Resolucija o predlogih Evropskega odbora regij v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2023

(2022/C 375/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju:

—	Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012,

—	svoje resolucije o prednostnih nalogah Evropskega odbora regij v obdobju 2020–2025 (1),

—	končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope,

—	prispevkov regionalnih skupščin z zakonodajnimi pooblastili, prejetih v okviru sporazuma o sodelovanju med OR in Konferenco evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE),

—	svoje resolucije o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope,

poziva Evropsko komisijo, naj v okviru svojega delovnega programa za leto 2023 izvede naslednje ukrepe:

Prihodnost Evrope

1.

pozdravlja priporočila za bolj demokratično, trajnostno in pravično Evropsko unijo, sprejeta na plenarnem zasedanju Konference o prihodnosti Evrope. OR se je zavezal, da bo prispeval k izvajanju priporočil iz končnega poročila, tudi k institucionalnim reformam, ki so potrebne, da bi okrepili povezavo med državljani in njihovimi izvoljenimi predstavniki na vseh ravneh. Svoje predloge za morebitne spremembe Pogodb in posodobitev medinstitucionalnih sporazumov je predstavil v ločeni resoluciji;

2.

poziva, naj se v delovni program Evropske komisije vključijo konkretne pobude za izvajanje teh predlogov, zlasti da bi razvili krajevne participativne metode in zagotovili, da se bodo stalno uporabljale v postopkih odločanja v EU, pri čemer je treba upoštevati zakonodajne pristojnosti regionalnih uprav;

3.

zato pozdravlja priporočilo Konference o prihodnosti Evrope o vzpostavitvi sistema svetnikov EU, za katerega je dal pobudo OR, da bi institucije EU še bolj približali državljanom. OR se je zavezal, da bo to priporočilo v sodelovanju s Komisijo izvajal prek svoje evropske mreže lokalnih in regionalnih svetnikov EU in projekta Building Europe with Local Councillors (Z lokalnimi svetniki gradimo Evropo). Predlaga tudi, naj se lokalni mladi politiki in upravni uslužbenci čim bolj vključijo v zakonodajne postopke EU, tudi s spodbujanjem programa OR za mlade izvoljene politike;

4.

poziva k večjemu vključevanju mladih v demokratične procese in k vzpostavitvi strukturiranih načinov za sodelovanje z mladimi (npr. mladinskih svetov) ter meni, da je državljanska vzgoja nujen pogoj za opolnomočenje državljanov, saj bi jim omogočila informirano in dejavno sodelovanje v demokratičnem življenju; poziva, naj se v delovni program Komisije vključijo pobude za uvedbo vseevropskega učnega načrta za državljansko vzgojo, spodbujanje evropskih demokratičnih vrednot, kritično razmišljanje, digitalne spretnosti in znanja ter medijsko pismenost, pri čemer je treba sodelovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

5.

poziva Evropsko komisijo, naj vodi hitri postopek za dosego zadovoljive in trajne rešitve problema humanitarne krize v Sredozemlju, ki naj bo prednostno osredotočena na zaščito življenja migrantov ter tudi na zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. OR ter lokalne in regionalne oblasti so pripravljeni pri tem tesno sodelovati;

6.

poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih predlogov na področjih politike z deljeno ali usklajevalno pristojnostjo sistematično uporablja preglednico za oceno subsidiarnosti;

Ukrajina

7.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj ustanovi instrument EU za ukrajinske begunce na lokalni ravni, in sicer ne kot nov sklad, temveč kot operativno in dopolnilno orodje za zmanjšanje birokracije ter hiter dostop lokalnih voditeljev do obstoječih sredstev;

8.

poudarja, da lahko države članice uporabijo sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE), za oblikovanje prilagojenih rešitev za dolgoročno vključevanje oseb z migrantskim ozadjem, in sicer z naložbami v stanovanja, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo, socialno vključenost in varstvo ter druge socialne storitve. Nujno pomoč beguncem bi bilo treba zagotavljati neodvisno od njihove države izvora;

