Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022SC0210

    DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA [ ] Spremni dokument k Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej

    SWD/2022/210 final

    Bruselj, 11.5.2022

    SWD(2022) 210 final

    DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

    POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

    […]

    Spremni dokument

    k Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej


    {COM(2022) 209 final} - {SEC(2022) 209 final} - {SWD(2022) 209 final}


    Povzetek

    Ocena učinka predloga uredbe

    o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej

    A. Nujnost ukrepanja    

    V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

    Spolna zloraba otrok na spletu in zunaj njega je posebno hudo kaznivo dejanje, ki vpliva na javno varnost v EU in krši temeljne pravice otrok. Ima obsežne in hude vseživljenjske posledice za žrtve. Nekatera kazniva dejanja spolne zlorabe otrok v EU niso ustrezno obravnavana zaradi izzivov, s katerimi se srečujejo ustrezni ponudniki storitev pri zaznavanju in naznanjanju takih dejanj ter ukrepanju v zvezi z njimi, ter zaradi nezadostnega preprečevanja zlorab in nezadostne pomoči žrtvam. Razlike med nacionalnimi odzivi negativno vplivajo na notranji trg. Otroci so na spletu izpostavljeni vse večjim tveganjem in škodi, posnetki spolne zlorabe otrok pa se v vedno večjem obsegu širijo po spletu. V oceni učinka so ugotovljeni trije glavni vzroki te težave:

    1.nekateri ponudniki storitev prostovoljno ukrepajo, da bi zaznali spolno zlorabo otrok na spletu, vendar se je to izkazalo za nezadostno;

    2.neučinkovito javno-zasebno sodelovanje med ponudniki spletnih storitev, organizacijami civilne družbe in javnimi organi ovira učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok. Natančneje, države članice na nacionalni ravni vse pogosteje sprejemajo ukrepe, s katerimi nalagajo specifične obveznosti v zvezi s to očitno nezakonito vsebino, kar povzroča razdrobljenost na notranjem trgu;

    3.prizadevanja držav članic za preprečevanje spolne zlorabe otrok in pomoč žrtvam so omejena, različna in neusklajena, poleg tega njihova učinkovitost ni jasna.

    Kaj bi bilo treba doseči?

    Splošni cilj je izboljšati delovanje notranjega trga z uvedbo jasnih, enotnih in uravnoteženih pravil EU za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej, zlasti z razjasnitvijo vloge in odgovornosti ponudnikov spletnih storitev. S specifičnimi cilji naj bi:

    1.zagotovili učinkovito zaznavanje, odstranjevanje in naznanjanje posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu, kjer se to trenutno ne izvaja;

    2.izboljšali pravno varnost, preglednost in odgovornost ter zagotovili varstvo temeljnih pravic ter

    3.zmanjšali širjenje spolne zlorabe otrok in njene učinke s harmonizacijo pravil in boljšo uskladitvijo prizadevanj.

    Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

    Glede na čezmejno in medsektorsko naravo boja proti spolni zlorabi otrok ter trenutno razdrobljenost države članice ne morejo doseči zadovoljivega izboljšanja, če delujejo same ali neusklajeno. Poleg tega bi se z ukrepi EU za olajšanje prizadevanj držav članic zmanjšali stroški izpolnjevanja obveznosti/operativni stroški, zlasti za ponudnike spletnih storitev, kar bi izboljšalo delovanje notranjega trga z zmanjšanjem razdrobljenosti. Ukrepi na ravni EU bi pomagali razširiti nacionalne dobre prakse in pridobljene izkušnje po vsej EU, zmanjšati odvisnost od tretjih držav in olajšati sodelovanje s tretjimi državami.

    B. Rešitve

    Katere različne možnosti so se upoštevale za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost?

    Možnost A: praktični ukrepi za izboljšanje preprečevanja spolnih zlorab otrok ter zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok, za okrepitev pomoči žrtvam ter ustanovitev Centra EU za preprečevanje zlorab in pomoč žrtvam.

    Možnost B: Možnost A + zakonodaja, 1) v kateri bi bili določeni pogoji za prostovoljno zaznavanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, 2) s katero bi se zahtevala obvezno naznanjanje in odstranjevanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu ter 3) s katero bi se razširile storitve Centra EU, da bi podpiral tudi zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu.

    Možnost C: možnost B + obvezno zaznavanje znanih posnetkov spolne zlorabe otrok.

    Možnost D: možnost C + obvezno zaznavanje novih posnetkov spolne zlorabe otrok.

    Možnost E: možnost D + obvezno zaznavanje pridobivanja otrok za spolne namene. To je prednostna možnost.

    Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?        

