(a)

Uredba (EU) 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(b)

uredbi (EU) št. 228/2013 (2) in (EU) št. 229/2013 (3) Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(d)

Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(e)

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(a)

posebna narava kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi kmetijskimi regijami;

(b)

potreba po postopni izvedbi ustreznih prilagoditev;

(c)

dejstvo, da je kmetijstvo v državah članicah sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom.

(a)

podpiranje vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za krepitev dolgoročne prehranske varnosti in kmetijske raznovrstnosti ter zagotavljanje gospodarske trajnosti kmetijske proizvodnje v Uniji;

(b)

krepitev tržne usmerjenosti ter kratkoročno in dolgoročno povečanje konkurenčnosti kmetij, vključno z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)

izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije;

(e)

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

(f)

prispevanje k zaustavitvi in zasuku trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(g)

privabljanje in zadrževanje mladih kmetov in drugih novih kmetov ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju;

(h)

spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno z udeležbo žensk v kmetijstvu, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)

izboljšanje odziva kmetijstva Unije na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, proizvedeno na trajnosten način, zmanjšanje živilskih odpadkov, izboljšanje dobrobiti živali in boj proti odpornosti proti antimikrobikom.

(a)

ukrepi v kmetijskem sektorju, financirani izključno iz nacionalnih sredstev, ki zajemajo eno od naslednjega:

(b)

pomoč za gozdarski sektor (del II, poglavje 2), za katero je značilno eno od naslednjega:

(c)

pomoč za podjetja, dejavna na podeželju, ki se dodeli v eni od naslednjih oblik:

(1)

„mladi aktivni kmet“ pomeni kmeta, kot ga opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP (20) v skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) 2021/2115;

(2)

„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(3)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami“ pomenijo neugodne vremenske razmere, na primer zmrzal, nevihte in točo, led, močan dež ali hudo sušo, ki v kmetijskem sektorju uničijo več kot 30 % povprečja proizvodnje, ki se izračuna na podlagi predhodnega triletnega ali štiriletnega obdobja ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem ali osemletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov, v gozdarskem sektorju pa več kot 20 % proizvodnega potenciala gozdov;

(4)

„svetovanje“ pomeni celotno svetovanje v okviru ene in iste pogodbe;

(5)

„kmetijska dejavnost“ pomeni dejavnost, kot jo opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/2115;

(6)

„kmetijska površina“ pomeni vsako površino, kot jo opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115;

(7)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni enoto, ki obsega zemljišče, prostore ter objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(8)

„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(9)

„kmetijski sektor“ pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(10)

„kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;

(11)

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(12)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(13)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(14)

„običajni tržni pogoji“ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja; vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;

(15)

„ukrepi biološke zaščite“ pomenijo upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v (a) populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v (b) obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;

(16)

„rodovniška knjiga“ pomeni rodovniško knjigo, kakor je opredeljena v členu 2, točka (12), Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (22);

(17)

„strateški načrt SKP“ pomeni strateški načrt SKP iz člena 1(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115;

(18)

„investicijska dela“ pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

(19)

„sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine“ pomenijo sheme pomoči, povezane s praksami gospodarjenja z zemljišči, katerih rezultat je povečano shranjevanje ogljika v živo biomaso, mrtvo organsko snov in tla z izboljšanjem zajemanja ogljika in/ali zmanjšanjem izpusta ogljika v ozračje;

(20)

„katastrofični dogodek“ pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči znatne motnje v gozdnih strukturah, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;

(21)

„grozd“ pomeni združenje neodvisnih podjetij, tudi novih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi svetovalnih organov ali raziskovalnih organizacij, ki je namenjeno pospeševanju gospodarske/inovativne dejavnosti s spodbujanjem intenzivnega sodelovanja, skupno uporabo objektov in naprav, izmenjavo znanja in izkušenj ter z učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mrežnemu povezovanju in razširjanju informacij med podjetji, ki grozd sestavljajo;

(22)

„ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ države članice uradno potrdil izbruh, ali v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ države članice uradno potrdil njihovo prisotnost;

(23)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;

(24)

„okoljska nesreča“ pomeni specifično onesnaženje, kontaminacijo ali poslabšanje kakovosti okolja, ki je povezano z določenim dogodkom in je geografsko omejeno ter ki uniči več kot 30 % povprečne letne proizvodnje podjetja, ki deluje v kmetijskem sektorju, v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in najnižjih vnosov, v gozdarskem sektorju pa več kot 20 % proizvodnega potenciala gozdov; ne zajema splošnih okoljskih tveganj, ki niso povezana z določenim dogodkom, kot so podnebne spremembe ali onesnaženje zraka;

