Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023AE4861

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide (COM(2023) 512 final – 2023/0311 (COD))

    EESC 2023/04861

    UL C, C/2024/1595, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1595/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1595/oj

    European flag

    Uradni list
    Evropske unije

    SL

    Serija C


    C/2024/1595

    5.3.2024

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide

    (COM(2023) 512 final – 2023/0311 (COD))

    (C/2024/1595)

    Glavni poročevalec:

    Ioannis VARDAKASTANIS

    Zaprosili

    Svet, 28. 9. 2023

    Evropski parlament, 19. 10. 2023

    Pravna podlaga

    člena 91 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    14. 12. 2023

    Plenarno zasedanje št.

    583

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    203/0/1

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije za evropsko kartico ugodnosti za invalide in evropsko parkirno karto kot prvi korak k svobodi gibanja invalidov v EU, kot je EESO priporočil v mnenju z dne 27. aprila 2023 o evropski kartici ugodnosti za invalide (1).

    1.2

    EESO pozdravlja tudi ločen predlog Komisije o razširitvi direktive na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (2). To je potrebno, da se dostop do evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte omogoči tistim, ki ju potrebujejo.

    1.3

    EESO predlaga, naj se področje uporabe predloga razširi, da bi se lahko kartica ugodnosti za invalide uporabljala tudi za pridobitev začasnega dostopa do prejemkov, povezanih z javnimi socialnimi politikami in/ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kadar se invalid preseli v državo članico zaradi študija ali dela, vsaj v času trajanja postopka ponovnega ocenjevanja in potrjevanja statusa invalidnosti. To je potrebno, ker oseba, ki se preseli iz ene države članice v drugo, ob prehodu meje izgubi svoje pravice do vseh prejemkov iz naslova invalidnosti. Ponovno ocenjevanje invalidnosti v novi državi članici pa lahko traja več kot leto dni; v tem prehodnem obdobju status invalidnosti ni priznan in invalid ne prejema nobene podpore (člen 2(2)).

    1.4

    EESO se zavzema tudi za jasno navedbo v zakonskem aktu, da je kartica ugodnosti za invalide brezplačna in prostovoljna. Kartica se ne sme kar izdati, razen če jo je oseba zahtevala ali je evropska kartica ugodnosti za invalide vključena na primer v nacionalno kartico ugodnosti za invalide, izdano na podlagi nacionalne ocene invalidnosti. Prav tako mora biti kartica brezplačna, da ne bi bili stroški dodatna ovira pri vložitvi prošnje zanjo.

    1.5

    Poleg tega se nikoli ne bi smelo zahtevati, da se kartica ugodnosti za invalide pokaže kot dokazilo o invalidnosti za pridobitev storitev, ki se zagotavljajo v skladu z drugo zakonodajo EU, kot je pravica do pomoči na letališčih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu. Obvezna predložitev te kartice za uveljavljanje teh pravic bi lahko pomenila stigmatizacijo, poleg tega pa zaradi tega osebe brez te kartice na letališčih ne bi mogle dobiti pomoči, ki jo potrebujejo.

    1.6

    EESO priporoča, da se evropska parkirna karta dopolni z ločeno podatkovno zbirko, ki bo na voljo v vseh jezikih EU in bo vsebovala informacije o veljavnih pravilih, pogojih in prostorih za parkiranje, kot so opredeljeni na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Države članice morajo tudi podpreti in spodbujati nacionalne organe k nalaganju in posodabljanju ustreznih informacij za uporabnike (člen 7).

    1.7

    Poleg tega morajo biti na evropski parkirni karti v Braillovi pisavi zapisane besede „Evropska parkirna karta za invalide“ z uporabo mer pisave Marburg, kot že velja za evropsko kartico ugodnosti za invalide. To bo slepim in slabovidnim uporabnikom olajšalo razlikovanje in prepoznavanje karte (Priloga II).