9.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi predlog za revizijo kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE) in obravnava kratkoročne in srednjeročne rešitve za lokalne in regionalne oblasti, da bi zadostili sedanjim finančnim potrebam v zvezi z ukrajinsko krizo, ter sprejme odločne ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi in spoprijemanje z njo, pa tudi zaščitne ukrepe, s katerimi bi beguncem zagotovili zdravstveno in psihološko oskrbo ter pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja; podpira sveženj za zaščito otrok, namenjen ukrajinskim begunskim otrokom, in poziva k sprejetju posebnih ukrepov za zaščito ranljivih beguncev;

10.

v zvezi z izvajanjem načela „za enega sprejetega se eden odpravi“, v skladu s katerim se lahko nova zakonodajna „bremena“ uvedejo le v obsegu, v katerem se odpravijo prejšnja, ponovno poudarja, da je osnovna utemeljitev za vso zakonodajo v demokratičnih skupnostih čim večje povečanje neto koristi za celotno družbo ter da je treba ohraniti zakonodajne cilje EU ter visoke gospodarske, socialne in okoljske standarde;

11.

pozdravlja aktivacijo direktive o začasni zaščiti in poudarja, da ima priznavanje pravice beguncev do prostega gibanja in avtonomije pozitivne učinke, saj lajša pritisk na nacionalne azilne sisteme in sprejemne objekte v obmejnih regijah; vendar poziva Komisijo, naj ponovno preuči ustreznost svojega predloga uredbe o instrumentalizaciji na področju migracij in azila ter opredelitev instrumentalizacije v osnutku revidiranega zakonika o schengenskih mejah, saj bi veljala tudi za ukrajinske begunce, ki jih ruski režim uporablja kot vojno sredstvo, zaradi česar obstaja tveganje, da bosta povsem v nasprotju z direktivo o začasni zaščiti;

12.

izraža močno podporo pripravi načrta EU za okrevanje Ukrajine, da bi obudili njeno gospodarstvo in obnovili uničeno infrastrukturo ter jo podprli pri izvajanju demokratičnih reform njenih institucij in javnih služb; v zvezi s tem bo ustanovil zavezništvo mest in regij za obnovo Ukrajine, ki bo združevalo lokalne in regionalne oblasti v Evropi in Ukrajini, da bi samoupravi dali osrednjo vlogo pri strateškem načrtovanju obnove, nadalje izvajali proces decentralizacije in upravljanje na več ravneh v Ukrajini ter izboljšali dobro lokalno in regionalno upravljanje; strinja se tudi s pozivom lokalnih in regionalnih oblasti iz Ukrajine in EU, naj se kot sestavni del procesa obnove oživijo ali vzpostavijo partnerstva ter pobratenja mest in regij; podpira ukrepe za lajšanje dolgoročnih socialnih in gospodarskih posledic ruske vojne proti Ukrajini v regijah in mestih EU;

13.

poudarja, da imajo korektivni ukrepi, sprejeti v okviru postopkov držav članic v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, večji učinek v nekaterih regijah, kot so denimo tiste iz člena 349 PDEU, ki so gospodarsko in socialno zelo občutljive na zunanje pretrese in restriktivne gospodarske politike;

Okrevanje in kohezija

14.

meni, da bi prenehanje veljavnosti odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast v obdobju, ko se soočamo z energetsko krizo, geopolitično nestabilnostjo in okrevanjem po pandemiji COVID-19, lahko povzročilo velike gospodarske, socialne in okoljske posledice; zato poziva, naj se splošna odstopna klavzula uporablja do vzpostavitve revidiranega okvira ekonomskega upravljanja; podpira tudi poziv Konference o prihodnosti Evrope k reformi evropskega semestra, da bi povečali njegovo demokratično legitimnost ter vključenost lokalnih in regionalnih oblasti z uporabo kodeksa ravnanja po vzoru kodeksa dobre prakse za partnerstvo v strukturnih skladih;

15.

glede na to, da se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost že izvajajo, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo lokalne in regionalne oblasti v celoti vključene v odločanje o njih ter njihovo načrtovanje in izvajanje, da bi zmanjšali tveganja, povezana z neusklajenostjo načrtov z drugimi viri financiranja, tudi za kohezijo, ter okrepili skladnost in sinergije z lokalnimi razvojnimi strategijami, saj gre za dejavnika, ki sta ključna za doseganje ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost;

16.

