1.   

Visokošolske ustanove (1) so v Evropi v veliki meri vključene v ustvarjanje in razširjanje znanja ter njegovo priznavanje. Nepogrešljive so pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in evropskega raziskovalnega prostora, v sinergiji z evropskim visokošolskim prostorom. Visokošolske ustanove so ključnega pomena za doseganje cilja iz Resolucije Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), tj. da bi do leta 2030 moralo terciarno izobrazbo imeti vsaj 45 % prebivalstva v starosti od 25 do 34 let.

2.   

V prihodnjih letih se bo povečala rast vpisa v visokošolske ustanove, kar je bilo v zadnjih desetletjih temeljni svetovni trend. Število ljudi v starosti od 25 do 34 let, ki imajo terciarno izobrazbo, naj bi do leta 2030 doseglo 300 milijonov v državah OECD in G20 (2).

3.   

Naprihodnji razvoj visokošolskih ustanov v Evropi bodo vplivale številne priložnosti in izzivi. Svetovni demografski razvoj in globalizacija bosta položaj Evrope kot pomembnega središča ustvarjanja znanja postavila na preizkušnjo. Globalno segrevanje in degradacija okolja, vse hitrejši tehnološki napredek in stopnjujoča se tekma na področju digitalnih tehnologij že vplivajo na strategije in položaj visokošolskih ustanov v Evropi in v svetovnem okviru. Vse pomembnejša bo razpoložljivost velikega nabora nadarjenih ljudi z odlično izobrazbo in usposabljanjem, da bi Evropa lahko ohranila in utrdila svoj vodilni položaj v svetu v kontekstu povečane svetovne konkurence.

4.   

Medtem vse večje povpraševanje po visokokakovostnem in vključujočem izobraževanju ter odličnih raziskavah in inovacijah v državah v vzponu povečuje mreženje na svetovni ravni, medtem ko se pojavljajo nove grožnje temeljnim vrednotam in načelom, ki jih evropske demokracije želijo ohraniti. Na evropski in svetovni ravni bodo vse večje neenakosti in izzivi, ki jih prinašajo starajoče se družbe, preoblikovali trg dela ter poglobili potrebo po vključevanju in po doseganju visokošolske izobrazbe, kar bo vključevalo tudi nova pričakovanja glede vseživljenjskega učenja.

5.   

Zaradi gospodarskega okrevanja po pandemiji ter hitrega razvoja znanja, spretnosti in kompetenc, povezanih z digitalnim in zelenim prehodom, bodo morale visokošolske ustanove razmisliti o nadaljnjem razvoju svoje infrastrukture, sprejeti nova pedagoška orodja, zagotoviti prožne in kratke učne izkušnje, učeče se pripraviti na nenehno spreminjajoče se družbeno okolje in trg dela ter raziskovalcem omogočiti sodelovanje pri iskanju inovativnih rešitev za sedanje svetovne izzive.

6.   

Za doseganje vključevanja in odličnosti so potrebne znatne splošne naložbe v visokošolski sektor EU, in sicer ob upoštevanju trenutne povprečne porabe za terciarno izobraževanje v EU ter vse večjega števila študentov in učečih se ter izzivov, s katerimi se soočajo visokošolske ustanove.

7.   

Edinstveni položaj visokošolskega izobraževanja, ki doprinese presečnim nalogam izobraževanja, raziskav, inovacij in dela v korist družbe, je priložnost, ki jo je treba izkoristiti, da bi lahko kar najbolje izrabili možnosti za sinergije med temi štirimi nalogami.

8.   

Izkoriščanje teh sinergij je ključnega pomena za uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj. Spodbujati bo treba partnerstva z več deležniki in sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in z njimi.

9.   

V zvezi s tem je Svet v Resoluciji o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) pozval k pripravi „agende za preoblikovanje terciarnega izobraževanja s poudarkom na vključenosti, inovacijah, povezljivosti, digitalni in zeleni pripravljenosti ter mednarodni konkurenčnosti, pa tudi temeljnih akademskih vrednotah in visokih etičnih načelih ter na zaposlovanju in zaposljivosti“.

10.   