(25)

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja, uporabljena pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumi predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;

(26)

„poginule živali“ pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;

(27)

„hitro rastoča drevesa“ pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;

(28)

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;

(29)

„biogorivo iz prehranskih in krmnih poljščin“ pomeni biogorivo iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(30)

„živila“ pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(31)

„gozd“ pomeni zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastrtostjo, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko dosežejo ta pragova in situ, in ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi ali gozd, kot ga opredeli in opredelitev uporablja država članica ali regija na podlagi obstoječe nacionalne zakonodaje ali sistema evidenc in kot je pojasnjeno Komisiji v priglasitvi, in, kadar se nanaša na intervencijo za razvoj podeželja, kot je določeno v strateškem načrtu SKP;

(32)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, če bi bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(33)

„individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(34)

„neopredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(35)

„invazivna tujerodna vrsta“ pomeni invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva Unijo, in invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva državo članico, kot sta opredeljeni v členu 3(3) in 3(4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(36)

„velika podjetja“ pomenijo podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2022/2472 (26);

(37)

„lokalni trgi“ pomenijo eno od naslednjega:

(38)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih;

(39)

„vzajemni sklad“ pomeni shemo za kmete, lastnike gozdov in upravljavce gozdov, ki jo država članica akreditira v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se kmetje, posestniki gozdov in upravljavci gozdov zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(40)

„neproizvodna naložba“ pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(41)

„delovne operacije pred industrijsko predelavo“ pomenijo sečnjo, obsekovanje, lupljenje, razrez, skladiščenje, zaščitno obdelavo in sušenje lesa ter vse druge delovne operacije pred industrijskim žaganjem lesa na žagi; pa tudi žaganje, pri katerem je največja zmogljivost žaganja 20 000 m3 okroglega lesa za žaganje na leto;

(42)

„druge slabe vremenske razmere“ pomenijo neugodne vremenske razmere, ki niso slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(43)

„najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349, prvi odstavek, Pogodbe;

(44)

„škodljivi organizem rastline“ pomeni vsako vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode;

(45)

„ukrepi za preprečevanje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznijo živali, škodljivim organizmom rastline ali invazivno tujerodno vrsto, ki se še niso pojavili;

(46)

„primarna kmetijska proizvodnja“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(47)

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(48)

„skupina ali organizacija proizvajalcev“ pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za vsaj eno od naslednjega:

(49)

„zaščitena žival“ pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, vključno z živalskimi vrstami, za katere nacionalna zakonodaja določa posebna pravila za ohranitev populacije;

(50)

„vračljivo predplačilo“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(51)

„organizacija za raziskave in razširjanje znanja“ pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije, v raziskave usmerjeni fizični in/ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja, kot je določeno v Okviru za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek poučevanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki lahko imajo odločilen vpliv na takšen subjekt, na primer v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do rezultatov tega subjekta;

(52)

„kratka dobavna veriga“ pomeni dobavno verigo, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov, zavezanih sodelovanju, lokalnemu gospodarskemu razvoju ter tesnim geografskim in socialnim odnosom med proizvajalci, predelovalci in potrošniki;

(53)

„mala infrastruktura“ pomeni infrastrukturo, pri kateri so upravičeni stroški omejeni na 2 milijona EUR;

(54)

„mali izvajalec“ pomeni mikro podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361 (27), ali fizično osebo, ki se ne ukvarja z gospodarsko dejavnostjo v trenutku vloge za pomoč;

(55)

„manjši egejski otoki“ pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013;

(56)

„MSP“ ali „mikro, mala in srednja podjetja“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2022/2472;

(57)

„začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, odvisno od tega, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti; če so upravičeni stroški za nakup zemljišča enaki 100 % upravičenih stroškov naložbe, se nakup zemljišča iz točke (153)(a) in točke (502)(c) šteje za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(58)

„trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni upravljanje in uporabo gozdnih zemljišč na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost ter trenutno in prihodnjo zmožnost za opravljanje ustreznih ekoloških, ekonomskih in družbenih funkcij na lokalni, nacionalni in svetovni ravni ter ki ne škodujeta drugim ekosistemom;