poudarja, da ima potencial evropske kohezijske politike odločilno vlogo pri zmanjševanju teritorialnih neravnovesij gospodarskih dejavnosti, zlasti tistih z višjo dodano vrednostjo, pa tudi pri pravičnejši regionalni porazdelitvi evropskih prihodkov, kar zgolj notranji trg in globalizacija ne zagotavljata. Zato mora to ostati med osrednjimi idejami za razmislek;

17.

izraža močno podporo načelu neškodovanja koheziji iz osmega kohezijskega poročila, v katerem je poudarjeno, da je kohezija splošna vrednota EU, in poziva k čim prejšnjemu poglobljenemu premisleku o dolgoročnih izzivih v zvezi s kohezijo in o tem, kako bi jih bilo mogoče obravnavati v okviru kohezijske in drugih politik EU; v zvezi s tem podpira Komisijo pri uvedbi preverjanja učinkov ukrepov na podeželju kot enega od ukrepov, s katerim se bo izboljšal doprinos vseh politik h koheziji na podeželskih območjih tako na evropski kot na nacionalni in podnacionalni ravni;

18.

poziva, naj ocena dolgoročne vizije za podeželska območja EU do leta 2040, ki bo opravljena leta 2023, vsebuje konkretne predloge, ki bodo zajemali tudi vire, finančne instrumente in kvantitativne cilje, ter naj se v njej upošteva vpliv vojne v Ukrajini na podeželska območja; poziva k sprejetju v prihodnost zazrte evropske agende za podeželje, ki bo podpirala kmetijstvo in lokalno proizvodnjo, izboljšala povezovanje mest in podeželja, upoštevala razmere v regijah s stalnimi zelo neugodnimi naravnimi ali demografskimi danostmi, krepila odpornost na področju prehrane ter prispevala k trajnostni oživitvi podeželskih skupnosti in obrobnih območij;

19.

poziva Evropsko komisijo, naj okrepi prizadevanja za obveščanje o evropskih politikah na podeželju, ki se čuti izključeno iz razprav in se pogosto ne zaveda možnosti sodelovanja, ki jih ponujajo institucije;

20.

poziva Evropsko komisijo, naj izvaja novo strategijo za najbolj oddaljene regije Unije v vsem njenem obsegu in globini. Pandemija je te regije še posebej prizadela, najbolj pa so izpostavljene tudi mednarodni krizi, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini;

21.

se strinja s Konferenco evropskih regionalnih zakonodajnih skupščin (CALRE) in Evropskim parlamentom, da bi morala EU posebnim demografskim značilnostim, potrebam in izzivom, s katerimi se soočajo obrobne in otoške regije, vključno z otočji in najbolj oddaljenimi regijami, posvečati namensko in ciljno usmerjeno pozornost, na primer v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, med drugim z raziskovalnimi in naložbenimi programi, osredotočenimi na potencial, ki ga imajo te regije na področju energije iz obnovljivih virov, trajnostnega kmetijstva in ribištva, varstva morja ter biotske raznovrstnosti, pa tudi na zmanjšanje številnih strukturnih in stalnih ovir, s katerimi se soočajo ta območja Evropske unije, kot so na primer težave, ki jih imajo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa;

22.

se strinja z Evropskim parlamentom, da je treba v sodelovanju s ključnimi deležniki, in sicer z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, gospodarskimi in socialnimi akterji, civilno družbo, akademskimi krogi in nevladnimi organizacijami, oblikovati pakt za otoke in agendo Evropske unije za otoke po zgledu pakta za mesta in prihodnjega pakta za podeželje; poziva Komisijo, naj izvede študijo o različnih razmerah na otoških območjih Evropske unije;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi potrebne zakonodajne akte za izvajanje nove strategije za najbolj oddaljene regije z naslovom Postavljanje ljudi na prvo mesto, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, izkoriščanje potenciala v najbolj oddaljenih regijah EU, ki odraža neomajno zavezanost Komisije tem regijam s krajevnim pristopom in prilagojeno podporo v skladu s Pogodbo;

24.

poudarja, da lahko majhna mesta in vasi bistveno prispevajo k oblikovanju in izvajanju postopkov celostnega teritorialnega razvoja, ter poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja njihovo vlogo v celostnih teritorialnih instrumentih in lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, ter drugih teritorialnih instrumentih, ki podpirajo pobude držav članic, tako da vzpostavi podporno svetovalno mrežo v okviru kohezijske politike, da bi okrepila njihovo uporabo, zlasti v majhnih mestih, ki imajo vlogo regionalnih centrov, in zagotovila, da bodo nacionalne vlade podprle vse pobude celostnih teritorialnih instrumentov in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zlasti v regijah, ki to najbolj potrebujejo, kot so manj razvite regije in regije, ki zaostajajo v lokalnem razvoju;

