52023AE2810

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52023AE2810 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52023AE2810

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije – Poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022 (COM(2023) 184 final)

EESC 2023/02810

UL C, C/2024/880, 6.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/880/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/880/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija C

C/2024/880

6.2.2024

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije – Poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022

(COM(2023) 184 final)

(C/2024/880)

Poročevalec:

Paulo BARROS VALE

Zaprosilo	Evropska komisija, 2. 6. 2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	3. 10. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25. 10. 2023
Plenarno zasedanje št.	582
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	161/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja Poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022, ki ga je objavila Evropska komisija in ki ponuja celovit in posodobljen pregled dejavnosti, povezanih s konkurenco, v Evropski uniji. Iz poročila je razvidno, da je Komisija še vedno zavezana spodbujanju poštene in učinkovite konkurence, ki koristi potrošnikom in podjetjem, kar kaže na razvoj dogodkov, skladen z ambicioznejšo vizijo, h kateri je v preteklosti pozval EESO.

1.2

EESO poudarja, da mora Komisija prek svojih generalnih direktoratov, odgovornih za to področje, svoje ukrepe na področju konkurence prek različnih kanalov razširiti na dejavnike zunaj Evropske unije, ki vplivajo na pošteno in zdravo konkurenco za evropska podjetja, pa tudi na skladnost s pravili, ki zanje veljajo. Ukrepi Komisije, povezani s tujimi subvencijami, so prvi korak, ki ga EESO pozdravlja, vendar je treba tudi te razširiti na druga področja, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje, sploh ker so evropska podjetja zaradi stanja na mednarodnem tržišču, na katerem ne veljajo ista načela, pravila ter socialni in okoljski zaščitni ukrepi itd., trenutno v podrejenem položaju.

1.3

Komisija je v zadnjih treh letih uvedla začasne okvire, da bi državam članicam omogočila podporo podjetjem med pandemijo koronavirusa in vojno v Ukrajini. Čeprav je s tem ublažila gospodarske posledice za podjetja EU, je to privedlo tudi do izkrivljanja konkurence in negativnih učinkov na trgovino med državami članicami. Analiza, ki jo je opravila Komisija v poročilu o politiki varstva konkurence za leto 2022 (stran 4), jasno kaže, da bi lahko države članice z večjo fiskalno zmogljivostjo svoja domača podjetja bolj podprla v primerjavi z državami članicami, ki imajo bolj omejena sredstva. EESO meni, da bodo imela podjetja s sedežem v državah članicah z večjo fiskalno zmogljivostjo prednost na notranjem trgu v primerjavi z drugimi podjetji EU s sedežem v drugih državah članicah. Zato poziva Komisijo, naj obravnava posledice začasnih okvirov in ponovno vzpostavi konkurenco, hkrati pa omogoči znatne naložbe EU, zlasti v zeleni in digitalni prehod.

1.4

EESO predlaga, naj Komisija oceni izkrivljanje konkurence, ki je posledica izvajanja začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in drugih evropskih skladov. Komisija bi morala države članice pozvati, naj odpravijo napake, nepremišljene ukrepe in neenako obravnavo, ki so v izrednih razmerah, s katerimi smo se prvič soočili, sicer razumljivi, a jih je zdaj mogoče in tudi treba odpraviti, da bi ponovno vzpostavili enake konkurenčne pogoje, s tem pa tudi konkurenco, za podjetja, ki poslujejo na istem trgu in so bila v zadevnem obdobju obravnavana neenako. V nekaterih primerih so države članice na podlagi sporočila Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (1) objavile razpise, v katerih so uporabile (pravno sporno) načelo obravnave prijav po vrstnem redu prejema. Tako so nekatera podjetja, ki so se prijavila na razpis pozneje, zgolj zaradi večje kompleksnosti in dolgotrajnejše priprave njihovih projektov na koncu prejela manj podpore kot podjetja s projekti, ki so bili enostavnejši in jih je bilo mogoče pripraviti hitreje, čeprav so bili vsi del istega javnega razpisa.