    1.8

    Po mnenju EESO mora zakonodaja o evropski kartici ugodnosti za invalide določati tudi v celoti dostopno spletno mesto na ravni EU, ki bo na voljo v lahko berljivi obliki, v vseh jezikih EU in znakovnem jeziku, s praktičnimi informacijami za posamezne države. Vključene bi morale biti informacije o pogojih in pravilih, praksah in postopkih za izdajo, podaljšanje ali odvzem evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide, skupaj z informacijami o storitvah iz člena 2(1) in člena 9.

    1.9

    EESO poziva, naj se v besedilu zahteva tudi, da EU usklajuje vseevropske in nacionalne kampanje ozaveščanja v vseh jezikih EU, namenjene splošni javnosti, potencialnim uporabnikom kartice in ponudnikom storitev (člen 9).

    1.10

    EESO priporoča, naj Komisija zagotovi, da so državam članicam na voljo ustrezna sredstva za kritje stroškov upravnih postopkov, fizične izdaje kartic, zagotavljanja informacij in kampanje ozaveščanja ter drugih s tem povezanih stroškov, da se olajšata prenos in izvajanje. To bi morala Komisija upoštevati pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira (člen 9).

    1.11

    EESO poudarja, da je treba uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide dopolniti z ukrepi na evropski in nacionalni ravni za izboljšanje splošne dostopnosti grajenega okolja, prometa, storitev in blaga v skladu z direktivama (EU) 2019/882 (4) in (EU) 2016/2102 (5) Evropskega parlamenta in Sveta, predpisi o dostopnosti prometa (6) in povezanimi standardi dostopnosti.

    1.12

    EESO nazadnje poudarja, kako pomembno je, da institucije EU pri razvoju, upravljanju in poznejši oceni evropske kartice ugodnosti za invalide tesno sodelujejo z invalidi kot tudi z evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organizacijami, ki zastopajo invalide. Organizacije, ki zastopajo invalide, morajo biti smiselno vključene, kar pomeni, da se jim zagotovijo potrebna sredstva in informacije v dostopnih oblikah, ki omogočajo njihovo dejansko udeležbo (člena 11 in 12).

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    Najprej je treba opozoriti, da evropska kartica ugodnosti za invalide in evropska parkirna karta ne bosta rešili vseh težav v zvezi s prostim gibanjem invalidov. Kartica ugodnosti za invalide bo invalidom, ki za kratek čas obiščejo druge države članice EU, v bistvu zagotavljala vzajemno priznavanje statusa invalidnosti v zvezi z vsemi storitvami, objekti in dejavnostmi. Velika ovira prostemu gibanju invalidov pa ni vključena: manjka namreč socialna zaščita, kar otežuje stalno preselitev v drugo državo članico. Predlog Komisije je torej prvi korak v pravo smer, vendar ne dosega v celoti cilja, ki je odprava ovir svobodi gibanja invalidov.

    2.2

    EESO kljub temu pozdravlja predlog Komisije in dejstvo, da temelji na načelu vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti med državami članicami, da se olajša prosto gibanje invalidov v EU. To načelo zagotavlja, da bodo imeli invalidi, ki obiščejo državo članico, dostop do enakih ugodnosti kot imetniki nacionalnih kartic.

    2.3

    Na podlagi tega načela bodo tudi osebe s skritimi oblikami invalidnosti bolj prosto potovale in se gibale po EU, ne da bi jim bilo treba pojasnjevati podrobnosti o svoji invalidnosti ali odgovarjati na vprašanja v zvezi s svojo zahtevo po posebnih pogojih ali prednostni obravnavi.

    2.4

    Prav tako je spodbudno opozoriti, da ima predlog obliko direktive, ki je zavezujoč zakonodajni akt in bo zagotovila prenos v nacionalno zakonodajo.

    2.5

    Poskrbljeno je za široko področje uporabe, saj so vključene vse storitve, ki so na voljo imetnikom nacionalne kartice ugodnosti za invalide, za razliko od pilotnega projekta Komisije, v katerem se je uporabljal omejen seznam storitev. To področje uporabe bi bilo treba v medinstitucionalnih pogajanjih, ki sledijo, razširiti ali ga vsaj ohraniti (glej točko 1.3).

