Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022PC0658

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009 in (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1683/95, (ES) št. 333/2002, (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003 ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v zvezi z digitalizacijo vizumskega postopka

    COM/2022/658 final

    Bruselj, 27.4.2022

    COM(2022) 658 final

    2022/0132(COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009 in (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1683/95, (ES) št. 333/2002, (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003 ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v zvezi z digitalizacijo vizumskega postopka

    {SEC(2022) 202 final} - {SWD(2022) 658 final} - {SWD(2022) 659 final}


    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    1.OZADJE PREDLOGA

    Razlogi za predlog in njegovi cilji

    Skupna vizumska politika EU je bistven element zagotavljanja varnosti in pravilnega delovanja zunanjih meja schengenskega območja. Lajša zakonito bivanje v schengenskih državah ali tranzit prek njih in prispeva k harmonizaciji praks držav članic pri izdajanju vizumov. Države članice si trenutno prizadevajo za izboljšanje upravljanja svojih skupnih zunanjih meja, da bi ohranile visoko raven notranje varnosti, zaščitile prosto gibanje oseb na schengenskem območju in državljanom tretjih držav olajšale zakonito potovanje v EU, hkrati pa zmanjšale nedovoljene migracije.

    Okolje, v katerem deluje vizumska politika, se je od začetka veljavnosti vizumskega zakonika leta 2010 1 in delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) leta 2011 2 močno spremenilo. Po eni strani so se v zadnjih letih povečali migracijski in varnostni izzivi, po drugi pa pomembni tehnološki dosežki prinašajo nove priložnosti za olajšanje postopka za pridobitev schengenskega vizuma tako za potnike kot za konzulate.

    Čeprav je obravnava vizumskih vlog že delno digitalizirana, saj so vloge in odločitve evidentirane v VIS, sta dva pomembna koraka še vedno v papirni obliki: postopek za pridobitev vizuma in vizumska nalepka. Ta koraka ustvarjata breme za vse deležnike, tako za centralne nacionalne javne organe, tj. ministrstva za notranje in zunanje zadeve, kot za konzulate in prosilce. Države članice se tega zavedajo in nekatere med njimi so že delno digitalizirale svoj postopek za pridobitev vizuma, da bi bil učinkovitejši in prijaznejši uporabniku.

    Na ravni EU je estonsko predsedstvo Sveta leta 2017 v Delovni skupini Sveta za vizume 3 začelo razpravo o možnostih za izboljšanje sedanjega vizumskega postopka s spletnim postopkom za pridobitev vizuma 4 in digitalnim vizumom 5 . Komisija je na podlagi te politične spodbude, skupaj s sedanjimi in prihodnjimi zakonodajnimi spremembami, tj. revidiranim vizumskim zakonikom 6 , revizijo VIS 7 , sistemom vstopa/izstopa (SVI) 8 in evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 9 , 14. marca 2018 10 izdala sporočilo o prilagoditvi skupne vizumske politike novim izzivom in začela razmislek o prehodu na digitalne vizume.

    V sporočilu Komisije o vizumski politiki iz marca 2018 je bila upoštevana zamisel o e-vizumih. Kot je bilo napovedano v tem sporočilu Komisije, je bila leta 2019 izvedena študija izvedljivosti o digitalizaciji vizumskih postopkov, njeni rezultati pa so bili uporabljeni v okviru ocene učinka, priložene temu predlogu. Poleg tega je Agencija EU za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (agencija eu-LISA) v obdobju 2020–2021 v tesnem sodelovanju s Komisijo in državami članicami izvedla tudi projekt za razvoj prototipa platforme EU. Izkušnje, pridobljene pri razvoju tega prototipa, bodo uporabljene pri razvoju prihodnje platforme EU za pridobitev vizuma.

