Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 150/06)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

Eger/Egri

PDO-HU-A1328-AM06

Datum obvestila: 5. januar 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba „začetnega datuma dajanja na trg“ na 1. december leta trgatve za vrsto classicus egri csillag

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

—	VIII. Dodatni pogoji

(b)   Zadevne postavke enotnega dokumenta:

9.	Dodatni pogoji

(c)   obrazložitev:

Podatki iz prejšnjih let kažejo, da učinki podnebnih sprememb pomembno vplivajo tudi na datum trgatve. Nekatere sorte se trgajo skoraj en mesec prej. Ta sprememba pomembno vpliva tudi na sorte vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vrste classicus egri csillag. To pomeni tudi, da se vino proizvaja prej. Sprememba je pomembna zato, da se ohranijo značilnosti vina iz organoleptičnega opisa, saj bi brez spremembe nanje negativno vplivalo daljše skladiščenje.

2.   Razširitev seznama imen dovoljenih pobočij v občini Egerszólát, da bo vključeval pobočje Nagy-határ, in navedba pobočja Nagy-határ na zemljevidu, ki je priloga k specifikaciji proizvoda

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

—	VIII. Dodatni pogoji

(b)   Zadevne postavke enotnega dokumenta:

9.	Dodatni pogoji

(c)   obrazložitev:

Proizvajalci so že v preteklih letih na pobočju Nagy-határ v razmejenem območju proizvajali vina v skladu s specifikacijo. Zato je treba za vina grand superior uporabljati ime „pobočje Nagy-határ“. Pobočje Nagy-határ je eno od najvišje ležečih pobočij v občini Egerszólat. Zaradi vzhodne in jugovzhodne lege je primerno za proizvodnjo aromatičnih vin iz hladnega podnebja, ki so nekoliko bolj kisla od vin, proizvedenih na drugih pobočjih. Sestava tal je podobna tisti na priznanem pobočju Kántor-tag v bližini. Ker na tem območju proizvodnje najdemo rjava gozdna tla na podlagi iz riolitskega tufa z globoko vrhnjo plastjo zemlje in visoko vsebnostjo gline, je primerno za proizvodnjo vin s polnejšim okusom.

3.   Razjasnitev razmejitve pobočja Kutya-hegy na zemljevidu občine Ostoros, ki je priložen specifikaciji proizvoda Eger, in vključitve pobočja Tehéntánc kot imena, ki se lahko uporablja

(a)   Zadevne postavke specifikacije proizvoda:

—	VIII. Dodatni pogoji

(b)   Zadevne postavke enotnega dokumenta:

9.	Dodatni pogoji

(c)   obrazložitev:

Sestava tal in razmere na območju, ki se razteza okoli pobočja Kutya-hegy, sta enaki kot na samem pobočju Kutya-hegy, kot je razvidno iz specifikacije proizvoda. Pobočje Tehéntánc se ponaša z eno najtoplejših mikroklim v občini Ostoros. Zaradi jugovzhodne lege je primerno za proizvodnjo aromatičnih, zaokroženih vin polnega okusa. Rjava gozdna tla na pobočju ležijo na podlagi iz riolitskega tufa in dobro uravnavajo vodo, imajo pa tudi globoko vrhnjo plast zemlje.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Eger

Egri

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Classicus bikavér

KRATEK OPIS

Zvrst suhih rdečih vin, ki temelji na sorti kékfrankos (blaufränkisch), granatno rdeče do temno rubinaste barve, z aromami začimb s sadnim okusom, brez izrazitih taninskih not. Zanjo so značilne arome zrelega in svežega sadja ter določena kompleksnost, ker nobena sorta od tistih, ki jo sestavljajo, ne sme prevladovati v značaju vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   Classicus muskotály

KRATEK OPIS

Sveže belo vino bele barve z zelenimi odtenki do rumene barve z zelenimi odtenki in rumene barve, z okusom in cvetico, ki sta značilna za muškatno vino. Suho, polsuho, polsladko ali sladko vino.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   Classicus siller

KRATEK OPIS

Vino svetlo rdeče barve iz rdečega grozdja, ki vsebuje več barvila kot pri vinih rosé in ki je temnejše barve zaradi sort vinske trte, iz katerih je pridelano. Suha vina z zaprto teksturo in trpkejšim okusom, z aromami in okusi po sadju in začimbah, s pomarančnim pookusom.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

4.   Classicus rozé

KRATEK OPIS

Sveža lahka vina živahne kislosti iz rdečega grozdja barve čebulne lupine do rožnate barve, z živahnimi in svežimi aromami in okusom po sadju (malina, breskev, višnja, rdeči in črni ribez, jagoda itd.), včasih s cvetličnim vonjem.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Classicus fehér

KRATEK OPIS

Belo vino belozelene do rumenozelene in rumene barve, s svežim in obstojnim okusom. Sortna vina imajo arome in okuse po sadju, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. To belo vino vključuje suha, polsuha, polsladka in sladka vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6.   Classicus csillag

KRATEK OPIS

Suho belo vino z zelenkasto belimi do zelenkasto rumenimi ali rumenimi odtenki, z živahnim in svežim značajem, ki vključuje arome po sadju in/ali cvetlicah in ima intenziven sadni okus. Ponaša se z določeno kompleksnostjo, ker mu ne sorte vinske trte, ki ga sestavljajo, ne staranje v lesenih sodih ne dajejo prevladujočega značaja.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

7.   Classicus vörös

KRATEK OPIS

Rdeče vino granatne do temno rubinaste barve. Sortna vina imajo odtenke in tone barv, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. Pri zvrstnih vinih so njihove arome, okusi, zaokroženost njihovih kislin in vsebnost taninov odvisni od razmerja uporabljenih sort vinske trte. Vina žametnega okusa, s polnim telesom, z aromami po sadju (višnja, malina, oreh, rdeči in črni ribez itd.) in začimbah (cimet, vanilja, čokolada, tobak itd.) v vseh kategorijah od suhega do sladkega vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

8.   Superior bikavér

KRATEK OPIS

Suha rdeča vina na osnovi sorte kékfrankos odlične kakovosti, temnejše barve kot klasična rdeča vina eger, granatno do temno rubinaste barve, z aromami začimb s sadnim okusom, vendar nikoli ne vsebujejo izrazitih taninskih not. Zanja so značilne tako arome po zrelem kot po svežem sadju, vendar je to vino zaradi dolgega staranja v sodih in steklenicah polnega telesa in dobro strukturirano. Ponaša se z določeno kompleksnostjo, ker nobena sorta vinske trte od tistih, ki jo sestavljajo, ne sme prevladovati v značaju vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

9.   Superior fehér

KRATEK OPIS

Zrelo in dovršeno vino odlične kakovosti z obstojnim okusom, z večjo vsebnostjo alkohola, bele barve z zelenimi odtenki do rumene barve z zelenimi odtenki in rumene barve. Sortna vina imajo arome in okuse po sadju, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. Zvrstna vina razvijejo različne značilnosti glede na delež sort vinske trte, uporabljenih za proizvodnjo zrelega vina z obstojnim okusom in prijetno polnostjo. Vključuje suha, polsuha, polsladka in sladka vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

