Poročevalka:

Katrīna ZARIŅA

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 10. 11. 2023
Pravna podlaga	člena 115 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	18. 12. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	17. 1. 2024
Plenarno zasedanje št.	584
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	222/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Evropske komisije za uvedbo sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja in njegove cilje, saj omogočajo krepitev mikro, malih in srednjih podjetij, poenostavitev njihovih čezmejnih dejavnosti, zmanjšanje upravnih in finančnih ovir ter povečanje njihove splošne konkurenčnosti.

1.2

EESO ugotavlja, da bo sprejetje predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža prineslo visoko dodano vrednost podjetjem, zaposlenim in državam članicam. Mala in srednja podjetja (MSP) trenutno predstavljajo skoraj vsa podjetja (99,8 %) nefinančnega poslovnega sektorja v Evropski uniji (EU-28), dve tretjini vseh delovnih mest (66,6 %) in nekoliko manj kot tri petine (56,8 %) dodane vrednosti, ki jo ustvari nefinančni poslovni sektor (1). Zmanjšanje upravnega bremena bo mikro, malim in srednjim podjetjem prineslo večjo konkurenčno prednost pri njihovem vsakodnevnem delovanju.

1.3

EESO poziva, naj se ne zamuja pri sprejetju predloga Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža, da bi okrepili rast mikro, malih in srednjih podjetij ter spodbujali enake konkurenčne pogoje za udeležbo teh podjetij s čezmejnimi dejavnostmi na notranjem trgu, s čimer bi prispevali k dolgoročni rasti BDP in zaposlovanja.

1.4

Namen predloga je zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti glede davkov od dohodkov pravnih oseb za mikro, mala in srednja podjetja, ki že poslujejo čezmejno prek stalnih poslovnih enot. EESO se strinja z oceno Komisije, da se bodo z uvedbo sistema davčnih pravil države sedeža znižali stroški izpolnjevanja obveznosti za podjetja, ki že delujejo na mednarodni ravni, saj se bodo zmanjšale ovire in omogočili prihranki pri stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti. Predlog bo morda spodbudil tudi druga mikro, mala in srednja podjetja, da bodo začela čezmejno poslovati.

1.5

Cilj predloga je tudi zmanjšati upravno in finančno breme, ki ga imajo mikro, mala in srednja podjetja zaradi davčnih predpisov na nacionalni ravni. Ob tem EESO poziva k rednemu ocenjevanju nacionalnih postopkov za izračun in plačevanje davkov, da bi zmanjšali regulativno breme in povečali splošno konkurenčnost podjetij.

1.6

EESO se trenutno strinja s pristopom Komisije, ki omejuje področje uporabe predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža na samostojna mikro, mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno izključno prek stalnih poslovnih enot v eni ali več državah članicah. EESO hkrati ugotavlja, da bi morala Komisija pri izvajanju načrtovane naknadne ocene za presojo učinkovitosti sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja pet let po začetku veljavnosti direktive preučiti in oceniti možnost razširitve tega sistema na MSP, ki poslujejo čezmejno prek hčerinskih družb.

1.7

EESO ugotavlja, da se po mnenju Komisije predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža in okviru BEFIT (Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov) dopolnjujeta, saj je BEFIT namenjen predvsem velikim skupinam, ki delujejo po vsej EU, in ne bo obvezen za skupine MSP s hčerinskimi družbami v drugih državah članicah, ki sprejemajo konsolidirane računovodske izkaze.

1.8

EESO hkrati ugotavlja, da bo izbirna narava tako predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža v zvezi z MSP na splošno kot tudi predloga BEFIT, ko gre za skupine MSP s konsolidiranimi računovodskimi izkazi, ustvarila različne pravne okvire za podjetja v potencialno primerljivem položaju po EU. Zato Komisijo spodbuja k spremljanju razvoja novega sklopa davčnih pravil države sedeža in njihovih posledic v zvezi z navedenim, saj bi soobstoj različnih pravnih okvirov, ki bi se uporabljali za primerljive akterje, lahko povzročil razdrobljenost in razhajanja, kar bi lahko ogrozilo utrditev notranjega trga.

1.9

EESO meni, da bo sistem davčnih pravil države sedeža okrepil in izboljšal sodelovanje med davčnimi organi v državah članicah. Takšno sodelovanje je ključno za uspešno in dejansko izvajanje predlaganega sistema ter doseganje zastavljenih ciljev.

