Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 370/05)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Alsace grand cru Kirchberg de Barr“

PDO-FR-A0343-AM02

Datum obvestila: 20. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Dodatna navedba

V oddelku 1 točke II poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani naslednji imeni v rabi „Sylvaner“ in „Pinot noir“ ter ustrezni sorti vinske trte „sylvaner B“ oziroma „pinot noir N“.

Ime v rabi „Sylvaner“ je bilo dodano zaradi popravka izpusta v prvi različici specifikacije proizvoda. V točki 1(b) oddelka X poglavja I te prve različice je navedeno, da se dovoljene sorte vinske trte „lahko vinificirajo in tržijo s svojimi imeni“, vendar ustrezno ime v rabi ni bilo dodano na seznam možnih imen v rabi. Z nacionalno odločbo, sprejeto pred potrditvijo prve različice specifikacije proizvoda, je bila k dovoljenim sortam vinske trte za pridelavo vin z označbo porekla „Alsace grand cru Zotzenberg“ dodana sorta sylvaner B, pri čemer so se upoštevali lokalni običaji in sloves teh vin.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

Dodano je bilo ime v rabi „Pinot noir“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za to označbo porekla. Ta vloga za priznanje označbe „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ za rdeče vino temelji na preteklosti, slovesu in značilnostih vin iz grozdja sorte pinot noir N, ki se prideluje na parcelah, razmejenih za to označbo „Alsace grand cru“, prvotno priznano le za bela vina.

Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

V točki 1 oddelka II poglavja I specifikacije proizvoda za sorte vinske trte muscats à petits grains, ki ustrezajo imenu v rabi „Muscat“, sta bili imenu teh sort dodani besedi „blancs“ (beli) in „roses“ (rožnati) zaradi popravka izpusta v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Vrste proizvodov

V oddelku III poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo zaradi navedbe, da kontrolirane označbe porekla iz veljavne specifikacije proizvoda niso več izključno označbe, namenjene za mirna bela vina.

Kontrolirani označbi porekla „Alsace grand cru“, namenjeni za mirna bela in rdeča vina, sta poimensko navedeni („Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“).

Zaradi priznanja označbe „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ za mirna rdeča vina je enotni dokument spremenjen v več delih, zlasti v točki 4.

3.   Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan odstavek zaradi navedbe datumov, ko je pristojni nacionalni odbor INAO potrdil geografsko območje, in navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Tako sta bili črtani občini Kientzheim in Sigolsheim, saj je njuno ozemlje odslej priključeno občini Kaysersberg Vignoble.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega geografskega območja.

V točki 1 sta bila prav tako dodana naslednja stavka:

„Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

Za delno vključeno občino se na občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja.“

Zaradi teh sprememb je bila spremenjena točka 6 enotnega dokumenta.

4.   Razmejeno območje parcel

V točki 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bila v prvem odstavku zaradi popravka izpusta dodana informacija „6. in 7. september 2006“, kar ustreza datumu, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel,

—	je bilo v drugem odstavku spremenjeno besedilo, da bi se upoštevale spremembe imen občin, izvedene v točki 1 oddelka IV,

—	je bil posodobljen stolpec „občine“ preglednice, da ustreza imenom občin iz točke 1 oddelka IV.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je bil spremenjen odstavek zaradi navedbe vira, tj. uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021, za opredelitev obsega območja, kot je vključeno v specifikacijo proizvoda. Ta navedba omogoča, da je razmejitev območja pravno varna.

Zaradi uvedbe sklica na uradni geografski kodeks iz leta 2021 je bil posodobljen seznam imen občin. Zato je bilo črtano ime občine Kaysersberg in dodano ime občine Kaysersberg Vignoble ter pri tem navedeno, da je ta občina vključena delno, in sicer samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg.

Te redakcijske spremembe ne spreminjajo obsega območja v neposredni bližini.

Zaradi teh sprememb je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta.

6.   Trsni izbor

V točki 1 oddelka V poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani besedni zvezi „— za bela vina:“ in „— za rdeča vina: iz sorte pinot noir N“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“. Sorta pinot noir N je edina dovoljena sorta vinske trte za ta rdeča vina. To je tudi edina sorta vinske trte, iz katere je dovoljeno pridelati rdeča vina z označbo porekla „Alsace“.