10.   Superior csillag (vino „étoile“)

KRATEK OPIS

Kompleksno, intenzivno, zrelejše in bolj dovršeno suho belo vino bele barve z zelenimi odtenki do rumene barve z zelenimi odtenki in rumene barve, z zaokroženim in bogatim okusom, ki vključuje arome po sadju in/ali cveticah in pri katerem nobena sorta vinske trte od tistih, ki ga sestavljajo, ne sme prevladovati. Zanj je lahko značilna določena mineralnost (značilna za območje) ali druge posebne arome.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

11.   Superior vörös (rdeče vino)

KRATEK OPIS

Vina temnejše barve kot klasična rdeča vina eger, granatno do temno rubinaste barve. Sortna vina imajo odtenke in tone barv, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. Pri zvrstnih vinih so njihove arome, okusi, zaokroženost njihovih kislin in vsebnost taninov odvisni od razmerja uporabljenih sort vinske trte. Vina žametnega okusa, s polnim telesom, z aromami po sadju (višnja, malina, oreh, rdeči in črni ribez itd.) in začimbah (cimet, vanilja, čokolada, tobak itd.), v vseh kategorijah od suhega do sladkega vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

12.   Superior késői szüretelésű (vino pozne trgatve)

KRATEK OPIS

Bela vina so lahko zelenkasto bele do zelenkasto rumene ali rumene barve, rdeča vina pa granatno rdeče do temno rubinaste barve. Pri uporabi ene same sorte vinske trte so intenzivnost in odtenki barv ter arome in okusi vina taki, kot so značilni za zadevno sorto. Pri uporabi več sort vinske trte so značilnosti vina bolj kompleksne. Prevladujejo vonji in okusi, ki spominjajo na prezrelo grozdje (npr. rozine), lahko pa so zaradi plemenite plesni prisotne tudi „botritizirane“ arome.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	33,33
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

13.   Grand superior bikavér (bikova kri)

KRATEK OPIS

Dobro strukturirano rdeče vino z zaokroženim in bogatim okusom, katerega toni in odtenki barve segajo od granatno rdeče do temno rubinaste. Posebna zvrst tega suhega rdečega vina se zaradi obvezne uporabe sorte kékfrankos (blaufränkisch) razlikuje od zvrsti drugih rdečih vin. To vino ima prav tako bogate arome in okuse z začimbnimi in sadnimi notami. Zanj je značilna obstojna cvetica, brez izrazitih taninskih not. Najpogosteje vino, namenjeno trženju z navedbo območja, izstopa predvsem po svojem značilnem značaju (npr. mineralnosti). Z dolgo obdelavo v sodih in steklenicah lahko pridobi tudi močne in zrele arome. Ponaša se z določeno kompleksnostjo, ker nobena sorta vinske trte od tistih, ki jo sestavljajo, ne sme prevladovati v značaju vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

14.   Grand superior fehér (belo vino)

KRATEK OPIS

Razvito, dobro strukturirano belo vino z zaokroženim in bogatim okusom, katerega barve lahko segajo od bele barve z zelenimi odtenki do rumene barve z zelenimi odtenki in rumene barve. Je odlične kakovosti ter se ponaša z dobro zrelostjo in dolgim pookusom, z razmeroma visoko vsebnostjo alkohola. Sortna vina imajo arome in okuse po sadju, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. Zvrstna vina razvijejo različne značilnosti glede na delež sort vinske trte, uporabljenih za proizvodnjo zrelega vina z obstojnim okusom in prijetno polnostjo. Vključuje suha, polsuha, polsladka in sladka vina.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

15.   Grand superior csillag (vino „étoile“)

KRATEK OPIS

Dobro strukturirano suho belo vino z zaokroženim in bogatim okusom. Njegova barva lahko sega od belozelene do rumenozelene in rumene. Zaradi uporabe grozdja, potrganega, ko je zrelo, in trajanja obdelave ima izrazito zrele okuse in arome. To je kompleksno vino, ker nobena sorta vinske trte od tistih, ki ga sestavljajo, ne sme prevladovati. Poleg tega ima bogate sadne okuse in včasih tudi nekaj mineralnosti (značilne za območje). Zanj sta značilna zaokroženost in obstojnost okusa ter obdelava v lesenih sodih.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

16.   Grand superior vörös (rdeče vino)

KRATEK OPIS

Razvito, dobro strukturirano rdeče vino z zaokroženim in bogatim okusom. Njegova barva lahko sega od granatne do temno rubinaste. Sortna vina imajo lahko tone in odtenke barv, ki so lastni sorti vinske trte, iz katere so pridelana. Zaradi dolgega staranja so značilne arome zorenja, spremljajo pa jih zreli vonji in okusi, zreli tanini in zaokrožene kisline. Pri zvrstnih vinih so vsebnost taninov, žameten in izrazito zrel okus ter polnost odvisni od razmerja uporabljenih sort vinske trte. Arome in okusi lahko obsegajo tudi sadne (višnja, malina, oreh, rdeči in črni ribez itd.) in začimbne (cimet, žgan les, vanilja, čokolada, tobak itd.) note. Vino se lahko trži v vseh kategorijah od suhega do sladkega.

*	Mejne vrednosti iz zakonodaje EU se uporabljajo za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,6 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Obvezni enološki postopki (1)

Posebni enološki postopek

Classicus bikavér:

—	maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami vsaj 8 dni;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	vino je treba starati v lesenih sodih vsaj 6 mesecev, razen sort vinske trte blauburger, kadarka, kékoportó in turán.

—

Pravila v zvezi z zvrščanjem: — obvezna uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež sorte kékfrankos (blaufränkisch) mora biti med 30 % in 65 %, ta sorta pa mora imeti največji delež v zvrsti; — vina, ki izhajajo iz sort turán in bíborkadarka, ne smejo presegati 10-odstotnega deleža ne skupaj ne posamično.

Classicus muskotály:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno.

—	Classicus siller:

—	Maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico.

Classicus rozé in classicus fehér:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno.

2.   Obvezni enološki postopki (2)

Posebni enološki postopek

Classicus csillag:

—	grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno;

—

Pravila v zvezi z zvrščanjem: — uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež vina, ki izhaja iz določene sorte vinske trte, ne sme presegati 50 %; — obvezna je uporaba vsaj ene sorte vinskih trt izmed sort cserszegi fűszeres, ezerfürtű, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, irsai olivér, juhfark, kabar, királyleányka, leányka, mátrai muskotály, mézes, olaszrizling (riesling italien), zefír, zenit in zengő, delež teh sort pa mora skupaj predstavljati najmanj 50 % mešanice; — vina, ki izhajajo iz sort cserszegi fűszeres, gyöngyrizling, irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune) in zefír, ne smejo presegati 30-odstotnega deleža ne skupaj ne posamično.

Classicus vörös:

—	Maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico.

3.   Obvezni enološki postopki (3)

Posebni enološki postopek

Superior bikavér:

—	maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami vsaj 14 dni;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	vino je treba starati v lesenih sodih vsaj 12 mesecev.

—	Pravila v zvezi z zvrščanjem: — uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež sorte kékfrankos (blaufränkisch) mora biti med 30 % in 65 %, ta sorta pa mora imeti največji delež v zvrsti; — delež sorte turán ne sme presegati 10 %.

Superior fehér:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno.

Superior csillag:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno.