1.10

EESO je prepričan, da predlagani časovni okvir za prenos direktive zadostuje za prilagoditev informacijskih sistemov davčnih organov v državah članicah in zagotovitev nemotene izmenjave podatkov med državami članicami v poznejših fazah. Pri tem poziva države članice k hitremu ukrepanju na tem področju.

1.11

EESO poziva Komisijo, naj po sprejetju predloga tesno sodeluje z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo mikro, mala in srednja podjetja, da bi pri slednjih povečali ozaveščenost o razpoložljivem mehanizmu davčnih pravil države sedeža in bi v večji meri dosegli cilje zmanjšanja regulativnih bremen, povečanja čezmejnih dejavnosti in celovitega izkoriščanja prednosti enotnega trga. Ustrezne strani bi morale tudi nameniti vire za usposabljanje in metodološko podporo mikro, malim in srednjim podjetjem pri pripravi „davčne napovedi“ v okviru sistema davčnih pravil države sedeža.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Komisija je septembra 2023 objavila sveženj pomoči za MSP, vključno s predlogom uredbe o zamudah pri plačilih, predlogom direktive o davčni poenostavitvi za MSP, uvedbo sistema davčnih pravil države sedeža in sklopom ukrepov za izboljšanje uspešnosti MSP, s poudarkom na izboljšanju agende za boljše pravno urejanje, povečanju dostopa do financiranja, izpopolnjevanju delovne sile in drugih podpornih mehanizmih.

2.2

Predlog Komisije o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja vsebuje poenostavljena pravila v korist samostojnih MSP, ki poslujejo čezmejno v EU prek stalnih poslovnih enot (2), ki se nahajajo v drugih državah članicah.

2.3

MSP trenutno predstavljajo skoraj vsa podjetja (99,8 %) nefinančnega poslovnega sektorja v Evropski uniji (EU-28), dve tretjini vseh delovnih mest (66,6 %) in nekoliko manj kot tri petine (56,8 %) dodane vrednosti, ki jo ustvari nefinančni poslovni sektor (3).

2.4

Področje uporabe predloga Komisije je omejeno na samostojna MSP (4), ki poslujejo čezmejno izključno prek stalnih poslovnih enot v eni ali več drugih državah članicah v skladu z merili iz člena 2 predloga direktive (5). Po drugi strani pa hčerinske družbe niso vključene v predlog Komisije in ne bodo upravičene do uporabe prednosti sistema davčnih pravil države sedeža.

2.5

Praktično gledano bodo imela upravičena MSP možnost, da obdavčljive izide svojih stalnih poslovnih enot izračunajo le na podlagi davčnih pravil države članice, v kateri imajo sedež, medtem ko bodo veljavne davčne stopnje ostale davčne stopnje tistih držav članic, v katerih se stalne poslovne enote dejansko nahajajo.

2.6

Ukrepi za poenostavitev, ki se izvajajo s predlogom o sistemu davčnih pravil države sedeža, in njihovo morebitno podaljšanje čez čas so strogo omejeni s posebnimi zahtevami za upravičenost (6), katerih namen je preprečiti tveganje izogibanja davčnim pravilom.

2.7

Možnost, ki jo omogoča predlog o sistemu davčnih pravil države sedeža, se izvaja pet let (člen 7), razen če se medtem spremeni naslov sedeža ali če skupni promet stalnih poslovnih enot postane vsaj trikrat večji od prometa sedeža (člen 8). V takih primerih se davčna pravila države sedeža ne bodo več uporabljala.

2.8

Ob koncu vsakega petletnega obdobja bodo lahko MSP podaljšala svojo odločitev za naslednjih pet let brez omejitev, če bodo še naprej izpolnjevala zahteve za upravičenost iz predloga Komisije (člen 9). Če se samostojno MSP odloči ustanoviti odvisno družbo ali če je skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot vsaj dvakrat večji od prometa sedeža ali če se v celoti preneha šteti za MSP, po izteku petletnega obdobja ne more podaljšati uporabe davčnih pravil sedeža (člen 10).