(59)

„opredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

(60)

„transakcijski stroški“ pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka,

(61)

„stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in bovino spongiformno encefalopatijo (BSE)“ pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (28);

(62)

„panjevci s hitro obhodnjo“ pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;

(63)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz oddelka 2.2 Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah;

(64)

„standard Unije“ pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali, zato se standardi ali cilji, določeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za „standarde Unije“;

(65)

„mladi kmet“ pomeni kmeta, kot ga opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2021/2115;

(66)

za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu:

(a)

za individualno pomoč za naložbe za predelavo kmetijskih proizvodov in njihovo trženje iz dela II, oddelek 1.1.1.3: upravičeni stroški presegajo 25 milijonov EUR ali skupna bruto protivrednost presega 12 milijonov EUR;

(b)

za pomoč za promocijske kampanje iz dela II, oddelek 1.3.4: promocijske kampanje z letnim proračunom, ki presega 5 milijonov EUR;

(a)

prvi pogoj: pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti:

(b)

drugi pogoj: pomoč ne vpliva neupravičeno na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi:

(a)

sheme pomoči za komasacijo zemljišč v skladu z delom II, oddelka 1.3.6 in 2.9.2, ter sheme pomoči z ekološkimi, varovalnimi in rekreacijskimi cilji v skladu z delom II, oddelek 2.8, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(b)

pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, v skladu z delom II, oddelek 1.1.6;

(c)

pomoč za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami v skladu z delom II, oddelek 1.1.7;

(d)

pomoč za ukrepe informiranja v kmetijskem sektorju v skladu z delom II, oddelek 1.1.10.1, ki zajema dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;

(e)

pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, v skladu z delom II, oddelek 1.2.1.1;

(f)

pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu z delom II, oddelek 1.2.1.2;

(g)

pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin v skladu z delom II, oddelek 1.2.1.3;

(h)

pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali v skladu z delom II, oddelek 1.2.1.4;

(i)

pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, v skladu z delom II, oddelek 1.2.1.5;

(j)

pomoč za povrnitev škode v gozdovih, ki jo povzročijo živali, s katerimi se upravlja skladno z zakonodajo, v skladu z delom II, oddelek 2.8.5;

(k)

pomoč za ukrepe informiranja v gozdarskem sektorju v skladu z delom II, oddelek 2.4, ki zajema dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;

(l)

pomoč za naložbe v ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskem gospodarstvu v skladu z delom II, oddelek 1.1.1.2, razen individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(m)

pomoč za promocijske ukrepe v skladu s točko (468)(b), (c) in (d);

(n)

pomoč za dodatne stroške prevoza v skladu s točkama (480) in (481);

(o)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju v skladu z delom II, oddelka 1.3.7 in 2.9.1;

(p)

pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov rastlin, bolezni živali, katastrofičnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu z delom II, oddelek 2.1.3;

(q)

pomoč za kritje stroškov obdelave in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov in bolezni dreves ter pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo škodljivi organizmi in bolezni dreves v skladu z delom II, oddelek 2.8.1.

(a)

vsebujejo samo preverljive elemente;

(b)

temeljijo na številkah, ki so ustrezno strokovno utemeljene;

(c)

jasno navajajo vir uporabljenih podatkov;

(d)

so razdeljeni tako, da po potrebi upoštevajo regionalne oziroma lokalne pogoje ter dejansko rabo zemljišča;

(e)

ne vsebujejo elementov, povezanih s stroški naložbe.

(a)

stroškov na enoto;

(b)

pavšalnih zneskov;

(c)

pavšalnega financiranja.

(a)

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na enem ali več od naslednjega:

(b)

v skladu s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto dejavnosti.

(a)

celotno besedilo sheme pomoči in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago za individualno pomoč ali povezavo na ta besedila,

(b)

identiteto pristojnih organov za dodelitev pomoči;

(c)

identiteto posameznih upravičencev (37), obliko in znesek pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, datum dodelitve, vrsto podjetja (MSP / veliko podjetje), regijo, v kateri se nahaja upravičenec (na ravni NUTS II), in glavno gospodarsko panogo, v kateri upravičenec izvaja svoje dejavnosti (na ravni skupine NACE). Taka zahteva se lahko opusti v zvezi z individualno pomočjo, ki ne presega naslednjih pragov:

(a)

primere znatnega povečanja zmogljivosti, ki povzroči ali poslabša obstoječe presežne zmogljivosti, zlasti na trgu v recesiji,

(b)

primere, ko ima upravičenec do pomoči veliko tržno moč.