—

Pravila v zvezi z zvrščanjem: — uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež vina, ki izhaja iz določene sorte vinske trte, ne sme presegati 50 %; — obvezna je uporaba vsaj ene sorte vinskih trt izmed sort cserszegi fűszeres, ezerfürtű, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, irsai olivér, juhfark, kabar, királyleányka, leányka, mátrai muskotály, mézes, olaszrizling (riesling italien), zefír, zenit in zengő, delež teh sort pa mora skupaj predstavljati najmanj 50 % mešanice; — vina, ki izhajajo iz sort cserszegi fűszeres, gyöngyrizling, irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune) in zefír, ne smejo presegati 30-odstotnega deleža ne skupaj ne posamično.

4.   Obvezni enološki postopki (4)

Posebni enološki postopek

Superior vörös:

—	Maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico.

Superior késői szüretelésű:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno.

Grand superior bikavér:

—	maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami vsaj 14 dni;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	vino je treba starati v lesenih sodih vsaj 12 mesecev.

—	Pravila v zvezi z zvrščanjem: — uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež sorte kékfrankos (blaufränkisch) mora biti med 30 % in 65 %, ta sorta pa mora imeti največji delež v zvrsti; — delež sorte turán ne sme presegati 10 %.

Grand superior fehér:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno;

—	vino je treba starati vsaj 6 mesecev.

Grand superior vörös:

—	Maceracija grozdnega mošta se izvaja s kožicami;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico.

5.   Obvezni enološki postopki (5)

Posebni enološki postopek

Grand superior csillag:

—	Grozdje mora biti predelano na dan trgatve;

—	stiskanje se lahko izvede le z diskontinuirano delujočo stiskalnico;

—	razsluzenje mošta je obvezno;

—	vino je treba obdelovati vsaj 6 mesecev.

—

Pravila v zvezi z zvrščanjem: — uporaba vsaj štirih sort vinske trte, pri čemer vsaka predstavlja najmanj 5 % zvrsti; — delež vina, ki izhaja iz določene sorte vinske trte, ne sme presegati 50 %; — obvezna je uporaba vsaj ene sorte vinskih trt izmed sort cserszegi fűszeres, ezerfürtű, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, irsai olivér, juhfark, kabar, királyleányka, leányka, mátrai muskotály, mézes, olaszrizling (riesling italien), zefír, zenit in zengő, delež teh sort pa mora skupaj predstavljati najmanj 50 % mešanice; — vina, ki izhajajo iz sort cserszegi fűszeres, gyöngyrizling, irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune) in zefír, ne smejo presegati 30-odstotnega deleža ne skupaj ne posamično.

6.   Nedovoljeni enološki postopki (poleg veljavnih določb)

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Slajenje vina:

—	classicus bikavér

—	classicus csillag

—	vsa vina „superior“ in „grand superior“

Superior késői szüretelésű (vino pozne trgatve) in Grand superior csillag (vino „étoile“):

—	uporaba hrastovih trsk;

—	reverzna osmoza;

—	delna dealkoholizacija vin.

7.   Pravila v zvezi z vinogradništvom (1)

Pridelovalna praksa

Pravila v zvezi s tehniko obdelave vinograda

a.	Za vinograde, zasajene do 1. avgusta 2010 (vina classic, superior in grand superior): grozdje, primerno za proizvodnjo vin classic, superior in grand superior z zaščiteno označbo porekla, se lahko trga v vseh vinogradih ne glede na metodo pridelave, dokler se vinograd obdeluje.

b.	Za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2010 (vina classic, superior in grand superior): i. guyot, ii. rez na kordon srednje višine, iii. rez na nizek kordon, iv. špalir v obliki senčnice, v. špalir v obliki pahljače, vi. kratka rez v kotlasti obliki, vii. dolga rez v kotlasti obliki.

Pravila v zvezi z gostoto zasaditve

a.	Za vinograde, zasajene do 1. avgusta 2010: grozdje, primerno za proizvodnjo vin classic, superior in grand superior z zaščiteno označbo porekla, se lahko trga v vseh vinogradih ne glede na razdaljo med trsi, dokler se vinograd obdeluje.

b.	Za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2010 (vina classic): i. gostota zasaditve vinske trte: najmanj 3 700 trsov/ha, ii. razdalja med trsi: najmanj 0,8 m.

c.	Za vinograde, zasajene po 1. avgustu 2010 (vina superior in grand superior): i. gostota zasaditve vinske trte: najmanj 4 000 trsov/ha, ii. razdalja med trsi: najmanj 0,8 m.

Metoda trgatve: mehanska ali ročna

Določitev datuma trgatve: predsednik pristojne zadruge vinogradnikov ugotovi zrelost grozdja za različne sorte vinske trte in na podlagi tega določi prvi dan trgatve za posamezno sorto.

8.   Kakovost grozdja (najnižja vsebnost sladkorja, izražena kot delež potencialnega alkohola) (1)

Pridelovalna praksa

Classicus bikavér:

—	10,60 vol. % (17 °MM): bíborkadarka, blauburger, kadarka, kékfrankos (blaufränkisch), kékoportó (portugais bleu), turán, zweigelt

—	12,08 vol. % (19 °MM): cabernet franc, cabernet sauvignon, menoire, merlot, pinot noir, syrah

Classicus muskotály:

—	9,83 vol. % (16 °MM): chasselas, csaba gyöngye, cserszegi fűszeres, ezerfürtű, hamburgi muskotály (muscat de hambourg), irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune)

—

10,57 vol. % (17 °MM): bouvier, chardonnay, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, juhfark, kkabar, kerner, királyleányka, leányka, mézes, olaszrizling (riesling italien), pinot blanc, rajnai rizling (riesling du rhin), rizlingszilváni (riesling-sylvaner), sauvignon, szürkebarát (pinot gris), tramini, viognier, zefír, zenit, zengő, zöldszilváni (sylvaner b), zöld veltelíni (grüner veltliner)

Classicus siller:

—	10,60 vol. % (17 °MM): alibernet, bíborkadarka, blauburger, cabernet dorsa, cabernet franc, cabernet sauvignon, csókaszőlő, kadarka, kármin, kékfrankos, kékoportó, merlot, pinot noir, syrah, turán, zweigelt,

Classicus rozé:

—	10,60 vol. % (17 °MM): alibernet, bíborkadarka, blauburger, cabernet dorsa, cabernet franc, cabernet sauvignon, csókaszőlő, kadarka, kármin, kékfrankos (blaufränkisch), kékoportó (portugais bleu), menoire, merlot, pinot noir, syrah, turán, zweigelt

9.   Kakovost grozdja (najnižja vsebnost sladkorja, izražena kot delež potencialnega alkohola) (2)

Pridelovalna praksa

Pridelovalna praksa

Classicus fehér:

—	9,83 vol. % (16 °MM): chasselas, cserszegi fűszeres, ezerfürtű, irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune), kadarka

—	10,60 vol. % (17 °MM): bouvier, chardonnay, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, juhfark, kabar, kerner, királyleányka, leányka, mézes, olaszrizling, pinot blanc, rajnai rizling, rizlingszilváni, sauvignon, szürkebarát, tramini, viognier, zefír, zenit, zengő, zöldszilváni, zöld veltelíni

Classicus csillag:

—	9,83 vol. % (16 °MM): chasselas, cserszegi fűszeres, ezerfürtű, chasselas, irsai olivér, mátrai muskotály, ottonel muskotály (muscat ottonel), sárga muskotály (muscat jaune)