25.

meni, da je treba zaradi številnih kriz, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, ohraniti hitrost izvajanja evropskega zelenega dogovora in mu v letu 2023 dati nov zakonodajni zagon; zato pozdravlja dejstvo, da je v skladu s prvim letnim poročilom o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost finančni prispevek tega mehanizma k zelenemu prehodu presegel minimalnih 37 % sredstev;

Zeleni prehod in trajnostnost

26.

poziva Evropsko komisijo, naj sodeluje z lokalnimi in regionalni oblastmi pri izvajanju pobud, ki izhajajo iz Glasgowskega podnebnega pakta in prihodnjih sklepov konference COP27, ter podpre sodelovanje na več ravneh in lokalno določene prispevke; poziva jo tudi, naj prizna vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma in v podnacionalni podnebni diplomaciji; poziva k skupnim prizadevanjem za vzpostavitev ambicioznega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, da bi do leta 2050 uresničili vizijo o življenju v sozvočju z naravo;

27.

je zaskrbljen, da se je napredek pri spodbujanju prilagajanja podnebnim spremembam upočasnil, kar je v nasprotju z velikimi ambicijami, predstavljenimi v novi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, pa tudi s povečanimi svetovnimi ambicijami na tem področju, kakor je poudarjeno v pozivu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), da se določi globalni cilj glede prilagajanja podnebnim spremembam;

28.

poziva Komisijo, naj načelo energijske zadostnosti sistematično vključuje v zakonodajo EU in s tem spodbuja sistematične ukrepe za varčevanje z energijo, da bi dopolnila in pospešila prehod na čisto, obnovljivo, cenovno dostopno in varno energijo, ter prosi Komisijo in sozakonodajalca, naj si prizadevajo za vzpostavitev trdnega zakonodajnega okvira za ocenjevanje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti ter boj proti njima; želi, da bi ga vključili v usklajevalno skupino za energijsko revščino in ranljive odjemalce; poudarja, da so skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ključno orodje za spodbujanje široke uporabe obnovljivih virov energije ter vzpostavitev decentraliziranega in varnega energetskega sistema; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z regionalnimi oblastmi, da bi odpravile ovire za razvoj teh skupnosti in oblikovale prihodnje pobude ter podprle potrebne naložbe v ta proces; v zvezi s tem poudarja, da ne smemo pozabiti na regije, v katerih bo energetski prehod dražji zaradi energetske izoliranosti, kot so otoki in najbolj oddaljene regije;

29.

poziva Komisijo, naj pripravi stalni zakonodajni okvir za zeleni dogovor, v katerega bodo bolje vključeni cilji trajnostnega razvoja in na podlagi katerega bodo lokalne in regionalne oblasti strukturno sodelovale pri temeljiti reviziji uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;

30.

poziva Komisijo, naj še naprej podpira delo evropske Konvencije županov in pobude, kot je misija za podnebno nevtralna in pametna mesta, saj so bistven instrument za izvajanje evropskega zelenega dogovora v mestih in regijah po vsej EU ter za pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri uresničevanju ciljev glede prilagajanja;

31.

poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za vzpostavitev okvira za financiranje in podporo, da bi okrepila izvajanje ciljev za prenovo javnih stavb na podnacionalni ravni in v skladu z direktivo o energijski učinkovitosti zagotovila, da bodo standardi na tem področju izvedljivi; v zvezi s tem ponavlja, da je treba lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti neposredno financiranje za ukrepe za energijsko učinkovitost, pa tudi dodatne smernice in podporo, zlasti pri prenovi zgodovinskih stavb;

32.

se zavezuje, da bo še naprej sodeloval pri deležniški platformi za ničelno onesnaževanje in spodbujal pristop upravljanja na več ravneh v okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, vključno s spremljanjem in pozneje z vzpostavitvijo prikaza zelenih dosežkov v regijah EU;

33.