V enotni dokument je bila dodana sorta vinske trte pinot noir N.

V točki 1(a), (b) in (e) oddelka V in točki 2(b) oddelka V specifikacije proizvoda sta bili imenu sort vinske trte muscats à petits grains dodani besedi „blancs“ in „roses“, da se popravi izpust v prejšnji različici specifikacije proizvoda.

Ta sprememba ne spreminja enotnega dokumenta.

7.   Gostota zasaditve

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda sta bili dodani besedni zvezi „Za pridelavo belega vina“ in „Za pridelavo rdečega vina“, da se najmanjša gostota zasaditve loči po barvi vina. Navedene so gostote za označbe, iz katerih se lahko proizvede rdeče vino.

Dodan je bil stavek: „Najmanjša gostota zasaditve vinske trte za pridelavo rdečih vin, za katero se lahko uporablja kontrolirana označba porekla ‚Alsace grand cru Kirchberg de Barr‘, je 5 000 trsov na hektar.“

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

V točki 1(a) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bil določen datum začetka uporabe pravila o možnosti prilagoditve gostote z izkrčitvijo, tj. „25. oktober 2011“, s čimer se nadomešča besedilo „na datum potrditve veljavne specifikacije proizvoda“.

Zaradi te spremembe je spremenjena točka 5 enotnega dokumenta.

8.   Pravila rezi

V točki 1(b) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bilo pri pridelavi belih vin črtano pravilo o številu očes na trs na kvadratni meter talne površine, ki se je razlikovalo po sorti vinske trte, namesto tega pa je navedeno enotno pravilo o 18 očesih na trs.

Zaradi te spremembe se lahko uskladi besedilo specifikacij proizvodov alzaških označb porekla in poenostavijo metode nadzora.

Na začetek stavka je bilo dodano „Za bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Dodana so bila pravila rezi za rdeče vino, največje število očes na trs pa je 14. To je manjše od števila, dovoljenega za pridelavo belih vin. To pravilo omogoča skladnost z donosi in pridelavo kakovostnega grozdja.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

9.   Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

V točki 1(c) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila črtana največja višina nosilne žice zavese in spremenjen način merjenja višine listja, privezanega na žice.

Te spremembe omogočajo, da se med rastjo upošteva višina listja, kar se je prej izvajalo le pri obveznosti glede uporabljenih sredstev.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Največja povprečna obremenitev na parcelo

V točki 1(d) oddelka VI poglavja I specifikacije proizvoda je bila zmanjšana vrednost največje povprečne obremenitve na parcelo za bela vina, in sicer z 10 000 kilogramov na hektar na 8 500 kilogramov na hektar, kar je skladno z zmanjšanjem donosa za ta vina.

V skladu z donosi belih in rdečih vin je bila določena vrednost za rdeča vina, ki je manjša od vrednosti za bela vina.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11.   Zrelost grozdja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola

V točki 2(a) oddelka VII poglavja I specifikacije proizvoda je bila spremenjena preglednica zaradi upoštevanja vloge za priznanje mirnih rdečih vin, ki se na nacionalni ravni obravnava za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Za označbo „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je bila kot najnižja vsebnost sladkorja v grozdju ob trgatvi za pinot noir N določena vrednost 207 gramov na liter mošta. Določena vrednost najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola znaša 12 vol %.

Ta zadnja navedba spreminja točko 4 enotnega dokumenta.

Za bela vina so bile najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju povišane za 2 ali 3 grame na liter mošta zaradi ohranjanja enake razlike 1 vol. % od vsake vrednosti najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola kot v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Organ za zaščito in upravljanje, ki je izbral način izračuna za spremembo gramov sladkorja v alkohol, je za bela vina uporabil vrednost 17 gramov sladkorja za 1 vol. %, v prvotni različici specifikacije proizvoda pa vrednost 16,83. To vrednost 17 je med pripravo prve različice specifikacije proizvoda priporočil pristojni nacionalni odbor INAO.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12.   Donos

V točkah 1 in 2 oddelka VIII poglavja I specifikacije proizvoda so bili zmanjšani donosi in največji donosi, kar omogoča boljši nadzor nad kakovostjo pridelave za bela vina in bela vina z izrazom „vendanges tardives“ v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije.