—	10,57 vol. % (17 °MM): bouvier, chardonnay, furmint, gyöngyrizling, hárslevelű, juhfark, kabar, kerner, királyleányka, leányka, mézes, olaszrizling, pinot blanc, rajnai rizling, rizlingszilváni, sauvignon, szürkebarát, tramini, viognier, zefír, zenit, zengő, zöldszilváni, zöldveltelíni

Classicus vörös:

—	10,60 vol. % (17 °MM): alibernet, bíborkadarka, blauburger, csókaszőlő, kadarka, kármin, kékfrankos, kékoportó, turán, zweigelt

—	12,08 vol. % (19 °MM): cabernet franc, cabernet sauvignon, menoire, merlot, pinot noir, syrah

Vsa vina kakovosti „superior“ in „grand superior“:

—	12,83 vol. % (20 °MM) za vse sorte vinske trte

5.2.   Največji donosi

1.	Vina „classicus“ 100 hl/ha

2.	Vina „classicus“ – ročna trgatev 13 600 kg grozdja na hektar

3.	Vina „classicus“ – mehanska trgatev 13 100 kg grozdja na hektar

4.	Vina „superior“ 60 hl/ha

5.	Vina „superior“ – ročna trgatev 8 100 kg grozdja na hektar

6.	Vina „superior“ – mehanska trgatev 7 800 kg grozdja na hektar

7.	Vina „grand superior“ 35 hl/ha

8.	Vina „grand superior“ – ročna trgatev 6 000 kg grozdja na hektar

9.	Vina „grand superior“ – mehanska trgatev 5 600 kg grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

1.   VINA „CLASSICUS“

Območja občin Aldebrő, Andornaktálya, Demjén, Eger, Egerbakta, Egerszalók, Egerszólát, Feldebrő, Felsőtárkány, Kerecsend, Maklár, Nagytálya, Noszvaj, Novaj, Ostoros, Szomolya, Tarnaszentmária, Tófalu in Verpelét, ki so v skladu s katastrom vinogradov območja razreda I ali II.

2.   VINA „SUPERIOR“ IN „GRAND SUPERIOR“

Območja občin Aldebrő, Andornaktálya, Demjén, Eger, Egerbakta, Egerszalók, Egerszólát, Feldebrő, Felsőtárkány, Kerecsend, Maklár, Nagytálya, Noszvaj, Novaj, Ostoros, Szomolya, Tarnaszentmária, Tófalu in Verpelét, ki so v skladu s katastrom vinogradov območja razreda I ali II.

7.   Glavne sorte vinske trte

alibernet

blauburger

bouvier

bíbor kadarka

cabernet franc – cabernet

cabernet franc – carbonet

cabernet franc – carmenet

cabernet franc – gros cabernet

cabernet franc – gros vidur

cabernet franc – kaberne fran

cabernet sauvignon

chardonnay – chardonnay blanc

chardonnay – kereklevelű

chardonnay – morillon blanc

chardonnay – ronci bilé

chasselas – chasselas blanc

chasselas – chasselas dorato

chasselas – chasselas doré

chasselas – chrupka belia

chasselas – fehér fábiánszőlő

chasselas – fehér gyöngyszőlő

chasselas – fendant blanc

chasselas – saszla belaja

chasselas – weisser gutedel

cserszegi fűszeres

csókaszőlő

ezerfürtű

furmint – furmint bianco

furmint – moslavac bijeli

furmint – mosler

furmint – posipel

furmint – som

furmint – szigeti

furmint – zapfner

gyöngyrizling

hamburgi muskotály – miszket hamburgszki

hamburgi muskotály – moscato d’Amburgo

hamburgi muskotály – muscat de hambourg

hamburgi muskotály – muscat de hamburg

hamburgi muskotály – muszkat gamburgszkij

hárslevelű – feuilles de tilleul

hárslevelű – garszleveljü

hárslevelű – lindeblättrige

hárslevelű – lipovina

irsai olivér – irsai

irsai olivér – muskat olivér

irsai olivér – zolotis

irsai olivér – zolotisztüj rannüj

juhfark – fehérboros

juhfark – lämmerschwantz

juhfark – mohácsi

juhfark – tarpai

kabar

kadarka – csetereska

kadarka – fekete budai

kadarka – gamza

kadarka – jenei fekete

kadarka – kadar

kadarka – kadarka negra

kadarka – negru moale

kadarka – szkadarka

kadarka – törökszőlő

kerner

királyleányka – dánosi leányka

királyleányka – erdei sárga

királyleányka – feteasca regale

királyleányka – galbena de ardeal

királyleányka – königliche mädchentraube

királyleányka – königstochter

királyleányka – little princess

kármin

kékfrankos – blauer lemberger

kékfrankos – blauer limberger

kékfrankos – blaufränkisch

kékfrankos – limberger

kékfrankos – moravka

kékoportó – blauer portugieser

kékoportó – modry portugal

kékoportó – portugais bleu

kékoportó – portugalske modré

kékoportó – portugizer

leányka – dievcenske hrozno

leányka – feteasca alba

leányka – leányszőlő

leányka – mädchentraube

menoire

merlot

mátrai muskotály

mézes

olasz rizling – grasevina

olasz rizling – nemes rizling

olasz rizling – olaszrizling

olasz rizling – riesling italien

olasz rizling – risling vlassky

olasz rizling – taljanska grasevina

olasz rizling – welschriesling

ottonel muskotály – miszket otonel

ottonel muskotály – muscat ottonel

ottonel muskotály – muskat ottonel

pinot blanc – fehér burgundi

pinot blanc – pinot beluj

pinot blanc – pinot bianco

pinot blanc – weissburgunder

pinot noir – blauer burgunder

pinot noir – kisburgundi kék

pinot noir – kék burgundi

pinot noir – kék rulandi

pinot noir – pignula

pinot noir – pino csernüj

pinot noir – pinot cernii

pinot noir – pinot nero

pinot noir – pinot tinto

pinot noir – rulandski modre

pinot noir – savagnin noir

pinot noir – spätburgunder

rajnai rizling – johannisberger

rajnai rizling – rheinriesling

rajnai rizling – rhine riesling

rajnai rizling – riesling

rajnai rizling – riesling blanc

rajnai rizling – weisser riesling

rizlingszilváni – müller thurgau

rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

rizlingszilváni – müller thurgau blanc

rizlingszilváni – rivaner

rizlingszilváni – rizvanac

sauvignon – sauvignon bianco

sauvignon – sauvignon bijeli

sauvignon – sauvignon blanc

sauvignon – sovinjon

syrah – blauer syrah

syrah – marsanne noir

syrah – serine noir

syrah – shiraz

syrah – sirac

szürkebarát – auvergans gris

szürkebarát – grauburgunder

szürkebarát – graumönch

szürkebarát – pinot grigio

szürkebarát – pinot gris

szürkebarát – ruländer

sárga muskotály – moscato bianco

sárga muskotály – muscat blanc

sárga muskotály – muscat bélüj

sárga muskotály – muscat de frontignan

sárga muskotály – muscat de lunel

sárga muskotály – muscat lunel

sárga muskotály – muscat sylvaner

sárga muskotály – muscat zlty

sárga muskotály – muskat weisser

sárga muskotály – weiler

sárga muskotály – weisser

tramini – gewürtztraminer

tramini – roter traminer

tramini – savagnin rose

tramini – tramin cervené

tramini – traminer

tramini – traminer rosso

viognier

zefír

zengő

zenit

zweigelt – blauer zweigeltrebe

zweigelt – rotburger

zweigelt – zweigeltrebe

zöld szagos – decsi szagos

zöld szagos – zöld muskotály

zöld szilváni – grüner sylvaner

zöld szilváni – silvanec zeleni

zöld szilváni – sylvánske zelené

zöld veltelíni – grüner muskateller

zöld veltelíni – grüner veltliner

zöld veltelíni – veltlinské zelené

zöld veltelíni – zöldveltelíni

8.   Opis povezave

8.1.   Vina (1)

1.   Opis razmejenega območja

Naravni dejavniki

Mesto Eger leži na nadmorski višini 160 do 180 metrov ter se razteza med gorovjem Mátra in masivom Bükk na mestu, kjer se stikata Severni centralni masiv in Velika madžarska nižina. Dolino Eger na vzhodu in zahodu omejujejo griči, visoki od 200 do 300 metrov.