2.9

Z organizacijskega vidika bo točka „vse na enem mestu“ MSP omogočila, da sodelujejo le z davčno upravo države članice, v kateri imajo sedež, tako pri postopku odločitve za to možnost kot pri izpolnjevanju obveznosti in plačevanju davkov.

2.10

Natančneje bo „vložniški subjekt“ za vse stalne poslovne enote sedež MSP, ki bodo tako pri davčni upravi svojega sedeža predložil eno samo informativno davčno napoved (vložniški subjekt – člen 11). Ta davčna uprava bo uveljavljala davčne stopnje, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih ima MSP stalne poslovne enote, in nato nastale prihodke od davkov prenesla v vsako državo članico, v kateri ima MSP poslovno enoto (člen 12).

2.11

V predlog je vključena pravočasna in racionalizirana izmenjava informacij med več zadevnimi nacionalnimi davčnimi organi (člena 11 in 14), med drugim tudi skupne revizije, zlasti z uporabo obstoječega okvira, vzpostavljenega z direktivo o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (člen 13).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO podpira predlog Komisije in njegove cilje, saj omogočajo podporo mikro, malim in srednjim podjetjem, poenostavitev njihovih čezmejnih dejavnosti, zmanjšanje njihovega upravnega in finančnega bremena ter povečanje njihove splošne konkurenčnosti. EESO je v več prejšnjih mnenjih poudaril, kako pomembno je, da se stroški izpolnjevanja obveznosti za mikro, mala in srednja podjetja v predlogu o sistemu davčnih pravil države sedeža zmanjšajo.

3.2

EESO ugotavlja, da po ocenah Komisije MSP porabijo približno 2,5 % svojega prometa za izpolnjevanje svojih davčnih obveznosti, medtem ko velika podjetja za to porabijo 0,7 %. MSP se namreč sorazmerno težje spoprimejo z različnimi sklopi davčnih pravil po državah članicah. EESO zato poziva k hitri odobritvi predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža za podporo mikro, malim in srednjim podjetjem pri zmanjševanju njihovega stroškovnega bremena izpolnjevanja obveznosti in odpravljanju s tem povezanega slabšega konkurenčnega položaja, s katerim se soočajo mala in zlasti mikropodjetja v primerjavi z velikimi podjetji.

3.3

Hkrati želi EESO spodbuditi posamezne države članice, naj redno ocenjujejo postopke za izračun in plačevanje davkov ter uvedejo potrebne izboljšave za zmanjšanje upravnega in finančnega bremena za podjetja. Kot ugotavlja, med državami članicami obstajajo razlike glede trajanja postopkov izračuna in plačila davkov. Predlog o sistemu davčnih pravil države sedeža bi lahko pozitivno vplival na harmonizacijo davčnih postopkov in digitalizacijo.

3.4

EESO se strinja s Komisijo, da je direktiva EU primernejša od številnih nacionalnih zakonodajnih pobud za poenostavitev obdavčitve mikro, malih in srednjih podjetij, ki opravljajo čezmejne dejavnosti, in zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti, ki so s tem povezani. Takšne težave so skupne vsem državam članicam in jih ni mogoče učinkovito obravnavati z različnimi nacionalnimi ukrepi, saj bi to povzročilo razdrobljenost in razhajanja. Glede na omenjeno je predlog Komisije popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti in se zdi, da lahko poenostavi regulativni okvir v korist mikro, malih in srednjih podjetij.

3.5

Predlog Komisije upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za olajšanje čezmejnih dejavnosti mikro, malih in srednjih podjetij, s čimer prispeva h utrditvi enotnega trga. Ob tem je treba opozoriti, da se predlagani ukrepi nanašajo le na izračun obdavčljivih izidov stalnih poslovnih enot, ne da bi bila pri tem harmonizirana davčna pravila v državah članicah, ki bodo še naprej uporabljale svoje davčne osnove in stopnje.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da so določbe o upravičenosti in prenehanju iz členov 4 in 8 predloga direktive ustrezno zasnovane tako, da odvračajo od morebitnih praks davčnega načrtovanja, katerih cilj je nameren prenos sedeža v državo članico z nizkimi davki.