Za vina brez izrazov je bilo dodano „Bela vina“, saj se je na nacionalni ravni obravnavala vloga za priznanje mirnih rdečih vin za nekatere označbe porekla „Alsace grand cru“.

Donosi in največji donosi za rdeča vina so določeni v skladu s hierarhično razvrstitvijo označb alzaške regije, torej pri manjših vrednostih kot za označbe grand cru.

Točka 5 enotnega dokumenta je spremenjena za največje donose.

13.   Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, vsebnost fermentirnih sladkorjev za rdeča vina

V točki 1(c) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se za rdeča vina dokonča jabolčno-mlečnokislinsko vrenje.

Za zagotovitev nadzora nad tem pravilom je bilo določeno, da ustekleničena vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

V točki 1(d) oddelka IX specifikacije proizvoda je bilo za rdeča vina določeno, da po vrenju vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

14.   Prepoved povečanja najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola za rdeča vina

V točki 1(e) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da se rdeča vina ne smejo obogatiti. Ta omejitev, ki se uporablja za obdelavo, je mogoča zaradi popolne zrelosti grozdja ob trgatvi, dosežene zaradi natančne razmejitve vinorodnega območja, katerega parcele so zaščitene pred mrzlimi vetrovi s severa in ležijo na zelo prodnatih, dobro odcednih tleh, ki se hitro segrevajo, ter imajo razmeroma večjo gostoto zasaditve in sistem vzgoje vinske trte v visokem špalirju, da se izkoristi optimalna listna površina, in stroga pravila rezi, ki omogočajo uravnavanje donosov.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

15.   Vrelna zmogljivost za vinifikacijo

V točki 1(g) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bil zmanjšan koeficient za izračun vrelne zmogljivosti za vinifikacijo.

Ni treba, da je razmerje med pridelkom v prejšnji trgatvi in vrelno zmogljivostjo tako veliko.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

16.   Datum konca zorenja in dajanja na potrošniški trg za rdeča vina

V točki 2 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo določeno, da rdeča vina zorijo najmanj do 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve. Za vina iz grozdja sorte pinot noir N s tega območja je potrebno najmanj najkrajše predpisano obdobje, da se dobro izrazijo njihove lastnosti.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

V točki 5(a) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da se lahko rdeča vina po obdobju zorenja dajo na potrošniške trge šele od 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

17.   Nadzor ustekleničenih serij

V točki 3(b) oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda je bilo črtano pravilo o shranjevanju steklenic z vinskimi vzorci za nadzor ustekleničenih serij.

To pravilo je nadzorni ukrep, katerega izvajanje se prenese v načrt nadzora označbe.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

18.   Skladiščenje ustekleničenih vin

V točki 4 oddelka IX poglavja I specifikacije proizvoda so bile določene značilnosti kraja skladiščenja ustekleničenih vin.

To omogoča, da izvajalci dejavnosti bolje razumejo to pravilo, in olajšuje nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

19.   Človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi z geografskim območjem

V točki 1(b) oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bilo spremenjeno besedilo, da se upošteva vloga za priznanje mirnih rdečih vin za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“:

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Hengst“ so dodane naslednje informacije: priznana je bila leta 2022 za rdeča vina in je dovoljena le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 500 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev. Ta sprememba ne spreminja enotnega dokumenta,

—

za kontrolirano označbo porekla „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ so dodane naslednje informacije: priznana leta 2022 za rdeča vina, dovoljena je le sorta pinot noir N, najmanjša gostota zasaditve je 5 000 trsov na hektar za pridelavo rdečega vina, ki se ne sme obogatiti in zori najmanj 10 mesecev. Enotni dokument je spremenjen v točkah 4, 5 in 7. V točki 1(b) oddelka X specifikacije proizvoda so črtane informacije, da je bilo o priznanju obeh označb porekla odločeno za bele sorte vinske trte, in so dodane besede „za bela vina“, ko je to potrebno za razumljivost besedila. Te spremembe ne spreminjajo enotnega dokumenta. V točki 1(b) oddelka X sta bili imenu sort vinske trte muscats à petits grains dodani besedi „blancs“ in „roses“ zaradi popravka izpusta v prejšnji različici specifikacije proizvoda. Ta dodatek ne vpliva na enotni dokument.

20.   Opis vina

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil dodan opis videza belih vin za njihovo natančnejšo opredelitev.