Na severovzhodu mesta je veliki masiv Nagy-Eged, ki se dviga več kot 500 metrov visoko. Razprostira se v smeri vzhod–zahod, stran, na kateri se goji trta, pa je obrnjena proti jugu.

Vrste tal vinorodnega območja Eger

Razen peščenih nabrežnih tal ob reki na obrobju občin Verpelét, Feldebrő, Aldebrő in Tófalu, so tla nasadov z geografsko označbo Eger del rjavih gozdnih tal (ramman ali černozjom, silikatna in erodirana), ki so nastala na sloju riolitskega tufa vulkanskega izvora. Razen redkih izjem so bili vinogradi zasajeni na rjavih gozdnih tleh platojev in pobočij, ki se položno spuščajo proti jugu, zahodu in vzhodu ter štrlijo iz gore Nagy-Eged, in na griču Mész, katerega tla so iz andezita.

Poleg tega, da so tla primerna za zasaditev vinogradov, so ugodne tudittopografske značilnosti okoliša mesta. Vinogradi so zasajeni na sončnih južnih in jugozahodnih pobočjih gričev in vzpetin, poznanih pod imenom verő. Povprečje meteoroloških statističnih podatkov, zbranih v zadnjih 47 letih, je: povprečna letna temperatura: 10,65 °C, letno povprečje atmosferskih padavin: 592,6 mm, letno povprečje ur sonca: 1 964 ur. V skladu z veljavno zakonodajo so območja, primerna za zasaditev vinske trte, v vinogradniškem katastru uvrščena med območja razreda I in II. Iz tega izhaja, da se v vinorodnem območju Eger območja, primerna za zasaditev vinske trte, delijo na 18 431 hektarov vinogradniških zemljišč razreda I in 3 914 hektarov zemljišč razreda II. Skupna površina: 22 345 hektarov.

Človeški dejavniki

Nastanek vinogradov v okolici mesta Eger in vinogradništvo v srednjem veku

Na pobočju griča Kis-Eged so bili odkriti ostanki okamnelega pradavnega lista trte, starega 30 milijonov let, imenovanega „Vitis Hungarica“, vendar ta ni povezan s sedanjim vinogradništvom. Sodeč po arheoloških podatkih sta bila mesto Eger in njegova okolica poseljena od 10. stoletja dalje. Od začetka 11. stoletja je bilo mesto verjetno precej velik kraj na Madžarskem. Glede na listino, ki jo je leta 1261 izdal kralj Bela IV., prvi madžarski kralj, je sveti Štefan egerski škofiji podaril vinsko desetino oziroma desetino proizvodnje vina v egerski dolini. Po vdoru Mongolov leta 1241 je upadanje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile kralja Belo IV. prisililo, da je povabil tujce, naj se tam ustalijo. Verjetno so v tem obdobju v Eger prispeli prvi Valonci, ki so se naselili v ulici Olasz utca in v vasi Tállya ter uvedli francoske tehnike vinogradništva in shranjevanja vina v sodih.

Prve vinske kleti naj bi bile izkopane po naročilu cerkvenih ustanov; najstarejše med njimi so bile del kleti za shranjevanje desetine (dészmapince).

Vinogradništvo območja Eger slovi že več stoletij. Gaspar Boutatts, flamski risar in graver, je bil avtor številnih jedkanic, ki so predstavljale različne pokrajine Madžarske, med drugim pogleda na Eger („d’Erlau“), ki je bil vključen v album z naslovom „Description exacte des Royaumes de Hongrie“ (natančen opis madžarskih kraljestev), objavljen leta 1688 v Antwerpnu. Znana je tudi zgodnejša gravura „Agria vulgo Erla“, ki jo je leta 1617 objavil G. Hoefnagel in ki predstavlja vinogradniško mesto, ki se je pogumno uprlo otomanskim četam. Na obeh gravurah sta vidna vira upravičenega ponosa prebivalcev, in sicer utrdba, ki se dviga nad mestom, in z vinsko trto zasajeni griči v okolici.

Iz zgodovinskih virov izhaja, da je vinogradništvo v 17. stoletju doživelo zelo pomembno spremembo: poleg sort vinske trte, ki dajejo belo vino in so do takrat prevladovale v regiji, so se vedno bolj širile sorte, iz katerih se prideluje rdeče vino.

Treba je navesti, da so prebivalci Egra za obdelavo kompaktnih in trdnih tal v vinogradih izumili posebno „egersko motiko“. Za merjenje količine vina so uporabljali „egerski polovnjak“ (Eger akó) (približno 200 litrov), katerega prostornina je bila štirikratnik navadnega polovnjaka. Daljša obdelava vina v lesenih sodih je bila potrebna zaradi vsebnosti kislin in za dosego daljšega trajanja shranjevanja. Vino proizvajalcev se je obdelovalo v hrastovih sodih, razvrščenih po vsej dolžini kleti, ali v kleteh za staranje, izkopanih pod mestom v riolitskem tufu, kjer je bilo mogoče stalno zagotavljati klimatske pogoje naravne jame (za staranje).

Razvrstitev vinogradov v preteklosti

V Egru se je vinarstvo prvič resnično razcvetelo v 15. in 16. stoletju. Nato je doživelo renesanso v 18. stoletju. Na voljo so zapisi iz leta 1760 in 1789, ki vsebujejo informacije o kakovosti vinogradov. Leta 1760 so bili razvrščeni v tri kategorije glede na kakovost tal, naklon terena, ure sonca itd. Skoraj 50 % vinogradov je bilo uvrščenih v prvo kategorijo.

Leta 1789 so bili vinogradi razvrščeni v šest kategorij (na nacionalni ravni jih je bilo vzpostavljenih osem, vendar v okolici Egra noben vinograd ni bil uvrščen v zadnji dve). Načela razvrščanja so bila podobna tistim iz leta 1760, s to razliko, da so bili tudi številni izvrstni vinogradi, prilagojeni za proizvodnjo likerskih vin („aszúbor“), uvrščeni v prvo kategorijo.

Že od 18. stoletja so v mestu Eger veljala pravila kmetijskih zadrug, za upoštevanje katerih so bili odgovorni uradniki vinogradniških zadrug, ki so jih pri tem nadzorovali predsedniki.