4.2

EESO se strinja, da se petletno obdobje, določeno za trajanje prve odločitve za sistem davčnih pravil države sedeža, in njegovo morebitno podaljšanje v daljšem časovnem obdobju zdita razumna, da bi zagotovili stabilnost in učinkovitost novih pravil. Hkrati bi na ta način preprečili davčno načrtovanje ter omogočili oceno razvoja in rasti določenega podjetja v daljšem časovnem obdobju, s čimer bi mikro, mala in srednja podjetja lahko izbrala najustreznejše možnosti obdavčitve.

4.3

EESO meni, da bo predlog o sistemu davčnih pravil države sedeža, navkljub kratkoročnemu povečanju stroškov prilagajanja za posodobitev informacijskih sistemov davčnih organov, zagotovil dolgoročno dodano vrednost državam članicam. Sistemi za izmenjavo informacij med davčnimi organi, kot je okvir direktive o upravnem sodelovanju, so že vzpostavljeni in se pogosto uporabljajo. EESO je prepričan, da je za uspešno izvajanje predloga potrebno dobro sodelovanje med davčnimi organi.

4.4

EESO se prav tako strinja s Komisijo glede pričakovanih pozitivnih učinkov morebitnega povečanja davčne osnove, rasti BDP in zaposlovanja v državah članicah po uvedbi optimalnega sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja.

4.5

Vendar EESO meni, da bi zbiranje natančnejših podatkov v okviru analize ocene učinka Komisije predlog zagotovo izboljšalo, saj bi bolje opredelili kvantitativne vidike pričakovanih koristi.

4.6

EESO spodbuja Komisijo, naj pet let po začetku veljavnosti direktive skrbno oceni njeno uporabo, pri čemer naj razmisli o morebitni prilagoditvi, če bo to primerno, kot je predvideno v členu 19 predloga direktive. V zvezi s tem je ključnega pomena sodelovanje držav članic pri zagotavljanju koristnih informacij.

4.7

Stalno spremljanje uspešnosti in učinkovitosti predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža, ki ga je predložila Komisija, se bo zagotovo izkazalo za koristno. Vsi upoštevani parametri vrednotenja, ki jih je oblikovala Komisija, se zdijo pomembni (7). EESO priporoča, naj se posebna pozornost nameni stroškom izpolnjevanja obveznosti za mikro, mala in srednja podjetja, ki se odločijo za sistem davčnih pravil države sedeža, glede na: i) njihov promet in ii) primerljiva MSP, ki ne uporabljajo predlagane poenostavitve. Ti vidiki bodo ključni za razumevanje dejanskih koristi za mikro, mala in srednja podjetja v smislu poenostavitve ter za oceno koristnosti novega sistema davčnih pravil države sedeža tudi za druga podjetja, ki se lahko odločijo za to možnost.

4.8

EESO predlaga, da bi Komisija pri izvajanju načrtovane naknadne ocene za presojo učinkovitosti sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja pet let po začetku veljavnosti direktive preučila in ocenila možnost razširitve tega sistema na MSP, ki poslujejo čezmejno prek hčerinskih družb.

4.9

EESO ugotavlja, da se po mnenju Komisije predloga o sistemu davčnih pravil države sedeža in okviru BEFIT dopolnjujeta, saj je BEFIT namenjen predvsem velikim skupinam, ki delujejo po vsej EU, in ne bo obvezen za skupine MSP s hčerinskimi družbami v drugih državah članicah, ki sprejemajo konsolidirane računovodske izkaze. Komisija meni, da predlog o sistemu davčnih pravil države sedeža poenostavlja pravila za MSP v zgodnjih fazah širitve. Če se bodo MSP uspešno širila in rasla, bodo morda presegla področje uporabe davčnih pravil države sedeža, vendar se bodo lahko odločila za BEFIT.

4.10

EESO ugotavlja, da bo izbirna narava tako predloga davčnih pravil države sedeža kot predloga BEFIT, ko gre za skupine MSP s konsolidiranimi računovodskimi izkazi, privedla do različnih davčnih pravil za podjetja v sicer primerljivih položajih po EU in v samih državah članicah, zato Komisijo spodbuja k spremljanju razvoja novega sklopa veljavnih davčnih pravil države sedeža in njihovih posledic v zvezi z navedenim. Soobstoj različnih pravnih okvirov, ki se uporabljajo za primerljive akterje, bi lahko dejansko povzročil razdrobljenost in razhajanja, kar bi lahko ogrozilo utrditev notranjega trga.