1.5

EESO pozdravlja začetek veljavnosti akta o digitalnih trgih, katerega cilj je odpraviti nepoštene prakse t. i. vratarjev, s tem pa zagotoviti, da bodo ti trgi pravičnejši. To je prelomni trenutek pri obravnavi digitalnih trgov, ki je izziv, na katerega bi se morala Komisija odzvati s fizičnimi in človeškimi viri ter strokovnih znanjem, ki so potrebni za tako inovativen trg.

1.6

EESO pozdravlja naložbo v posodobitev delovnih metod, k čemur je v preteklosti tudi sam pozval. Generalni direktorat, ki ima na voljo več tehničnih in človeških virov, je digitalno naprednejši, ne uporablja papirja ter vsem vpletenim povzroča manjše regulativno breme, bo omogočil učinkovitejše odzivanje na izzive, povezane s stalno spreminjajočim se trgom, ki zahteva pravočasne, varne in lahko dostopne rešitve za deležnike. EESO upa, da bo Komisija s to naložbo svoja prizadevanja lahko okrepila z dodatnimi proaktivnimi pobudami, da bi proučila kritične sektorje in jih podprla z vidika konkurence, ter se s preiskavami še naprej hitro odzivala na pritožbe.

1.7

EESO pozdravlja sprejetje smernic o uporabi konkurenčnega prava za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih delavcev, v katerih je jasno navedeno, da konkurenčno pravo tem delavcem ne preprečuje sodelovanja v kolektivnih pogajanjih za izenačitev delovnih pogojev zaposlenih in samozaposlenih delavcev. Te smernice prispevajo k socialnim vrednotam Evrope, ki bi jim Komisija morala posvečati pozornost, EESO pa poziva k skrbnemu spremljanju tega vprašanja.

1.8

EESO pozdravlja protimonopolne pobude Komisije in rezultate, ki jih je ta dosegla v letu 2022. S strogim izvrševanjem pravil na teh področjih se spodbuja konkurenca in varujejo potrošniki ter zagotavljajo spodbude za inovacije v podjetjih, ki se pri vstopu na trg srečujejo z majhnimi ovirami.

1.9

EESO poziva, naj se v okviru protimonopolne politike stalno podpirajo in spremljajo različni trgi. Vsi trgi bi morali biti odprti in konkurenčni, kar je v interesu vseh, tako ekonomskih subjektov kot potrošnikov, in je pomembno v sedanjem inflacijskem obdobju, saj bi omogočilo pravilno delovanje dobavnih verig. Komisija lahko in mora pri tem posredovati, tako pri transakcijah na evropski ravni kot podpori nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, in njihovem usmerjanju.

1.10

EESO poudarja, kako pomembno je zagotoviti pošteno konkurenco v vseh sektorjih, zlasti tistih, ki neposredno vplivajo na blaginjo potrošnikov in dober položaj MSP. Zlorabe prevladujočega položaja in nepoštene poslovne prakse lahko negativno vplivajo na tisoče malih podjetij (zlasti v najobčutljivejših sektorjih, ki jih je EESO obravnaval v drugih mnenjih). MSP je treba okrepiti, saj so ključna za lokalni razvoj in blaginjo, kajti zagotavljajo delovna mesta, plačujejo davke skupnostim in krepijo regije. EESO poziva tudi k izvajanju finančno učinkovitih instrumentov, kot so pravična davčna pravila držav članic. Komisija bi lahko imela dejavnejšo vlogo pri teh zadevah, bodisi neposredno v okviru svojih pristojnosti bodisi posredno prek stikov z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in bi to tudi morala storiti.

1.11

EESO poziva k nadaljevanju prizadevanj za spodbujanje zdrave konkurence na enotnem trgu s stalnim dialogom med različnimi institucijami in z okrepitvijo mreže EU za konkurenco, tj. s sodelovanjem, ki spodbuja delovanje enotnega trga.

1.12

Davčna konkurenca, ki jo je povzročilo dodeljevanje davčnih ugodnosti v posameznih državah članicah, je izziv, na katerega se Komisija zaradi omejitev, določenih v Pogodbi, v skladu s svojimi pooblastili ne more odzvati. EESO poziva Komisijo, naj se v skladu s svojimi pooblastili še naprej osredotoča na preprečevanje izkrivljanja konkurence, ki izhaja iz dodeljevanja davčnih ugodnosti, bodisi z uporabo pravil o državni pomoči bodisi z ozaveščanjem ali objavo smernic o dobri praksi na tem področju.