V tem enakem okviru je Svet v Sklepih o novem evropskem raziskovalnem prostoru ugotovil, da so „institucionalne spremembe, raziskovalne poklicne poti, znanstveno izobraževanje in usposabljanje, mednarodno sodelovanje in kroženje znanja področja, na katerih je možno odločnejše sodelovanje“ med evropskim raziskovalnim prostorom, evropskim visokošolskim prostorom in visokošolsko razsežnostjo evropskega izobraževalnega prostora. Svet se je seznanil tudi s „predlogom Komisije za pripravo načrta ukrepov za ustvarjanje sinergij med visokošolskim izobraževanjem in raziskavami“ in izrazil podporo za nadaljnji razvoj „,evropskih univerzitetnih zavezništev“„ kot zgled za sodobne in vključujoče visokošolske ustanove prihodnosti v Evropi“. V programu politike ERA za obdobje 2022–2024, priloženem Sklepom Sveta o prihodnjem upravljanju evropskega raziskovalnega prostora (ERA), so opredeljeni ukrepi, namenjeni visokošolskim ustanovam.

11.   

Svet je v Sklepih o pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju priznal, da bi morale „evropske univerze“„prispevati h krepitvi razsežnosti raziskav in inovacij visokošolskih ustanov v Evropi z razvojem skupnega programa, skupnih infrastruktur in virov“ ter „vzpostavljati vedno trdnejša zavezništva s preučitvijo izvedljivosti skupnega vpisa študentov in skupnega zaposlovanja akademikov in raziskovalcev v okviru različnih nacionalnih sistemov, da bi njihove poklicne poti v izobraževanju in raziskavah v okviru zavezništev postale privlačnejše, trajnejše in prožnejše“. Poleg tega je pozval Komisijo in države članice, naj „razmislijo o trajnostnejših instrumentih financiranja ,evropskih univerz‘, tudi z izkoriščanjem sinergij med regionalnimi in nacionalnimi shemami ter evropskimi shemami, da bodo lahko uresničile svojo ambiciozno strategijo“, in začnejo leta 2022 oblikovati jasne predloge „za pomoč pri odpravljanju ovir, kjer je to potrebno, za sodelovanje na evropski ravni, na primer s preučitvijo potrebe po skupnih evropskih diplomah v okviru zavezništev ,evropskih univerz‘ in izvedljivosti le-tega“.

12.   

V Sklepih o poglobitvi evropskega raziskovalnega prostora: zagotavljanje privlačne in trajnostne poklicne poti in delovnih pogojev za raziskovalce ter uresničevanje kroženja možganov je Svet pozval Komisijo, „naj podpira države članice pri oblikovanju ukrepov politik za nemoteno in ambiciozno transnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami v Evropi, zlasti na področju akademskih poklicnih poti in raziskovalnih poklicnih poti, ki so pogosto prepletene, spodbujanju vključenosti, spodbujanju odličnosti in povečanju mednarodne konkurenčnosti evropskega visokošolskega sektorja, s čimer se povečuje privlačnost za talente iz Evrope in zunaj nje.“ Prav tako se je strinjal, da so zavezništva evropskih univerz in njihova partnerstva z lokalnimi ekosistemi „ustrezne platforme za preskušanje morebitnih modelov, ki spodbujajo interoperabilnost raziskovalnih poklicnih poti, in za raziskovanje možnosti za skupne programe zaposlovanja, sisteme usposabljanja in poklicnega razvoja, ki upoštevajo tako vidike raziskav kot poučevanja, ter za preskušanje novih sistemov nagrajevanja in ocenjevanja, tudi za poučevanje, ki temelji na raziskavah“.

13.   

Transnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami po vsej Evropi se dodatno okrepi, poglobi in poenostavi, če se lahko navedeni izzivi učinkovito obravnavajo na evropski ravni. V zvezi s tem je Komisija predstavila ambiciozno evropsko strategijo za univerze, katere cilj je okrepiti in podpreti te ustanove pri vseh njihovih nalogah, da bi okrepile svoje sodelovanje in izkoristile svoje prednosti, saj pomembno prispevajo k odzivu Evrope na prihodnje izzive. Okrepiti bi bilo treba različne vrste tekočega sodelovanja ter izmenjati s tem povezane rezultate in najboljše prakse, da bi spodbudili celotni visokošolski sektor v Evropi, hkrati pa spoštovati pristojnosti držav članic, akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo visokošolskih ustanov.

14.