Glede prvih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.“

Glede drugih dveh opisanih vrst vina je bilo dodano: „Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene.“

V točki 2 oddelka X poglavja I specifikacije proizvoda je bil za označbi porekla „Alsace grand cru Hengst“ in „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ dodan opis glavnih organoleptičnih lastnosti rdečih vin.

Za označbo „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“ je bilo dodano naslednje besedilo:

Spremenjena je točka 4 enotnega dokumenta.

21.   Prehodni ukrepi

V točki 2 oddelka XI poglavja I specifikacije proizvoda je bila v skladu s spremembami v oddelku VI poglavja I črtana največja višina nosilne žice zavese in zmanjšano največje število očes na trs.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

22.   Obvezna navedba vsebnosti sladkorja na etiketi in drugih nosilcih podatkov za bela vina

V točki 2(d) oddelka XII poglavja I specifikacije proizvoda je bilo namesto prejšnjega besedila vstavljeno novo, da bi doslej neobvezna navedba vsebnosti sladkorja, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2019/33, postala obvezna.

Ta navedba potrošnikom omogoča boljšo razumljivost te vrste vina.

To novo pravilo pa ne velja za vina s tradicionalnima izrazoma „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“.

Dopolnjena je bila točka 9 enotnega dokumenta.

Začetna podtočka (d) v točki 2 oddelka XII specifikacije proizvoda je bila spremenjena v (e).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

23.   Predhodna izjava o namembnosti parcele

V točki 1 oddelka I poglavja II specifikacije proizvoda je bilo dodano pojasnilo pravil za predhodno izjavo o namembnosti parcele, ki ga izvajalec dejavnosti predloži organu za zaščito in upravljanje označb porekla „Alsace grand cru“, če opusti svoj del pridelave s to označbo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

24.   Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor) ter imena v rabi

V oddelku 9 Dodatni pogoji enotnega dokumenta:

je spremenjen razdelek Tradicionalni izrazi zaradi opredelitve dovoljenih imen v rabi za izraza „vendanges tardives“ in „sélection de grains nobles“, ker je v razdelek Ime v rabi dodano ime „Sylvaner“.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Alsace grand cru Kirchberg de Barr

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Volumenski delež naravnega alkohola je najmanj 12,5-odstoten za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 11-odstoten za druge sorte vinske trte.

Volumenski delež skupnega alkohola vin iz sort gewurztraminer Rs in pinot gris G po obogatitvi ne sme presegati 15 %, vin iz drugih sort vinske trte pa ne 14 %.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Za odlična bela starana vina je značilna izrazita svežina, ki izhaja iz visoke vsebnosti vinske kisline v povezavi z dobro zrelim grozdjem. Ime označbe se lahko dopolni z imenom v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime. Vsebujejo veliko barvil, so zelo kompleksna in bogata z ekstrakti različnih okusov. Imajo zelo dolg pookus, sčasoma pa postanejo še kompleksnejša. Razvijejo kompleksnejše note in harmoničnost, ki izhaja iz tega, da so zelo mineralna, fina in imajo dolg pookus. Ločimo suha mineralna vina ter aromatična, sadna, oljnata in bogata vina. Obe vrsti vina sta zelo intenzivne barve, ki sega do zlato rumene.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Označba, dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev), belo vino

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 16-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 14,5-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev), imajo pogosto zelo eksotične arome po kandiranem sadju in svež zaton. So zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   Označba, ki je dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ – belo vino

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 18,2-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorti gewurztraminer Rs in pinot gris G ter 16,4-odstotni volumenski delež za druge sorte vinske trte.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina, označena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), so bolj koncentrirana, močnejša in imajo neredko arome sadnih želejev. So zelo intenzivne barve, ki sega do jantarno rumene. So zelo koncentrirana in imajo zelo obstojen vonj.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Vina imajo najmanj 12-odstotni volumenski delež naravnega alkohola za sorto pinot noir N.

Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje je dokončano. Ob stekleničenju vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Po vrenju vina vsebujejo največ 2 grama fermentirnih sladkorjev na liter.

Druge analitske lastnosti so določene z zakonodajo Unije.