(a)

pri naložbi v proizvodnjo biogoriv, kot so opredeljena v členu 2, točka (33), Direktive (EU) 2018/2001, na kmetijskih gospodarstvih so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov upravičeni do pomoči le, če njihova letna proizvodna zmogljivost ni večja od povprečne letne porabe goriva na kmetijskem gospodarstvu; proizvedeno biogorivo se ne sme prodati na trgu;

(b)

pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije in/ali električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov upravičeni do pomoči le, če je njihov cilj uporaba za lastne energijske potrebe in njihova proizvodna zmogljivost ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom; prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna povprečna omejitev lastne porabe.

(a)

izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

(b)

izboljšanje naravnega okolja, higiene ali standardov za dobro počutje živali;

(c)

vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo z vodo in varčevanjem z njo;

(d)

obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, izjemnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin in preprečevanje škode ter tveganja za nastanek škode zaradi navedenih okoliščin in dejavnikov;

(e)

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;

(f)

prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

(g)

prispevanje k zaustavitvi in zasuku trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine.

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih se lahko za dejavnosti v zvezi z varstvom okolja in ohranjanjem tal, bogatih z ogljikom, ali nakupom zemljišč, ki ga mladi kmetje opravijo z uporabo finančnih instrumentov, dovolijo večji odstotni deleži;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstev;

(c)

splošni stroški na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroški za neproizvodne naložbe v zvezi s cilji iz točke (152)(e), (f) in (g);

(f)

v primeru naložbe, katere cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, izjemnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin in zaščitenih živali, lahko upravičeni stroški zajemajo stroške za obnovo proizvodnega potenciala, vključno z investicijskimi deli, do ravni pred nastankom navedenih dogodkov; upravičenci bi si morali prizadevati, da v obnovo vključijo ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, kjer je ustrezno;

(g)

v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, izjemni dogodki, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivi organizmi rastlin ter zaščitene živali, lahko upravičeni stroški vključujejo stroške za posebne preventivne dejavnosti, katerih cilj je zmanjšanje posledic teh verjetnih dogodkov. V primeru škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali zaradi škodljivih organizmov rastlin bi si morali upravičenci prizadevati, da v obnovo vključijo ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, da bi čim bolj omejili škodo in izgube, ki bi jih povzročili podobni dogodki v prihodnosti.

(a)

nakup pravic do kmetijske proizvodnje in pravic do plačila;

(b)

nakup in zasaditev letnih rastlin;

(c)

nakup živali;

(d)

naložbe za skladnost z veljavnimi nacionalnimi standardi ali standardi Unije;

(e)

stroške, razen tistih iz točke (153), povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;

(f)

obratna sredstva;

(g)

ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine.

(a)

nakup živali, ki se opravi za namen točke (152)(d);

(b)

nakup živali ogroženih pasem, kot so opredeljene v členu 2, točka (24), Uredbe (EU) 2016/1012 v skladu z zavezami iz točke (207);

(c)

nakup psov čuvajev za zaščito živine pred velikimi plenilci.

(a)

v skladu s pogoji iz Direktive 2000/60/ES je bila Komisija obveščena o načrtu upravljanja povodja za celotno območje, na katerem se bo izvedla naložba, pa tudi za vsako drugo območje, na katerem lahko naložba vpliva na okolje; ukrepi, ki se izvajajo v okviru načrta upravljanja povodja v skladu s členom 11 navedene direktive in so pomembni za kmetijski sektor, morajo biti opredeljeni v ustreznem programu ukrepov;

(b)

kot del naložbe so ali morajo biti nameščeni vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe;

(c)

naložba v izboljšanje obstoječe namakalne naprave ali elementa namakalne infrastrukture je upravičena le, če:

(d)

podpora se lahko dodeli za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo le, če sta oskrba s tako vodo in njena uporaba skladni z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (51);

(e)

naložba, katere rezultat je neto povečanje namakane površine, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točke (152)(e), (f) in (g), ali z dobrim počutjem živali;

(b)

naložbe mladih kmetov;

(c)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

(a)

neproizvodne naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (152)(e), (f) in (g);

(b)

naložbe za obnovo proizvodnega potenciala iz točke (152)(d) ter naložbe v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem tveganja za škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče, izjemni dogodki, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali zaščitene živali.