1.13

EESO poziva Komisijo, naj uporabi pravila o državni pomoči, da bi podprla zeleni in digitalni prehod. Državna pomoč ima sicer lahko pri tem prehodu pomembno vlogo, vendar mora EU pri začasni sprostitvi pravil EU o državni pomoči poiskati ustrezno ravnovesje, da bi se izognili tekmovanju za subvencije in ohranili enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu. Poleg tega bi bilo treba državno pomoč pogojiti s strogimi cilji, določenimi v pogodbah; če ti cilji niso izpolnjeni, bi se lahko na podlagi jasnih pravil zahtevalo vračilo vseh izplačil. Vendar EESO poziva, naj se državna pomoč ne dodeljuje subjektom, za katere je pravno dokazano, da ne izpolnjujejo obstoječih okoljskih pravil, ne glede na to, ali ti svoje dejavnosti izvajajo zunaj ozemlja EU ali v drugih svetovnih regijah.

2. Ozadje mnenja

2.1

Komisija vsako leto pripravi poročilo o politiki konkurence, v katerem navede glavne dogodke na področju politike varstva konkurence, zakonodajne pobude ter rezultate, dosežene z ukrepi, povezanimi s konkurenco.

2.2

Leto 2022 je bilo posebno zahtevno, saj se Evropa spoprijema z novo krizo, namesto da bi v skladu s pričakovanji gospodarsko okrevala po pandemiji COVID-19. Komisija je zaradi učinkov vojne med Rusijo in Ukrajino sprejela več ukrepov, da bi zagotovila gospodarsko in finančno stabilnost ter zanesljivost dobavnih verig in odpravila inflacijo, ki je dosegla zelo visoke ravni.

2.3

Ko se je pandemija COVID-19 umirila, je bil začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 postopno odpravljen, saj se je Komisija odločila, da ga po 30. juniju 2022 ne bo podaljšala, razen ukrepov za podporo naložbam in plačilni sposobnosti podjetij, ki se bodo izvajali do konca decembra 2023.

2.4

Da bi obravnavala posledic vojne med Rusijo in Ukrajino, je Komisija sprejela začasni krizni okvir za državno pomoč, s katerim je podprla podjetja, ki so jih učinki prelivanja tega konflikta močno prizadeli.

2.5

V odziv na energetsko krizo je maja sprejela načrt REPowerEU, da bi obravnavala visoke cene energije in zmanjšala energetsko odvisnost Evrope. Julija je spremenila začasni krizni okvir za državno pomoč, da bi olajšala vzpostavitev ugodnih shem za razogljičenje industrije in prehod na energijo iz obnovljivih virov. Na področju energije so bile na Danskem, v Belgiji in na Finskem sprejete posebne sektorske sheme, da bi se podprla plačilna sposobnost v energetskem sektorju. Decembra je bila odobrena dokapitalizacija dveh nemških družb.

2.6

Temu je sledila uvedba mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenega spodbujanju kohezije, lajšanju posledic pandemije in pripravi Evrope na zeleni in digitalni prehod. Večina ukrepov mehanizma za okrevanje in odpornost se ne šteje za državno pomoč, večino tistih, ki se, pa lahko države članice izvajajo neposredno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali uredbe de minimis.

2.7

Komisija je leta 2022 nadaljevala s sprejemanjem različnih zakonodajnih pobud, s katerimi je zagotovila, da pravila o konkurenci ustrezajo svojemu namenu in so primerna za prihodnost. Tu je treba omeniti zlasti objavo akta o digitalnih trgih, katerega cilj je zagotoviti pravičnejši in konkurenčnejši digitalni sektor za podjetja in potrošnike. V aktu so prepovedane nepoštene prakse na področju konkurence in določena merila za opredelitev tržnih vratarjev, ki bi lahko negativno vplivali na trg.