    2.6

    EESO poleg tega pozdravlja dejstvo, da bosta kartica ugodnosti za invalide in parkirna karta ostali ločeni, čeprav sta obravnavani v istem predlogu.

    2.7

    Poleg tega mora evropska kartica ugodnosti za invalide spoštovati zasebnost posameznika in ne sme razkrivati podrobnih informacij o vrsti ali „stopnji“ invalidnosti. V celoti mora biti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov (7) in varovati osebne podatke njenih imetnikov, saj njena uporaba za dostop do storitev in prejemkov imetnika ščiti pred obveznostjo razkrivanja ali posredovanja osebnih podatkov, zlasti o oceni invalidnosti, in osebnih zdravstvenih podatkov.

    2.8

    Evropska kartica ugodnosti za invalide lahko po želji držav članic dopolnjuje nacionalne kartice ugodnosti za invalide ali jih povsem nadomesti.

    2.9

    Evropska kartica ugodnosti za invalide bo okrepila sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi in vladnimi agencijami, namenjeno ozaveščanju o vprašanjih invalidnosti. Poleg tega bo olajšala ponudbo storitev za invalide iz držav članic, ki nimajo nacionalne kartice ugodnosti za invalide, saj jo bo mogoče uporabljati tudi kot dokazilo o priznanem statusu invalidnosti na nacionalni ravni.

    3.   Posebne ugotovitve

    3.1

    EESO se zaveda, da bi lahko predlog Komisije o kartici ugodnosti za invalide v sedanji obliki povzročil primere „obrnjene diskriminacije“ zaradi neusklajenosti ocen invalidnosti in meril za razdeljevanje kartice ugodnosti za invalide. Lahko bi na primer prišlo do tega, da bi bili dve osebi z enako invalidnostjo iz dveh različnih držav članic na obisku v tretji državi članici obravnavani različno. Odvisno od nacionalnih meril za ocenjevanje statusa invalidnosti in izdajo kartice bi lahko ena oseba prejela kartico ugodnosti za invalide, druga pa ne. Vendar ta težava ne izhaja iz samega predloga, temveč iz načela vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti, ki ima svoje omejitve.

    3.2

    Te omejitve trenutno ne pomenijo, da bodo morali biti modeli ocenjevanja statusa invalidnosti v državah članicah enaki, vendar bodo države članice prisilili, da izboljšajo sedanje sisteme predvsem na podlagi medicinskega pristopa, da bodo bolj skladni s Konvencijo ZN o pravicah invalidov (UNCRPD). S predlogom se je tudi povečala ozaveščenost o potencialnih koristih pristopa na ravni EU k postopkom ocenjevanja statusa invalidnosti, da se olajša priznavanje potrebe po večji svobodi gibanja.

    3.3

    Enako velja tudi za prenosljivost socialnovarstvenih prejemkov. Čeprav jih je Evropska komisija izrecno izključila iz svojega predloga, EESO priporoča nekaj več prožnosti v posebnih primerih selitve zaradi dela ali študija. Dolgoročno bo treba to vprašanje obravnavati konkretneje, saj je neprenosljivost prejemkov iz naslova invalidnosti še vedno ena glavnih ovir za prosto gibanje, ki je kartica ugodnosti za invalide ali parkirna karta ne bosta odpravili. To vprašanje je treba obravnavati v reviziji Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o koordinaciji sistemov socialne varnosti ali v ločenem zakonodajnem predlogu.

    V Bruslju, 14. decembra 2023

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Oliver RÖPKE


    (1)   UL C 228, 29.6.2023, str. 71.

    (2)  COM(2023) 698 final.

    (3)  Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).

    (4)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

    (5)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

    (6)   UL L 204, 26.7.2006, str. 1; UL L 46, 17.2.2004, str. 1; UL L 334, 17.12.2010, str. 1; UL L 163, 25.6.2009, str. 1; UL L 172, 17.5.2021, str. 1; UL L 356, 12.12.2014, str. 110; UL L 55, 28.2.2011, str. 1.

    (7)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

    (8)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).


    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1595/oj

    ISSN 1977-1045 (electronic edition)


    Top