8.2.   Vina (2)

1.   Opis razmejenega območja (nadaljevanje)

Sorte vinske trte, ki se gojijo, in vina, proizvedena iz njih

V tej regiji so avtohtoni prebivalci pred pojavom sorte kadarka, ki so jo v okolico Egra v 15. stoletju prinesli srbski begunci, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi otomanskega osvajanja, večinoma gojili bele sorte vinske trte. Poleg uvedbe rdečih sort so Srbi lokalne prebivalce naučili tudi tehnik proizvodnje rdečih vin. Na nacionalni enološki šoli v Budi so našteli kar 56 različnih sort vinske trte, ki izhajajo iz županije Heves: to količino presegata le županiji Pešta in Baranja. Neposredno pred epidemijo trtne uši so v večini vinogradov gojili sorti lúdtalpú in kereklevelű. Članek, objavljen leta 1859 v specializirani reviji o vinogradništvu „Szőlészeti Lapok“, govori o tem, da je treba poleg sorte kadarka v ustrezni meri razviti še druge „sorte vinske trte“, pri čemer sta predlagani zlasti sorti oporto in fekete muskotály (črni muškat) zaradi odličnih barvil, ki jih vsebujeta.

Temno rdeče vino, imenovano „bikavér“, je prvič omenjeno leta 1851 v knjigi pregovorov: „Bikavér, tako se imenuje močno rdeče vino, zlasti tisto iz Egra.“ Po opustošenju zaradi trtne uši se je madžarski kraljevi institut za ampelologijo v dogovoru s šolo za vinogradništvo in enologijo odločil ustanoviti lokalno podružnico v Egru, da bi se poudaril pomen vinogradništva in vinarstva v egerski regiji. Ta podružnica, ki je delovala naprej kot raziskovalni institut, je postala eden od najpomembnejših centrov na nacionalni ravni. Hkrati je bila specializirana za izbor odpornih sort, raziskave izbora sort, vrednotenje mest pridelave (območij) in enološke raziskave, zlasti kar zadeva tehnologije proizvodnje rdečega vina.

Zaščitena označba porekla Eger

Pomen vin z območja Eger in njihovega trženja je poudarjen z dejstvom, da sta označba porekla EGER (ERLAU) in EGRI (ERLAUER) od 15. septembra 1970 registrirani v kategoriji blaga št. 33 (VINA) v skladu z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji, kar je pomembno prispevalo k zaščiti njunih trgov.

2.   Opis vin

Vinorodno območje je primerno tako za proizvodnjo lahkih belih vin z dolgim pookusom kot za gosta in polna bela vina s polnim telesom. Ta se ponašajo z bogatostjo arom in mineralov ter tudi naravnih kislin; te imajo zlasti vina, proizvedena na območjih južno od Egra.

Na območju se poleg tega proizvajajo vina rosé in vina vrste „siller“ z bogatimi okusi, ki se lahko ohranijo dlje kot vina, ki se sicer proizvajajo na Madžarskem. Prepoznajo se arome po svežem, pa tudi zrelem sadju.

Vsebnost taninov v rdečih vinih je na splošno višja, pri čemer sta razmeroma visoka vsebnost kislin in dolg pookus posledica bližine severne meje vinogradništva in proizvodnje vin ter vetra, značilnega za regijo, kjer prevladujejo hribi in doline. Tudi ta vina, za katera so značilne izrazite arome po sadju in začimbah, so primerna za dolgo obdelavo.

Za vinograde je že od nekdaj značilno veliko število sort vinske trte, zato je to postalo prednostno območje za zvrstna vina, zlasti za „bikavér“ (bikova kri).

3.   Opis in prikaz vzročne povezave

Podnebne razmere na vinorodnem območju so močno odvisne od bližine gorovja Bükk. Ta daje zaščito pred zimsko zmrzaljo ter omogoča obstojnost nežnih in elegantnih kislin ter primarnih sadnih arom v grozdnih jagodah zaradi svežih noči, ki so posledica „gorskega vetra“, ki začne pihati, ko preneha vročina poletnih in jesenskih dni. Na splošno je torej mogoče reči, da vina z območja Eger vsebujejo živahne kisline in imajo dolg pookus. Zaradi uravnoteženega vodnega režima tal na vinorodnem območju Eger in atmosferskih padavin, ki jih je 600 milimetrov letno v povprečju, se trsi vinske trte razvijajo skladno, brez stresa. Zaradi te uravnoteženosti vina ne vsebujejo trpkih kislin, ki so lahko posledica pomanjkanja vode.

Zaradi raznolikosti podnebnih razmer in sestave tal na vinorodnem območju Eger se lahko območja znatno razlikujejo med seboj – zlasti v primeru „manj dobrega“ letnika – po vsebnosti alkohola, vsebnosti kislin in tudi aromi vin. Rezultati preskušanj, ki jih je opravil institut za vinogradništvo in vino v Egru, so precej jasni: zdi se, da potrjujejo, da razmere na območjih proizvodnje in njihova izpostavljenost močneje vplivajo predvsem na vsebnost alkohola in splošni značaj vin, sestava tal pa ima pomembno vlogo pri oblikovanju arom. To pomeni, da je mogoče na različnih območjih proizvesti vina, od katerih ima vsako svoj lastni značaj. Tako so na primer vina, proizvedena na tleh vulkanskega izvora s tanjšo vrhnjo plastjo tal, bogatejša z minerali, vina, proizvedena na globokih in zelo glinastih tleh so polnejšega okusa, vina, proizvedena na peščenih tleh območja Debrő, pa so zaradi hitrega segrevanja tal bolj darežljiva.

Lokalne tradicije in ta podnebna raznolikost torej pojasnjujejo in utemeljujejo obstoj velikega števila sort vinske trte na tem območju in proizvodnjo zelo raznovrstnih vin. Podnebne razmere in fizikalne lastnosti tal na razmejenem območju proizvodnje Eger omogočajo vinogradnikom, da v nasprotju z drugimi vinogradniškimi območji pridelujejo zelo raznovrstna vina odlične kakovosti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Splošna pravila o označevanju (1)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Opis pogoja:

(a)

Tradicionalni izraz „védett eredetű bor“ (vino z zaščitenim poreklom) se lahko uporabi namesto izraza „oltalom allat álló eredetmegjelöles“ (zaščitena označba porekla), v obliki „védett eredetű Classicus bor“ (vino classic z zaščitenim poreklom), „védett eredetű superior bor“ (vino superior z zaščitenim poreklom) ali „védett eredetú grand superior bor“ (vino grand superior z zaščitenim poreklom).

(b)	Ime sorte vinske trte, tradicionalni izrazi, kateri koli izrazi z omejeno uporabo ali izrazi, ki se nanašajo na barvo vina, se lahko na etiketi navedejo le, če vrsta, velikost oziroma barva črk niso bolj poudarjene kot pri črkah pri označbi porekla.

(c)

Pri vinih vrste superior ali grand superior mora biti ime vina* dopolnjeno z izrazom „superior“ oziroma „grand superior“. Ta izraz mora biti naveden za označbo porekla in natisnjen z enako tipografijo. Kadar je navedeno ime območja, je obvezno na etiketi navesti regulativno raven klasifikacije v istem vidnem polju kot ime območja in ime občine.

(d)

Tradicionalni izraz „bikavér“ je lahko naveden le na etiketi vin, proizvedenih iz sort, gojenih na teh vinorodnih območjih: Andornaktálya, Demjén, Eger, Egerbakta, Egerszalók, Egerszólát, Felsőtárkány, Kerecsend, Maklár, Nagytálya, Noszvaj, Novaj, Ostoros in Szomolya, ki so v skladu s katastrom vinogradov območja razreda I in II; pobočja Cinege, Közép-berc, Ördöngös, Öreg-hegy, Padok in Szirák v občini Verpelét in pobočje Dobi tető v kraju Tarnaszentmária.