2.8

Objavljena je bila tudi uredba o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, v skladu s katero bo lahko Komisija preiskala in po potrebi odpravila izkrivljanje z naložitvijo popravnih ukrepov ali sprejetjem zavez za odpravo izkrivljanja konkurence. Obveščanje o tem, da so določeni pragovi preseženi, bo obvezno od oktobra 2023.

2.9

Komisija je posodobila protimonopolna pravila in pravila o združitvah, pravila o državni pomoči ter smernice, da bi bili primerni za obravnavanje novih izzivov, poleg tega pa si je še naprej prizadevala za posodobitev delovnih metod Generalnega direktorata za konkurenco.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO meni, da je Poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022 celovit in dobro strukturiran dokument, ki podaja jasen pregled glavnih dosežkov, izzivov in prihodnjih prednostnih nalog na področju politike varstva konkurence v EU.

3.2

EESO pozdravlja poudarek na strogem izvrševanju pravil EU o konkurenci in sodelovanju med Evropsko komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco. Tako sodelovanje je bistveno za dosleden in učinkovit pristop na celotnem enotnem trgu.

3.3

Vojna v Ukrajini močno vpliva na evropski trg, saj povzroča višje cene energije in motnje v dobavnih verigah. EESO podpira sprejetje začasnega okvira za ukrepe državne pomoči za obravnavo motenj na trgu, a poudarja, da bi lahko to povzročilo izkrivljanje konkurence in da je treba sprejeti strukturne ukrepe, s katerimi bi EU zaščitili pred takimi dogodki in zagotovili, da bo gospodarstvo odpornejše ter manj odvisno od tretjih strani.

3.4

EU bi morala veliko vlagati v ukrepe REPowerEU, da bi zmanjšala energetsko odvisnost in ranljivost gospodarstva za nihanja na svetovnem trgu energije, ki močno vplivajo na podjetja in gospodinjstva.

3.5

Leto 2022 je bilo zahtevno v smislu inflacije, njene posledice pa naj bi olajšal začasni okvir za ukrepe državne pomoči. EESO poudarja, kako pomembna je zdrava konkurenca v inflacijskem obdobju, saj lahko z ustvarjanjem pritiska za znižanje stopenj dobička prispeva k omejitvi inflacije. Konkurenčno gospodarstvo se bolje odziva na spremembe.

3.6

Poleg konkurence v zasebnem sektorju je pomembno spodbujati tudi konkurenco pri javnem naročanju, in sicer s preprečevanjem nedovoljenega dogovarjanja, ki povzroča motnje na trgu.

3.7

EESO pozdravlja postopno odpravo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, saj so se izredne razmere v javnem zdravju umirile. Kljub temu opozarja Komisijo, da bi se morala EU iz tega nekaj naučiti, zlasti iz izkušenj iz leta 2020, ko so nastale resne težave v dobavni verigi medicinskih izdelkov in pripomočkov. EU je z velikimi skupnimi prizadevanji, ki so vključevala tako zasebne kot javne človeške in finančne vire, uspešno vzpostavila različne strukture, ki zagotavljajo dobavo teh izdelkov. Te strukture bi bilo treba ohraniti na ravni, ki je odporna na motnje v dobavni verigi azijskih trgov, iz katerih je v preteklosti izvirala večina teh izdelkov.

3.8

Komisija je že sama potrdila, da začasni okviri, ki so bili sprejeti v zadnjih treh letih in državam članicam omogočajo, da podpirajo svoje poslovne sektorje, povzročajo izkrivljanje konkurence, ki pa ima lahko različen obseg in je odvisno od zmogljivosti države članice. EESO je zaskrbljen zaradi vpliva, ki ga ima to na konkurenco, in poziva k pobudam za odpravo vseh tovrstnih primerov, ki bi se utegnili pojaviti.

3.9

V zvezi z ukrepi za obvladovanje pandemije COVID-19 EESO poziva, naj se pozornost nameni tudi izkrivljanju, ki ga je morda povzročilo dodeljevanje državne pomoči in drugih subvencij v času izrednih razmer, ko se je bilo treba odzivati hitro in brez premisleka, ki je običajen v normalnih razmerah, da bi lahko zdaj odpravili nenamerno povzročene krivice.