Vina globoke temno rdeče barve z veliko vsebnostjo kislin imajo kompleksen vonj po črnem jagodičju in začimbah ter so voluminozna, a zelo fina. Zaton je dolg in slan.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte za pridelavo belih vin je 4 500 trsov na hektar.

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte za pridelavo rdečih vin je 5 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Razmik med trsi v isti vrsti je najmanj 0,75 metra in največ 1,50 metra.

Od 25. oktobra 2011 z izkrčitvijo vrst na parceli med največjimi vrstami ne sme nastati razmik, širši od 3 metrov.

2.   Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Za bela vina se vinska trta obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 18 očesi na trs.

Za rdeča vina se vinska trta obrezuje z rezjo na enojni ali dvojni guyot in z največ 14 očesi na trs.

3.   Trgatev

Pridelovalna praksa

Vina so pridelana iz ročno trganega grozdja.

4.   Povečanje najmanjšega volumenskega deleža naravnega alkohola

Posebni enološki postopek

Povečanje najmanjšega povprečnega volumenskega deleža naravnega alkohola za bela vina ne sme preseči 0,5 vol. % za vina iz sort gewurztraminer B in pinot gris G ter 1,5 vol. % za vina iz drugih sort vinske trte.

Bela vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, in rdeča vina niso obogatena.

5.   Obdelava

Omejitve pri obdelavi

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

6.   Zorenje vina

Posebni enološki postopek

Bela vina zorijo najmanj do 1. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Rdeča vina zorijo najmanj do 1. oktobra leta, ki sledi letu trgatve.

Vina, za katera se lahko uporabi izraz „vendanges tardives“ (pozna trgatev) ali „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), zorijo najmanj do 1. junija drugega leta po letu trgatve.

5.2.   Največji donosi

1.   Označba, ki je lahko dopolnjena z izrazom „vendanges tardives“ (pozna trgatev) – belo vino

60 hektolitrov na hektar

2.   Označba, ki je dopolnjena z izrazom „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor) – belo vino

48 hektolitrov na hektar

3.   Rdeče vino

48 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: celotne občine: Ammerschwihr, Beblenheim, Bennwihr, Bergheim, Bergholtz, Eguisheim, Gueberschwihr, Guebwiller, Hattstatt, Hunawihr, Ingersheim, Katzenthal, Mittelwihr, Niedermorschwihr, Orschwihr, Pfaffenheim, Ribeauvillé, Riquewihr, Rodern, Rouffach, Saint-Hippolyte, Soultzmatt, Thann, Turckheim, Vieux-Thann, Voegtlinshoffen, Westhalten, Wettolsheim, Wintzenheim, Wuenheim in Zellenberg, del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlji pooblaščenih občin Kientzheim in Sigolsheim),

—

departma Bas-Rhin: Andlau, Barr, Bergbieten, Blienschwiller, Dahlenheim, Dambach-la-Ville, Eichhoffen, Kintzheim, Marlenheim, Mittelbergheim, Molsheim, Nothalten, Scharrachbergheim-Irmstett in Wolxheim. Pri delno vključenih občinah se na zadevni občini hrani zemljevid, ki opredeljuje meje geografskega območja. Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7.   Sorte vinske trte

Gewurztraminer Rs

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Pinot gris G

Pinot noir N

Riesling B

8.   Opis povezave

Kontrolirana označba porekla „Alsace grand cru Kirchberg de Barr“, ki izkorišča ugodne podnebne pogoje, značilne za alzaško vinorodno območje, leži na eni najboljših lokacij tega območja. Na vinorodnem območju, umeščenem v slikovito alzaško pokrajino, se pridelujejo zelo izrazna vina s poudarjenim značajem in edinstveno osebnostjo.

Najboljši vinogradi z oznako grand cru, ki so zaščiteni s severa in ležijo na tleh, ki se hitro segrevajo, dajejo vinom mineralnost in slanost ter kompleksno kislost.

Zaradi razmeroma prezgodnjega cvetenja in počasno zorečega grozdja vina sčasoma razvijejo prefinjen vonj, močan okus, dolg pookus, svežino in mineralnost.

Izvrstne podnebne razmere pozno jeseni, ugodne za zgoščevanje grozdnega soka na trti in razvoj plemenite plesni, omogočajo pridelavo vin iz prezrelega grozdja.

Zorenje, določeno v specifikaciji proizvoda, omogoča izboljšanje vina.