    Deležniki so se na splošno strinjali, da je pomembno okrepiti prizadevanja v boju proti spolni zlorabi otrok na spletu in zunaj njega brez podvajanja ali nepotrebnega oviranja trenutnih prizadevanj in pozdravili morebitni Center EU. Javni organi in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami otrok, so podprli obveznosti zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, ponudniki storitev pa so podprli prostovoljni pristop, ki omogoča trenutna prizadevanja in inovacije. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravico do zasebnosti, so poudarile pomen tega, da se ne oslabi šifriranje, in potrebo po upoštevanju prepovedi splošnega spremljanja.

    C. Učinki prednostne možnosti

    Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

    Pobuda naj bi zmanjšala razdrobljenost enotnega trga, okrepila pravno varnost, izboljšala identifikacijo in zaščito otrok žrtev spolne zlorabe ter podporo zanje, zagotovila učinkovito preprečevanje zlorab in olajšala preiskave.

    Z bojem proti spolni zlorabi otrok in njenim preprečevanjem bi se izboljšalo varstvo otrokovih pravic, saj bi se zmanjšali širjenje spolne zlorabe otrok in njeni učinki, vključno z gospodarskim bremenom zaradi zdravstvenih, zaposlitvenih in drugih neposrednih stroškov ter izgubo produktivnosti.

    Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

    Glavni stroški prednostne možnosti bodo nastali:

    ·ponudnikom storitev za izpolnjevanje obveznosti zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu (predvideni so enkratni stroški v višini 1,6 milijarde EUR in letni stroški v višini 1,5 milijarde EUR);

    ·javnim organom za obravnavo povečanega števila naznanitev (predvideni so enkratni stroški v višini 5,4 milijona EUR in letni stroški v višini 825,6 milijona EUR);

    ·Centru EU (predvideni so enkratni stroški v višini 5 milijonov EUR in letni stroški v višini 25,7 milijona EUR).

    Kakšen bo vpliv na MSP in konkurenčnost?

    Najpomembnejši vplivi na MSP izhajajo iz obveznosti zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu v njihovih storitvah. Gospodarski vpliv bo ublažen z brezplačnim dostopom do tehnologij za zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje tovrstnih posnetkov, kar bo omogočil Center EU. Enotna pravila, povezana z bojem proti spolni zlorabi otrok, bodo MSP v pomoč pri delovanju na celotnem enotnem trgu, kar bo v pomoč pri njihovi širitvi in inovacijah ter omogočalo varnejše spletno okolje za otroke.

    Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

    Pričakuje se, da se bo zaradi pobude povečalo število naznanitev spolne zlorabe otrok. To bo povzročilo stroške za javne organe, zlasti pri preiskavah.

    Po drugi strani bo Center EU pomagal javnim organom pri njihovih prizadevanjih za prednostno razvrstitev preiskav z bolj kakovostnimi naznanitvami ter omogočal učinkovitejšo uporabo virov in strokovnega znanja, ki so na voljo v EU, tudi na področju preprečevanja zlorab in pomoči žrtvam. Center bo na teh področjih olajšal usklajevanje med državami članicami, kar bo preprečilo podvajanje prizadevanj.

    Ali bo imela pobuda še druge pomembne učinke?

    Cilj prednostne možnosti je zaščititi vse ogrožene temeljne pravice, vključno s temeljnimi pravicami do človekovega dostojanstva in osebne celovitosti, prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter otrokovimi pravicami (vključno s pravicami otrok do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter do varstva osebnih podatkov). Hkrati bi prednostna možnost vplivala na temeljne pravice vseh uporabnikov zadevnih storitev, zlasti na pravice do spoštovanja zasebnosti (vključno s komunikacijami v okviru širše pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja), do varstva osebnih podatkov ter do svobode izražanja in obveščanja. Zakonodaja bi morala vključevati zaščitne ukrepe, ki upoštevajo različno stopnjo poseganja glede na naravo spletnih storitev, da bi se doseglo pravično ravnovesje med raznimi temeljnimi pravicami in zmožnostjo zagotavljanja ustreznejšega odziva na spolno zlorabo otrok glede na trenutna in nastajajoča tveganja, zlasti tista, ki nastajajo v zelo dinamičnem digitalnem okolju.

    Kaj pa sorazmernost?

    Zakonodaja uresničuje zakoniti namen učinkovitejšega spopadanja s spolno zlorabo otrok na spletu, vključno z boljšo zaščito otrok žrtev z učinkovitejšim zaznavanjem, naznanjanjem in odstranjevanjem posnetkov spolne zlorabe otrok, ter vključuje potrebne pogoje in zaščitne ukrepe. Prednostna možnost ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje splošnih in specifičnih ciljev ukrepanja EU. Zlasti zagotavlja spoštovanje prepovedi splošnega spremljanja in pravično ravnovesje med raznimi ogroženimi pravicami.

    D. Spremljanje

    Kdaj se bo politika pregledala?

    Izid izvajanja prednostne možnosti se bo spremljal s kazalniki smotrnosti, ki jih bodo zbirali javni organi, ponudniki storitev in Center EU. Komisija bo na podlagi teh kazalnikov vsakih pet let pripravila poročilo o izvajanju in opravila oceno.

    Top