3.10

EESO pozdravlja začetek veljavnosti akta o digitalnih trgih in poudarja, kako pomembno je vzpostaviti predhodni mehanizem za izvrševanje sklopa obveznosti in prepoved praks, ki izkrivljajo konkurenco. Poziva, naj se na trgu, ki je vse bolj svetoven in digitalen, te prakse učinkovito združijo z naknadno uporabo pravil o konkurenci. Rast spletne trgovine, na primer spletne prodaje, bi lahko dejansko spodbudila vertikalne sporazume, ki omejujejo konkurenco.

3.11

EESO pozdravlja sprejetje uredbe o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, in upa, da se bodo z njenim izvajanjem, ki se bo začelo julija 2023, uspešno zmanjšala tveganja za konkurenco, ki so jih povzročile prakse, zaradi katerih so določena podjetja v ugodnejšem položaju. Čeprav gre za ambiciozno uredbo, ta morda ne bo zajela podjetij, pri katerih ni mogoče dokazati, da prejemajo pomoč.

3.12

EESO poziva, naj se v okviru protimonopolne politike sprejmejo učinkoviti ukrepi in izvaja spremljanje, da bo mogoče ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco v vseh sektorjih. Nepoštena prednost lahko nastane z zlorabo prevladujočega položaja, nepoštenimi poslovnimi praksami ter s kreativnimi in mednarodnimi davčnimi strategijami, ki se jim MSP zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih virov ne morejo zoperstaviti. Hkrati je treba okrepiti MSP (zlasti v najobčutljivejših sektorjih, ki jih je EESO že obravnaval v drugih mnenjih), ki imajo edinstveno vlogo pri lokalnem razvoju in blaginji, saj zagotavljajo delovna mesta, plačujejo davke skupnosti in krepijo regije. Ker mala in srednja podjetja običajno težko konkurirajo na ta način, bi bili v skladu s pravili EU o konkurenci potrebni odločni in usklajeni ukrepi, na primer podpora regionalni proizvodnji in finančno učinkoviti instrumenti, kot so pravična davčna pravila držav članic. V sedanjem inflacijskem obdobju je to še toliko bolj pomembno. Komisija bi lahko sprejela nujne ukrepe v zvezi s transakcijami na evropski ravni ter ponudila podporo in smernice nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, in bi to tudi morala storiti, saj gre za pomembno vprašanje.

3.13

EESO podpira ukrepe, ki so bili sprejeti za lajšanje zelenega in digitalnega prehoda. Komisija bi morala podpirati naložbe, usmerjene v ta cilj, in obenem pozorno spremljati učinkovitost ukrepov in delovanje trgov, ki bi morali ostati konkurenčni, saj bi to koristilo podjetjem in gospodinjstvom. Da bi se spoprijeli z izzivi varstva podnebja in okolja ter energetskega prehoda, mora biti regulativni okvir usklajen s temi cilji, zato EESO pozdravlja sprejetje posebnih ukrepov za pospešitev prehoda, skladnih s pravili o politiki varstva konkurence, pri čemer je treba ohraniti celovitost enotnega trga.

3.14

EESO poudarja pomen poštenih tržnih pogojev za socialna podjetja in nepridobitni sektor, ki izvajajo bistvene storitve splošnega pomena. Za socialne in zdravstvene storitve, ki jih zagotavljajo zasebna ali socialna podjetja kot del socialnih in zdravstvenih sistemov držav članic, so potrebne ustrezne splošne izjeme od pravil o državni pomoči.

4. Posebne ugotovitve – posebna priporočila

4.1

EESO podpira sprejetje začasnega okvira ukrepov državne pomoči, a ponovno poziva k pozornemu spremljanju teh shem, da bi se izognili izkrivljanju konkurence. Predlaga, naj Komisija prouči učinke začasnih okvirov, ki so se že prenehali uporabljati, da bi iz teh izkušenj pridobila spoznanja, ki bi pomagala izboljšati delovanje takšnih okvirov v morebitnih prihodnjih krizah.