4.11

EESO poudarja, da je treba ustrezno spodbujati MSP v vseh državah članicah in jih seznanjati z dodano vrednostjo z vidika poenostavitve in zmanjšanja stroškov izpolnjevanja obveznosti, ki jih zakonodajni predlog o sistemu davčnih pravil države sedeža prinaša mikro, malim in srednjim podjetjem, ki poslujejo čezmejno, saj so dejanske koristi take pobude morda nejasne ali pa so številnim podjetjem morda celo neznane. Odločanje za sistem davčnih pravil države sedeža bi tako lahko postalo bolj razširjeno in dostopno, kar bi zmanjšalo tveganje izkrivljanja konkurence in povečalo možnosti za nadaljnjo utrditev enotnega trga.

4.12

EESO poziva Komisijo, naj po sprejetju predloga tesno sodeluje z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo MSP, da bi se med mikro, malimi in srednjimi podjetji povečala ozaveščenost o razpoložljivosti mehanizma davčnih pravil države sedeža ter bi se tako njegova uporaba in koristi razširile po vsej EU. Zadevne strani bi morale tudi nameniti vire za usposabljanje in metodološko podporo mikro, malim in srednjim podjetjem pri pripravi „davčne napovedi“ v okviru sistema davčnih pravil države sedeža. To vključuje tudi podporo za povečanje digitalne pismenosti teh podjetij.

---

(1)   Tax compliance costs for SMEs (Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za mala in srednja podjetja): Tax compliance costs for SMEs, Urad za publikacije EU (europa.eu).

(2)   „Stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je opredeljeno v ustrezni dvostranski konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali, če te ni, v nacionalni zakonodaji.

(3)   Tax compliance costs for SMEs (Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za mala in srednja podjetja): Tax compliance costs for SMEs, Urad za publikacije EU (europa.eu).

(4)  Za opredelitev MSP se predlagana direktiva sklicuje na direktivo 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij. V skladu z opredelitvami MSP v navedeni direktivi bi podjetje sodilo na področje uporabe le, če na dan bilance stanja ne presega meje vsaj dveh od naslednjih treh meril: bilančna vsota: 20 000 000 EUR; čisti prihodek: 40 000 000 EUR; povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

(5)  Člen 2 navaja: „Ta direktiva se uporablja za MSP, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	ustanovljena so v skladu z zakonodajo države članice in imajo eno od oblik iz prilog I in II;

(b)	so rezidenti države članice za davčne namene v skladu z davčno zakonodajo te države članice, vključno z njenimi dvostranskimi konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju;

(c)	so neposredno ali na ravni svojih lastnikov zavezana davkom na dobiček iz prilog III in IV ali kateremu koli drugemu davku s podobnimi značilnostmi;

(d)	izpolnjujejo pogoje za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2013/34/EU;

(e)	v drugih državah članicah poslujejo izključno prek ene ali več stalnih poslovnih enot;

(f)

niso del konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja v skladu z Direktivo 2013/34/EU in predstavljajo samostojno podjetje, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: — ni povezano podjetje v smislu člena 2(13) Direktive 2013/34/EU; — niso povezano podjetje v smislu člena 3(3) Priporočila Komisije 2003/361/EC;“

(6)  Sedež se lahko odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža v zvezi s svojimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	„skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot v zadnjih dveh davčnih letih ni presegel zneska, enakega dvakratnemu prometu, ki ga je ustvaril sedež;

(b)	v zadnjih dveh davčnih letih je bil rezident za davčne namene v državi članici sedeža;

(c)	v zadnjih dveh davčnih letih je izpolnjeval pogoje iz člena 2(1), točka (d).“

(7)  V drugem odstavku člena 19: je navedeno: „Države članice Komisiji v skladu z odstavkom 3 sporočijo ustrezne informacije za oceno direktive, vključno z zbirnimi podatki o številu upravičenih MSP v primerjavi z MSP, ki so se odločila za uporabo sistema, njihovem prometu in stroških izpolnjevanja obveznosti glede na promet, podatki o številu MSP, ki so se razširila čez mejo z ustanovitvijo stalne poslovne enote, in številu MSP, ki so bila izključena zaradi ustanovitve odvisne družbe, ali o stroških izpolnjevanja obveznosti za MSP, ki uporabljajo to možnost.“