(a)

80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetiji iz točke (157)(c);

(b)

100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje, zunaj kmetij;

(c)

65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetiji.

(a)

stroški naložb v opredmetena sredstva;

(b)

investicijska dela.

(a)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (52);

(b)

Smernice o regionalni državni pomoči;

(c)

ta oddelek.

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen odhodek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

(a)

stroški, razen tistih iz točke (173), povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;

(b)

obratna sredstva;

(c)

ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;

(d)

stroški, povezani z naložbami za skladnost z veljavnimi nacionalnimi standardi in standardi Unije.

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točke (152)(e), (f) in (g) ali naložbe v zvezi s pomočjo za predelavo kmetijskih proizvodov, ali povezane z dobrim počutjem živali;

(b)

naložbe mladih kmetov;

(c)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

(a)

vzpostavitev kmetijskih gospodarstev mladih kmetov;

(b)

zagon kmetijskih dejavnosti.

(a)

proizvodnim organizacijam, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev in se zato štejejo kot en sam proizvajalec;

(b)

kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;

(c)

skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(3) in členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)

pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

(a)

celotno pašno območje kmetijskega gospodarstva mora biti upravljano in vzdrževano, da se preprečita prekomerna in premajhna popasenost;

(b)

gostota živali mora biti opredeljena z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

(a)

rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so gensko prilagojene na enega ali več tradicionalnih proizvodnih sistemov ali okolij v državi, in so v nevarnosti, da se jih preneha rediti;

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genska erozija.

(a)

navedeno je število zadevnih vzrejnih ženskih živali na nacionalni ravni;

(b)

število in status ogroženosti naštetih pasem potrdi ustrezen pooblaščeni znanstveni organ;

(c)

zadevni uradno priznani tehnični organ vodi in posodablja vzrejno rodovniško knjigo pasme;

(d)

zadevni organi imajo potrebne spretnosti in znanja za ugotavljanje živali ogroženih pasem.

(a)

usmerjene ukrepe: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacije, zbiranja in uporabe genskih virov v kmetijstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem in situ/na kmetijah ter zbirkami in podatki ex situ;

(b)

usklajeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljevalni ukrepi: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

(a)

voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živali;

(b)

pogoji bivanja, ki izboljšujejo udobje živali in njihovo prosto gibanje, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, naravna svetloba, uravnavanje mikroklime, ter pogoji bivanja, kot sta prasitev na prostem ali skupna hlevska reja glede na naravne potrebe živali;

(c)

pogoji, ki omogočajo izražanje naravnega vedenja, kot je obogatitev življenjskega okolja ali pozna odstavitev;

(d)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov in paša;

(e)

prakse, ki povečujejo vzdržljivost živali in podaljšujejo njihovo življenjsko dobo, vključno s počasneje rastočimi pasmami;

(f)

prakse, ki se izogibajo pohabljanju ali kastraciji živali; v specifičnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, se morajo uporabiti anestetiki, analgetiki in protivnetna zdravila ali imunokastracija;

(g)

sanitarni ukrepi za preprečevanje neprenosljivih bolezni, ki ne zahtevajo uporabe zdravil, kot so cepiva, insekticidi ali zdravila proti zajedavcem.

(a)

zadevne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisane zahteve ravnanja št. 1, navedene v Prilogi III k Uredbi (EU) 2021/2115, in standarde GAEC, določene v naslovu III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine, ki jo opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

(a)

kmetijske površine Natura 2000, določene na podlagi Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES;

(b)

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na kmetovanje in prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; ta območja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, ki se nahajajo na ozemlju, kjer se uporablja ustrezni strateški načrt SKP;

(c)

kmetijske površine, vključene v načrte upravljanja povodja v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(a)

zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobro počutje živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)

pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

(a)

stroške, ki nastanejo zaradi novega sodelovanja v shemah kakovosti, zlasti stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, ki prejema podporo, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, potrebne za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

(b)

stroške obveznih nadzornih ukrepov v zvezi s shemami kakovosti, ki jih v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo izvaja pristojni organ države članice oziroma se izvajajo v njegovem imenu;

(c)

stroške za dejavnosti tržnih raziskav, zasnove in oblikovanja proizvodov in za pripravo zahtevkov za priznanje shem kakovosti.

(a)

sheme kakovosti Unije;