podpira razglasitev evropskega leta bolj zelenih mest in izraža pripravljenost za dejavno sodelovanje pri tej pobudi;

34.

podpira celovit pristop k okoljskim politikam, prilagojen kraju ali območju, ter ponovno poziva k sprejetju pravil o oceanih po zgledu podnebnih pravil;

35.

poziva k večji osredotočenosti na kratke vrednostne agroživilske verige in priznavanju raznolikosti proizvodnih sistemov v Evropi, vključno z alternativnimi proizvodnimi sistemi, ki krepijo lokalne in regionalne načine proizvodnje, predelave in trženja, da se zagotovi lokalna in regionalna prehranska avtonomija; poziva, naj se bolj podprejo skupni lokalni projekti, ki vključujejo predelovalce, lokalne oblasti, kmetije, gozdna gospodarstva, trgovce, zadruge, združenja za lokalne proizvode in lokalne potrošnike, da se spodbudi razvoj lokalne prehranske ponudbe;

36.

poudarja, da je treba oblikovati ukrepe, ki bodo vključevali kratkoročno in srednjeročno podporo gospodarstvu ter strukturne socialne politike, s katerimi bi najbolj ranljivim skupinam omogočili dostop do bolj trajnostnega in zdravega prehranskega sistema in tako prispevali k boju proti debelosti in slabim prehranjevalnim navadam, vključno s pripravo evropskega akcijskega načrta za obdobje po letu 2020 za preprečevanje debelosti pri otrocih;

37.

poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema upravljanja na več ravneh, ki bo evropske misije združeval z lokalnimi in regionalnimi razvojnimi strategijami, ukrepi za okrevanje po COVID-19 in financiranjem inovacij prek strukturnih skladov, da bi dosegli bolj zeleno, zdravo, vključujočo in odpornejšo EU;

38.

močno podpira nedavni pilotni projekt za partnerstva za regionalne inovacije, ki koncept pametne specializacije povezuje s pristopom misij zelenega in digitalnega prehoda; predlaga, naj EU prek vozlišč evropskega raziskovalnega prostora zagotovi dodatno podporo za spodbujanje ozemeljskih misij in lokalne inovacijske ekosisteme, da bodo lahko imeli dejavno vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru in pri odpravi inovacijskega razkoraka v EU;

39.

poudarja, da je novi evropski Bauhaus mogoče izvajati zgolj z upravljanjem na več ravneh in krajevnim pristopom, saj ga je treba razumeti kot medsebojno povezano mrežo lokalnih ali regionalnih vozlišč, ne le kot enotno ozemeljsko platformo; ponavlja svoj predlog za uvedbo vavčerjev, enostavnih za uporabo, s katerimi bi mestom in regijam zagotovili praktično podporo pri sodelovanju s skupnostjo novega evropskega Bauhausa;

40.

pričakuje, da bo Komisija v politične procese še naprej vključevala razsežnost spola, zlasti s pripravo metodologije za ocenjevanje učinka programov EU na enakost spolov;

41.

se popolnoma zaveda, da je za uresničitev podnebnih ciljev EU v prometnem sektorju potrebno odločno ukrepanje; meni, da morajo vsi načini prevoza postati bolj trajnostni, v prometnem sektorju pa je treba zmanjšati emisije s kombinacijo dolgoročno trajnostnih alternativnih goriv in brezemisijskih vozil; upoštevati je treba tudi celoten življenjski cikel, da bi čim bolj zmanjšali emisije toplogrednih plinov vse od vira do kolesa in ne le iz izpušnih cevi; ker je treba avtomobilski sektor korenito preoblikovati v vseh regijah, da ne bi bila prezrta nobena regija, poziva Komisijo, naj vpliv strožjih emisijskih standardov glede emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila obravnava prek evropskega mehanizma, da bi podprla pošten in socialno pravičen prehod v evropskih regijah, v katerih se ukvarjajo z avtomobilsko in dobavno industrijo;

Digitalna preobrazba in industrija

42.

močno spodbuja razširjanje rezultatov raziskav in dobrih praks med lokalnimi akterji na področju inovacij, zlasti prek pobud, kot sta platforma za izmenjavo znanja in Srečanje med znanostjo in regijami, pa tudi s tekočimi dejavnostmi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjene zlasti zagonskim podjetjem in podjetjem z velikim potencialom rasti v evropskih regijah;