Splošna pravila o označevanju (2)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)	Tradicionalni izraz „bikavér“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ zaščitene označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

(b)

Risba ali slika, ki predstavlja figuro bika ali bikovo glavo ali spominja nanjo, ali beseda, ki je prevod besede „bikavér“ (bikova kri) v tuj jezik, ali kateri koli madžarski ali tuj izraz, ki pomeni bikovo kri, je lahko naveden le na etiketi in na steklenicah vin Egri Bikavér, Egri Bikavér Superior in Egri Bikavér Grand superior. Risba, ki spominja na bikovo glavo, na oznaki vinorodnega območja „Eger“ je izjema glede na to pravilo.

(c)

Risba ali slika, ki predstavlja zvezdo ali spominja nanjo, ne glede na njeno velikost ali obliko, ali beseda, ki je prevod besede „csillag“ (zvezda) v tuj jezik, ali kateri koli madžarski ali tuj izraz, ki pomeni zvezdo, je lahko naveden le na vinih Egri Csillag, Egri Csillag Superior in Egri Csillag Grand superior.

(d)

Pri zvrstnih vinih se lahko sorte vinske trte navedejo le, če znaša delež posamezne sorte v zvrstnem vinu 5 % ali več. V tem primeru mora biti ime sorte vinske trte navedeno s črkami, katerih velikost ne presega petine velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla. Navedba letnika je obvezna.

(e)	Navedba imena pobočja je obvezna za vina grand superior.

Pravila v zvezi z razmejitvijo in navedbo imen manjših geografskih enot (1)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)

Občine: (i) na vinih classic, superior in grand superior, na vseh vrstah vina; (ii) identiteta porekla: vsaj 85 %; (iii) imena občin, ki se lahko navedejo, so: Aldebrő, Andornaktálya, Demjén, Eger, Egerbakta, Egerszalók, Egerszólát, Feldebrő, Felsőtárkány, Kerecsend, Maklár, Nagytálya, Noszvaj, Novaj, Ostoros, Szomolya, Tarnaszentmária, Tófalu in Verpelét.

(b)

Povezava med manjšimi geografskimi enotami in blagovnimi znamkami: pravila v zvezi z navedbo porekla grozdja, uporabljenega za proizvodnjo vin, se ne uporabljajo za enološke proizvode z registriranimi blagovnimi znamkami ali blagovnimi znamkami, uveljavljenimi z uporabo pred 11. majem 2002, ki vsebujejo ime manjše geografske enote ali navedbe geografskega območja države ali so iz njih sestavljene.

(c)

Pobočja: (i) le na vinih grand superior; (ii) identiteta porekla: vsaj 95 %; (iii) tudi ime zadevne občine vinorodnega območja mora biti navedeno na etiketi; (iv) imena pobočij: — Aldebrő: Káli-völgy, Poharas-dűlő, Sík-hegy, Szent Donát-dűlő, Uraké; — Andornaktálya: Bánya-tető, Cserje, Cserjés-lápa, Dezerta, Felső-rétre járó, Felső-tábla, Gesztenyési-dűlő, Kerek-szilvás, Kétágú-dűlő, Kis-hegy, Málnás, Marinka, Mocsáry, Nagy-parlag, Nagy-völgy, Parti-dűlő, Pesti, Pünkösd-tető, Rózsa-hegy, Schwarcz, Szállás-völgy, Szél-hegy, Zúgó-part; — Demjén: Bodzás-tető, Farkas-hegy, Hangács, Nyitra, Pünkösd-tető, Szőlőhegy, Varjasi-dűlő.

Pravila v zvezi z razmejitvijo in navedbo imen manjših geografskih enot (2)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(iv)

imena pobočij (nadaljevanje): — Eger: Almagyar, Áfrika, Agárdi, Almár-völgy, Bajusz, Bajusz-völgy, Bánya-tető, Békési, Benke-lápa, Birka, Braun-völgy, Cigléd, Cinege, Déllés, Dobrányi, Donát, Érseki, Erzsébet-völgy, Fehér-hegy, Felső-galagonyás, Fertő, Gőzmalmos, Grőber, Grőber-völgy, Gyilkos, Hajdú-hegy, Hergyimó, Kerékkötő, Kis-Eged, Kis-galagonyás, Kis-Kocs, Kolompos, Kolompos-völgy, Kőlyuk-tető, Kőporos, Kutya-hegy, Losonci-völgy, Makjány, Marinka, Merengő, Mész-hegy, Mezey alsó, Mezey öreg, Nagy-galagonyás, Nagy-Eged-dűlő, Nagy-Eged-hegy, Nagy-Kocs, Nyerges, Nyúzó, Öreg-hegy, Pap-hegy, Pirittyó, Posta út, Rác-hegy, Rádé, Répás-tető, Rózsás, Sík-hegy, Steiner, Szarkás, Szépasszony-völgy, Szőlőcske, Szőlőske, Tiba, Tibrik, Tihamér, Tót-hegy, Új-fogás, Vécsey-völgy, Vidra, Vizes-hegy; — Egerbakta: Dobos-lápa, Ivánka, Ivánkafő, Magyalos, Muki-lápa, Ortás, Pap-tag, Szőlő-tető, Töviskes, Zsebe-lápa; — Egerszalók: Ádám-völgy, Buk-tető, Ferenc-hegy, Juhkosár, Káptalan-völgy, Kis-határ, Kovászó, Kővágó, Magyalos, Nagy Ádám-tető, Pap-tag, Vágás; — Egerszólát: Alsó-hegy, Birka-tető, Boldogságos, Csutaj-tető, Felső-hegy, Kamra-völgy, Kántor-tag, Szarvas, Tó-bérc; — Feldebrő: Alberki, Bogár-hát, Csepegő, Csonkás, Egri út, Szőlők háta; — Felsőtárkány: Homok-hegy, Homok-lápa, Nyavalyás, Öreg-hegy, Tiba alja.

Pravila v zvezi z razmejitvijo in navedbo imen manjših geografskih enot (3)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(iv)

imena pobočij (nadaljevanje): — Kerecsend: Nagy-aszó, Öreg-hegy, Tardi-dűlő; — Maklár: Nagy-aszó, Öreg-hegy; — Nagytálya: Kendervát, Nagy-aszó, Öreg-hegy, Pipis, Vitis-dűlő; — Noszvaj: Csókás, Dóc, Herceg, Hosszú-szél, Kőkötő, Nagyfai-dűlő, Nyilas-már, Perzselő, Pipis, Szeles-oldal, Szeles-tető, Tekenő-hát, Zsidó-szél; — Novaj: Halom, Hegyi-tábla, Hermány, Hodály-tető, Juhszalagos, Kis-gyepföld, Mezőkövesdi út tető, Nagy-gyepföld, Nagyút, Öreg-hegy, Pap-föld, Szeszfőzde-tető, Vitéz; — Ostoros: Bikus, Csárda-kert, Gólint, Hermány, Janó, Kutya-hegy, Pajados, Sóderbánya-tető, Szél-hegy, Szilvás-tető, Tag, Tehéntánc, Verem-part; — Szomolya: Csáj-lapos, Demecs, Galagonyás, Gyűr, Ispán-berki, Jató-tető, Kangyalló, Mácsalma, Nagy-völgy-tető, Pazsag, Proletár, Szilos-oldal, Vas-lápa, Vén-hegy; — Tarnaszentmária: Dobi-oldal, Dobi-tető, Szőlőhegy; — Tófalu: Bogár-hát, Petes alja; — Verpelét: Ácsok, Alberki, Cinege, Fekete-oldal, Hagyóka, Hosszúi-dűlő, Kecske-hát, Kerékkötő, Keresztfa, Királyi-dűlő, Kis-hegy, Kő-hegy, Közép-bérc, Majka, Ördöngős, Öreg-hegy, Padok, Pallagfő, Szent János-völgy, Szirák, Tilalmas, Tölgyes-szél, Túró-mező, Varjas, Veres.