4.2

Komisija je začela več zakonodajnih pobud na področju konkurence, vključno z aktom o digitalnih trgih. EESO poudarja, da bi morali biti tako Komisija kot nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ob spoštovanju evropskega in nacionalnega prava pooblaščeni za preiskovanje in zbiranje dokazov, da bi lahko posredovali na izjemno inovativnem in stalno spreminjajočem se trgu ter tako zaščitili trg in zavarovali potrošnike.

4.3

EESO podpira sprejetje uredbe o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, saj bi morala vsa podjetja, ki poslujejo na trgu EU, upoštevati ista pravila. Poziva k stalnemu dialogu in sodelovanju s tretjimi državami ter oceni in razvoju drugih mehanizmov, s katerimi bi notranji trg lahko zaščitili pred skritimi subvencijami. EU bi lahko z uvedbo obvezne skladnosti z etičnimi pravili in predpisi na področju delovnega prava ustvarila ovire za sodelovanje nekaterih podjetij, ki bi verjetno pomenila nelojalno konkurenco, v javnem naročanju. Še ena ovira, ki bi jo lahko uvedli, so sankcije na podlagi razdalje do kraja dobave, s čimer bi prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa.

4.4

EESO pozdravlja objavo novih vertikalnih smernic, ki bodo podjetjem pomagale pri oceni združljivosti njihovih sporazumov o dobavi in distribuciji, in začetek posvetovanja z deležniki o osnutkih revidiranih uredb o horizontalnih skupinskih izjemah za sporazume na področju raziskav in razvoja. Pravila o sporazumih o vertikalnem in horizontalnem sodelovanju bi se morala razvijati skupaj s trgom in omogočati, da morebitne koristi dosežejo potrošnike, pa tudi prispevati k digitalnemu in zelenemu prehodu.

4.5

EESO podpira sprejetje smernic o uporabi konkurenčnega prava za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih delavcev, v katerih je pojasnjeno, da pravila o konkurenci samozaposlenim delavcem ne preprečujejo sodelovanja v kolektivnih pogajanjih za izenačitev njihovih delovnih pogojev s pogoji zaposlenih delavcev.

4.6

EESO meni, da je osnutek revidiranega obvestila o opredelitvi trga, s katerim se posodablja obvestilo iz leta 1997, relevanten. Ker je opredelitev trga orodje, ki ga Komisija uporablja za ugotovitev in določitev obsega konkurence med podjetji, je treba ta koncept posodobiti in prilagoditi trgu, ki se je bistveno razvil. EESO podpira vključitev dejavnikov, ki močno presegajo zgolj ceno, kot so trajnostnost in inovacije ter celo zanesljivost dobavnih verig, v opredelitev trga.

4.7

V zvezi z združitvami EESO predlaga, da bi pragovi za priglasitev združitev poleg prometa lahko vključevali tudi morebitno znižanje kakovosti storitev ali varnosti potrošnika.

4.8

EESO meni, da je pomembno zagotoviti skladnost pravil o državni pomoči s cilji glede razogljičenja ter zelenega in digitalnega prehoda. Da bi se spoprijeli z izzivi varstva podnebja in okolja ter energetskega prehoda, mora biti regulativni okvir usklajen s temi cilji, zato EESO pozdravlja sprejetje posebnih ukrepov za pospešitev prehoda, skladnih s pravili o politiki varstva konkurence, pri čemer je treba ohraniti celovitost enotnega trga.

4.9

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije na področju protimonopolnih politik in nadzora nad združitvami. Komisiji čestita v zvezi s sodbo Splošnega sodišča Evropske unije, v kateri je to potrdilo sklep Komisije in ugotovilo, da je družba Google uvedla nezakonite omejitve za proizvajalce naprav s sistemom Android in operaterje androidnih mobilnih omrežij. Komisijo tudi poziva, naj si kljub neugodnim sodbam v primerih Qualcomm in Intel še naprej prizadeva za izpolnitev tega cilja ter se nauči iz storjenih napak, da bi v prihodnosti bolje zagovarjala druge primere.

V Bruslju, 25. oktobra 2023

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1) UL C 112 I, 4.4.2020, str. 1.

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/880/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try