43.

pozdravlja prizadevanja Komisije v okviru gibanja „poveži se, spodbujaj, podpiraj“ in je pripravljen še naprej izvajati svoje strokovne dejavnosti na področju lokalnih in regionalnih kazalnikov digitalizacije ter podpirati Komisijo pri zagotavljanju trajnostnih orodij mestom in občinam za merjenje digitalne preobrazbe;

44.

na podlagi svojega mnenja o digitalni koheziji vabi Komisijo, naj z OR in teritorialnimi združenji sodeluje pri opredeljevanju načinov za 1) prepoznavanje in spremljanje vse večjih digitalnih razkorakov, 2) doseganje večje digitalne kohezije v Uniji in 3) izvajanje priporočil OR in Konference o prihodnosti Evrope na področju digitalne preobrazbe;

45.

pozdravlja predlog Komisije o aktu o podatkih in z veseljem pričakuje osnutek uredbe o aktu o strategiji za interoperabilnost (Interoperability Strategy Act), ki naj bi olajšala pošteno in pravično deljenje podatkov, zlasti med javnimi organi na različnih ravneh in med zasebnimi subjekti, ter bo okrepila zaupanje med zasebnimi podjetji in javnimi organi;

46.

se veseli objave nove zakonodajne pobude za vzpostavitev instrumenta enotnega trga za izredne razmere in pozdravlja napoved Komisije, da bo instrument namenjen krepitvi evropskega upravljanja enotnega trga v času krize, da bi lažje predvidevali in preprečevali pretrese, ter poziva, naj bodo v mehanizme za pripravljenost in odzivanje na krize vključeni vsi zadevni akterji, tudi lokalne in regionalne oblasti;

47.

poudarja pomen politično bolj usklajene in celovite industrijske strategije, da ne bi izključili bolj oddaljenih regij, ki nimajo pogojev za umestitev industrije in raznolike gospodarske strukture, imajo pa potencial za ustanavljanje storitvenih podjetij, ki bi dopolnjevala industrijska podjetja, ki naj bi se v skladu z evropsko strategijo vrnila v EU;

48.

ponavlja svoje priporočilo, naj Komisija poskrbi, da bo njena prihodnja industrijska politika bolj pripravljena na prihodnost, ter upošteva izkušnje iz konkurenčnih regionalnih ekosistemov, pomen ključnih omogočitvenih tehnologij in potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med konkurenčnostjo in odprto strateško avtonomijo;

49.

predlaga Evropski komisiji, naj izboljša in okrepi odnos med kohezijsko politiko in sektorjem politike konkurence, ki se nanaša na državno pomoč, tako da iz instrumenta REACT-EU omogoči sofinanciranje ukrepov, ki se izvajajo v okviru začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini;

Čezmejno sodelovanje in mobilnost

50.

ugotavlja, da razvoj evropskih obmejnih regij še vedno dušijo pravne in upravne ovire ter poziva Komisijo, naj predlaga instrument za usklajevanje med državami članicami pri prenosu direktiv EU v nacionalne zakonodaje, da bi se preprečil nastanek novih pravnih ovir na mejah; Komisijo poziva tudi, naj s Svetom ponovno začne dialog o predlagani uredbi o evropskem čezmejnem mehanizmu ali predlaga drug instrument, s katerim bi evropskim obmejnim regijam omogočila učinkovito iskanje rešitev za ovire, s katerimi se soočajo;

51.

poziva Evropsko komisijo, naj predstavi predlog, s katerim bi zagotovila nemoteno pomorsko in kopensko čezmejno sodelovanje v primeru krize na evropski ali regionalni ravni, in projektom za razvoj čezmejne povezljivosti in intermodalnosti zagotovi ustrezno financiranje. Instrument za povezovanje Evrope bi moral vedno vključevati posebne pozive za vzpostavljanje manjkajočih čezmejnih povezav, v okviru operativnih programov Interreg pa bi bilo treba povečati financiranje teh prometnih ozkih grl. Čezmejne projekte bi bilo treba financirati tudi z dolgoročnimi naložbami prek Evropske investicijske banke (EIB) in nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij;

52.

pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija v svojem sporočilu z naslovom Beg možganov – blaženje izzivov, povezanih z upadanjem prebivalstva, in ponovno poziva, naj se za vsak vidik bega možganov – priliv možganov, izguba možganov, kroženje možganov in povratna migracija – ter za migracije kvalificirane delovne sile opredelijo in izvajajo različne vrste odzivov;

53.

pozdravlja ambiciozno revizijo smernic za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), zlasti boljše vključevanje urbanih vozlišč v omrežje za prevoz na dolge razdalje in izboljšano upravljanje evropskih koridorjev; vendar bo za vzpostavitev infrastrukture v roku, določenem za posamezno plast omrežja, treba zagotoviti znatno financiranje na evropski, nacionalni in regionalni ravni; poziva k začetku razprave o novem Instrumentu za povezovanje Evrope, da bi zagotovili stalno in razpoložljivo financiranje;

54.

pozdravlja predlog Komisije o novem okviru EU za mobilnost v mestih in poziva k večji osredotočenosti na spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega prevoza; odpraviti je treba velike vrzeli v financiranju, s katerimi se soočajo lokalne in regionalne oblasti v mestnih in primestnih območjih, in zagotoviti, da bodo v promet vključena tudi podeželska območja, da bi dosegli cilje razogljičenja EU;

Socialna zaščita, izobraževanje in mladi

55.

ponavlja, da je treba mlade bolj vključiti v demokratične procese in odločitve na vseh ravneh upravljanja, in poudarja, da bi EU z vključevanjem mladih v vsa zadevna področja zagotovila, da bo evropsko leto mladih 2022 pustilo močan pečat;

56.

poudarja, da je treba v odziv na hude razmere, s katerimi se mladi spoprijemajo zaradi pandemije COVID-19, olajšati dostop do socialne zaščite, cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj za vse, ne zgolj za mlade, tudi s financiranjem EU, ter se boriti proti prekarnemu zaposlovanju mladih;

57.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga regulativni okvir EU za odpravo neplačane delovne prakse;

58.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi evropski stanovanjski program, s katerim bi zagotovili dejansko izvajanje strategije vala prenove in s tem učinkovito obravnavali izzive in priložnosti v stanovanjskem sektorju; zato poziva, naj se med strukturne, javne ali podobne odhodke, ki so opredeljeni v Paktu za stabilnost in rast, ne štejejo dolgoročne naložbe v stanovanja;

59.

poziva Komisijo, naj zaradi velikih družbenih sprememb, ki so se zgodile v zadnjih letih, posodobi priporočila Sveta o politikah za zmanjševanje osipa iz leta 2011;

60.

poudarja, da je nujno izboljšati digitalno izobraževanje kot ključni strateški cilj za visokokakovostno poučevanje in učenje v digitalni dobi; obvladovanje digitalnih znanj in spretnosti našim sedanjim in prihodnjim državljanom omogoča, da se uspešneje spopadajo s sedanjo četrto industrijsko revolucijo (digitalno revolucijo) in prihajajočo peto industrijsko revolucijo (industrijo 5.0);

61.

ponavlja, da je treba zagotoviti popolno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in vseh njegovih zadevnih krovnih ciljev za leto 2030; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje celovito strategijo za boj proti revščini in vzpostavi učinkovite mehanizme za spremljanje in zbiranje podatkov, tudi na podnacionalni ravni;

62.

poziva k vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v zasnovo in izvajanje predlogov za vključujoče trge dela in močnejše socialne politike;

Zdravje, civilna zaščita in turizem

63.

popolnoma podpira priporočilo Konference o prihodnosti Evrope, naj se okrepi odpornost zdravstvenih sistemov v Evropi, in opozarja, da je v dveh tretjinah držav članic upravljanje teh sistemov decentralizirano, zaradi česar so regije ključne partnerice pri razpravah in izvajanju novih politik za zmanjševanje odvisnosti EU od tujih dobaviteljev zdravil, usklajevanje raziskav in financiranja, pospeševanje strateškega ustvarjanja zalog, krepitev proizvodnje in pregledovanje ranljivosti v zdravstvenih sistemih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razmisli o novem zakonu, ki bi bil podoben aktu o čipih, za zmanjšanje odvisnosti EU na področju zdravilnih učinkovin, pripravljenih zdravil in vseh vrst zdravstvenih protiukrepov;

64.