Pravila v zvezi z navedbo glede na vrsto vina (1)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Classicus bikavér:

—	Tradicionalni izraz „bikavér“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, starano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje), „ó“ (starano), „muzeális bor“ (muzejsko vino).

Classicus muskotály:

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „cuvée“, „első szüret“ (prva trgatev), „virgin vintage“, „újbor“ (mlado vino), „primőr“ (mlado vino), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

—	Izraz „muskotály“ se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za ta izraz, ni bolj poudarjena kot pri črkah pri označbi porekla.

Classicus siller in classicus rozé:

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „cuvée“, „első szüret“ (prva trgatev), „virgin vintage“, „újbor“ (mlado vino), „primőr“ (mlado vino), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Classicus fehér:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—

Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, starano v lesenih sodih), „első szüret“ (prva trgatev), „virgin vintage“, „újbor“ (mlado vino), „primőr“ (mlado vino), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje), „ó“ (starano), „muzeális bor“ (muzejsko vino).

Pravila v zvezi z navedbo glede na vrsto vina (2)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Classicus csillag:

—	Izraz „csillag“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „első szüret“ (prva trgatev), „virgin vintage“, „újbor“ (mlado vino), „primőr“ (mlado vino), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Classicus vörös:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—

Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, starano v lesenih sodih), „első szüret“ (prva trgatev), „virgin vintage“, „újbor“ (mlado vino), „primőr“ (mlado vino), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje), „ó“ (starano), „muzeális bor“ (muzejsko vino).

Superior bikavér:

—	Tradicionalni izraz „bikavér“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Superior fehér:

— Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

— Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

— Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje), „főbor“ (glavno vino).

Pravila v zvezi z navedbo glede na vrsto vina (3)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Superior csillag:

—	Izraz „csillag“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Superior vörös:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje), „főbor“ (glavno vino).

Superior késői szüretelésű:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Grand superior bikavér:

—	Tradicionalni izraz „bikavér“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Pravila v zvezi z navedbo glede na vrsto vina (4)

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Grand superior fehér:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Grand superior csillag:

—	Izraz „csillag“ mora biti na etiketi naveden takoj za različico „Egri“ označbe porekla Eger, natisnjen mora biti v isti vrstici in z isto tipografijo.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Grand superior vörös:

—	Ime sort vinske trte se lahko na etiketi navede le, če vrsta, velikost oziroma barva črk, uporabljenih za te izraze, niso bolj poudarjene kot pri črkah označbe porekla.

—	Druga imena sort vinske trte morajo biti navedena s črkami, katerih velikost ne presega polovice velikosti vrste pisave, uporabljene za navedbo označbe porekla.

—	Tradicionalni izrazi, odobreni za uporabo, in drugi omejeni izrazi: „barrique“, „cuvée“, „fahordós érlelésű bor“ (vino, obdelano v lesenih sodih), „termőhelyen palackozva“ (stekleničeno na območju proizvodnje).

Pravila v zvezi s pakiranjem proizvodov

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

(a)	Vina superior in grand superior (vse vrste vin) ter vina classicus bikavér in csillag se lahko dajo v prodajo le v steklenicah. Vse druge vrste vin se lahko dajo v prodajo le v steklenici ali embalaži „bag-in-box“ (pakiranje v plastični vrečki v kartonski škatli).

(b)	Vina se lahko stekleničijo le v obratu za stekleničenje, ki je registriran pri svetu vinarske zadruge vinorodnega območja Eger. Obveznost stekleničenja se ne nanaša na vina, ki jih vinogradnik proizvede na območju proizvodnje za osebno uporabo in ki se užijejo v njegovi lastni kleti.

(c)	Stekleničenje zunaj razmejenega območja se lahko izvede le, če se o tem izda obvestilo vsaj 48 ur pred predvidenim začetkom postopka. Za ohranitev organoleptične kakovosti je treba stekleničenje izvesti v 90 dneh po prevzemu vina z mesta, kjer je bilo proizvedeno.

Začetni datum dajanja na trg

Pravni okvir:

organizacija, odgovorna za upravljanje ZOP/ZGO, če to določajo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

(a)	vina classic: (i) bikavér: 1. september prvega leta po letu trgatve; (ii) csillag: 1. december leta trgatve; (iii) za vse druge vrste vina: ni določeno s predpisi.

(b)	vina superior: (i) bikavér: 1. november prvega leta po letu trgatve; (ii) csillag: 15. marec prvega leta po letu trgatve; (iii) za vse druge vrste vina: ni določeno s predpisi.

(c)	vina grand superior: (i) bikavér: 1. november prvega leta po letu trgatve; (ii) csillag: 1. julij prvega leta po letu trgatve; (iii) za vse druge vrste vina: ni določeno s predpisi.

Proizvodnja zunaj razmejenega geografskega območja

Pravni okvir:

organizacija, odgovorna za upravljanje ZOP/ZGO, če to določajo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje v zvezi s proizvodnjo na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

v občini Kompolt in v primeru grozdja, gojenega na pobočju Dóc dűlő, ki leži v občini Noszvaj, v občinah Bogács, Bükkzsérc in Cserépfalu.

Prehodne določbe

Pravni okvir:

organizacija, odgovorna za upravljanje ZOP/ZGO, če to določajo države članice

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

(a)

Vsak proizvajalec, ki je dal na trg vino Egri Bikavér z označbo pobočja, proizvedeno iz grozdja, pridelanega pred 31. decembrom 2009, in ki je izpolnil zahteve iz člena 20 uredbe št. 102/2009 z dne 5. avgusta 2009 ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja o vinih z zaščitenim poreklom vinorodnega območja Eger, mora v naslednjih letih pri zvrščanju vina Egri Bikavér iz grozdja iz istega nasada in z istega pobočja uporabiti prejšnja pravila o zvrščanju v zvezi z vinom Egri Bikavér, določena v uredbi št. 103/2003 z dne 31. decembra 2003 ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja, in to v celotnem življenjskem obdobju njegovega nasada ali dokler ne spremeni sestave sort vinske trte v nasadu.

(b)

Proizvajalec, ki proizvaja vino Classicus Egri Bikavér, ki ustreza ekološkemu proizvodu iz ekološke pridelave in ki z ustrezno dokumentacijo dokaže, da v zadevnem letu nima možnosti zvrstiti vin iz štirih sort vinske trte v skladu s točko III, lahko zvrsti vina iz treh sort za proizvodnjo ekološkega vina Classicus Egri Bikavér ob upoštevanju pravil v zvezi z zvrščanjem.

(c)	Prehodna pravila se prenehajo uporabljati s tržnim letom 2021/2022.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/4/03/d2000/Eger_OEM_term%C3%A9kle%C3%ADr%C3%A1s_v5.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.