Alzaški vinogradniki s sprejetjem strogih pravil proizvodnje, kot sta dobra izpostavljenost površine listov in ročna trgatev, ohranjajo značilne lastnosti vin, priznanih zaradi svoje kompleksnosti in primernosti za dolgo shranjevanje.

Vina spadajo v vina najvišje kakovosti te regije. Ta vina so bolje ovrednotena kot vina s kontrolirano označbo porekla „Alsace“.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

—

departma Haut-Rhin: v celoti vključene občine: Bergholtz-Zell, Berrwiller, Buhl, Cernay, Colmar, Gundolsheim, Hartmanswiller, Herrlisheim, Houssen, Husseren-les-Châteaux, Jungholtz, Leimbach, Obermorschwihr, Osenbach, Ostheim, Rorschwihr, Soultz, Steinbach, Uffholtz, Walbach, Wattwiller, Wihr-au-Val in Zimmerbach, del občine: Kaysersberg Vignoble (samo ozemlje pooblaščene občine Kaysersberg),

—

departma Bas-Rhin: Albé, Avolsheim, Balbronn, Bernardswiller, Bernardvillé, Bischoffsheim, Boersch, Bourgheim, Châtenois, Cleebourg, Dachstein, Dangolsheim, Dieffenthal, Dorlisheim, Epfig, Ergersheim, Ernolsheim-Bruche, Fessenheim-le-Bas, Flexbourg, Furdenheim, Gertwiller, Gimbrett-Berstett, Goxwiller, Heiligenstein, Itterswiller, Kienheim, Kirchheim, Kuttolsheim, Mittelhausen, Mutzig, Nordheim, Oberhoffen-les-Wissenbourg, Obernai, Odratzheim, Orschwiller, Osthoffen, Ottrott, Petersbach, Reichsfeld, Riedseltz, Rosenwiller, Rosheim, Rott, Saint-Nabor, Saint-Pierre, Scherwiller, Seebach, Soultz-les-Bains, Steinseltz, Stotzheim, Strasbourg, Traenheim, Villé, Wangen, Westhoffen, Wissembourg in Zellwiller.

Pakiranje na območju

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Vina se stekleničijo v tako imenovano rensko ali alzaško steklenico (višja steklenica valjasto stožčaste oblike z dolgim vratom), ki ustreza določbam uredbe št.°55-673 z dne 20. maja 1955, odloka z dne 13. maja 1959 in uredbe z dne 19. marca 1963, druge vrste steklenic pa se ne smejo uporabljati.

Vina se od sprejetja zakona z dne 5. julija 1972 obvezno stekleničijo v departmajih Bas-Rhin in Haut-Rhin v rensko ali alzaško steklenico, opisano v uredbi iz leta 1955.

Navedba letnika

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Letnik je treba obvezno navesti skupaj z imenom označbe, v prijavah pridelka grozdja in zalog, v spremnih dokumentih, v oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali na kakršni koli embalaži.

Ime v rabi

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z enim od imen v rabi, če so vina pridobljena izključno iz sort vinske trte, za katera se lahko uporablja zadevno ime.

Na isti etiketi je prepovedano navesti dve ali več imen v rabi.

Ta imena v rabi so:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris,

Pinot noir in

Riesling.

Tradicionalna izraza „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor).

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Na vinih, na katerih se lahko uporabita izraza „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, se obvezno navedeta:

—

letnik

—	in eno od imen v rabi:

Gewurztraminer,

Muscat,

Muscat Ottonel,

Pinot gris in

Riesling.

Navedba vsebnosti sladkorja za bela vina

Pravni okvir

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Bela vina, za katera se v skladu s to specifikacijo proizvoda uporablja ena od 51 kontroliranih označb porekla „Alsace Grand Cru – kraj“, razen izrazov „vendanges tardives“ (pozna trgatev) in „sélection de grains nobles“ (plemeniti jagodni izbor), in ki so predstavljena pod navedeno označbo, se ne smejo oglaševati, odposlati, dati v promet ali prodati, ne da bi bila v oglasih, prospektih, na etiketah, računih in na kakršni koli embalaži z razločno pisavo navedena vsebnost sladkorja, kot je opredeljena v predpisih EU.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-4cec3ff9-abd4-4253-a1db-245ddd809faa

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.