pričakuje, da bo Komisija pripravila konkretne predloge za izvajanje priporočil OR v zvezi z zagotavljanjem, da bo uporaba direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu enostavnejša za paciente, zdravstvene delavce, zdravstvene zavarovalnice in javne organe; poziva zlasti k povečanju smernic in dejavne podpore (logistične, pravne in finančne) za obmejne regije, ki so vključene (ali se nameravajo vključiti) v čezmejno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva;

65.

pričakuje, da bo Komisija v prihodnjo revizijo farmacevtske zakonodaje vključila ukrepe za zagotavljanje pravočasnega dostopa do cenovno dostopnih, nujnih in inovativnih zdravil za vse, ne glede na to, kje živijo, ter za odpravo temeljnih vzrokov pomanjkanja zdravil;

66.

ponavlja, da je potreben jasen načrt, ki bo določal dolgoročno zavezanost mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in njegovim instrumentom ter njegovo finančno okrepitev, tako z vidika preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje kot z vidika zmogljivosti za kolektivno odzivanje na izredne razmere, zlasti glede na to, da so nesreče vse bolj kompleksne in vse pogostejše; je pripravljen prispevati k dejavnostim mreže znanja za evropsko civilno zaščito s svojim strokovnim znanjem o obvladovanju nesreč na lokalni in regionalni ravni;

67.

še naprej poziva k oblikovanju nove strategije za evropski turizem in poziva Komisijo, naj končno predstavi evropsko agendo za turizem 2030–2050, da bi podprli dvojni (digitalni in zeleni) prehod evropskih turističnih destinacij, zlasti najbolj oddaljenih regij, izboljšali njihovo konkurenčnost, olajšali okrevanje gospodarstva in zaposlovanje v turizmu ter omogočili ponovno – in odporno – izvajanje dejavnosti in uveljavljanje pravice državljanov Evropske unije do varnega turizma brez omejitev;

Zunanje sodelovanje

68.

pričakuje, da bo Komisija nadalje ukrepala v zvezi z njegovim pozivom, naj se v odnose med Združenim kraljestvom in EU vnese več teritorialne razsežnosti, in razmislila o načinih, da se lokalne in regionalne oblasti prek OR strukturno pridružijo partnerstvu z Združenim kraljestvom ter institucionalnemu okviru sporazuma o trgovini in sodelovanju; poudarja tudi, da bi poleg sporazuma o trgovini in sodelovanju odnosu med EU in Združenim kraljestvom koristila tudi uresničitev še neizkoriščenih možnosti za sodelovanje med njunimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri spoprijemanju s skupnimi izzivi, kot je trajnostno upravljanje Severnega morja, Rokavskega preliva in Irskega morja, ali izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni;

69.

poziva Komisijo, naj pri oblikovanju turistične zakonodaje upošteva dodatne omejitve najbolj oddaljenih regij, katerih gospodarski, socialni in kulturni razvoj je močno odvisen od turizma, in v zvezi s tem opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje za zagotavljanje dostopnosti ter podnebnega in digitalnega prehoda v teh regijah;

70.

predlaga vzpostavitev okvira, prek katerega bi podnacionalne ukrepe formalno upoštevali v okviru UNFCCC in pri podnebnem upravljanju EU, ki bi sledilo;

71.

poziva Komisijo, naj prizna vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti ter medsebojno sodelovanje pri prispevanju k miru in blaginji v tretjih državah, in sicer s pobudami, kot je pobuda iz Nikozije;

72.

pozdravlja mnenja Evropske komisije o prošnjah Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU ter sklep Evropskega sveta o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji ter priznanju evropske perspektive za Gruzijo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede revizijo pobude za vzhodno partnerstvo in poglobljeno analizo odnosov z državami vzhodnega partnerstva EU, pri čemer naj večjo pozornost nameni njihovim prizadevanjem za evropsko povezovanje;

73.

izraža podporo pristopu vseh držav Zahodnega Balkana k EU, če bodo izpolnjevale vsa merila za članstvo; poudarja, kako pomembno je tem državam poslati pozitivne signale, da bi okrepili njihovo zavezanost procesu pristopa, ki na žalost že dolgo traja;

74.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje institucijam EU in predsedstvom Sveta EU.

---

(1)  Dokument COR-2020-01392-00-00-RES-TRA.