    Evropski parlament in Svet sta pri reviziji vizumskega zakonika EU leta 2019 izrecno navedla cilj oblikovanja skupne rešitve, ki bi v prihodnosti omogočila oddajo vlog za izdajo schengenskega vizuma prek spleta, s čimer bi v celoti izkoristili nedavni pravni razvoj in tehnološke dosežke 11 . Pandemija COVID-19, ki je povzročila upočasnitev schengenskih vizumskih operacij po vsem svetu, deloma tudi zaradi težav pri sprejemanju prosilcev za vizum na konzulatih in v centrih za sprejem vlog za izdajo vizumov, je države članice spodbudila, da so Komisijo pozvale, naj pospeši prizadevanja za digitalizacijo vizumskih postopkov. V novem paktu o migracijah in azilu 12 , ki ga je Komisija predlagala 23. septembra 2020, je določen cilj, da se vizumski postopek popolnoma digitalizira do leta 2025 z uvedbo digitalnega vizuma in možnostjo predložitve vlog za izdajo vizuma prek spleta.

    Državljani 102 tretjih držav morajo imeti za prehod zunanjih meja EU veljaven vizum 13 . Vizume izdajajo države članice prek mreže konzulatov v tretjih državah 14 . V projekcijah, uporabljenih v oceni učinka, priloženi temu predlogu 15 , naj bi se število vizumov za kratkoročno bivanje do leta 2025 nekoliko povečalo in se nato stabiliziralo.

    Spremenjeni vizumski zakonik 16 je z uvedbo možnosti, da prosilci za vizum elektronsko podpišejo obrazce za vlogo, ustvaril možnost digitalne predložitve in obdelave vlog za izdajo vizuma, vendar je večina držav članic digitalizirala le dele postopka za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje in se še vedno močno opira na postopke, ki temeljijo na papirnih dokumentih. Posledično se stopnje digitalizacije in postopki za pridobitev vizuma razlikujejo med državami članicami.

    Sedanja razdrobljenost nacionalnih praks za upravljanje postopka za pridobitev vizuma negativno vpliva na delovanje veljavne vizumske politike EU in dojemanje Evropske unije kot enotnega geografskega subjekta, zaradi česar je postopek za pridobitev vizuma za prosilce za vizum obremenjujoč.

    Ker poleg tega sedanja pravila o vizumih za kratkoročno bivanje na ravni EU državam članicam ne nalagajo nobene obveznosti glede digitalizacije, sedanji postopki, ki temeljijo na papirnih dokumentih, državam članicam povzročajo visoke stroške upravljanja, povezane z obravnavanjem vlog v papirni obliki.

    Ob tem je fizična vizumska nalepka dovzetna za prenarejanje in goljufije (npr. ponarejanje) ter jo je mogoče ukrasti, kar pomeni varnostno tveganje. Vizumska nalepka je bila uvedena leta 1995 in se od takrat redno posodablja zaradi izboljšanja njenih varnostnih značilnosti. Zadnja novost je uvedba podpisane dvodimenzionalne črtne kode na vizumski nalepki 17 , ki bo začela veljati 1. maja 2022 18 . Kljub temu bo vizumska nalepka verjetno še naprej izpostavljena prenarejanju ali ponarejanju.

    Drugo tveganje, ugotovljeno v zvezi s sedanjimi razmerami, je tveganje, da prosilci trgujejo z vizumi. Heterogenost možnih načinov predložitve vloge lahko prosilce za vizum spodbudi, da se odločijo za predložitev vloge v državi članici z bolj digitaliziranim postopkom obravnavanja vlog, ki ni država članica, ki bi bila sicer pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma.

    Poleg tega tretje države, ki neposredno konkurirajo EU pri privabljanju obiskovalcev iz tretjih držav, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, že imajo popolnoma digitalizirane postopke za vse tuje državljane, za katere velja vizumska obveznost. Druge države (npr. Združeno kraljestvo, ZDA, Kanada, [Rusija,] Indija) so digitalizirale postopek, da bi državljanom tretjih držav, ki potrebujejo vizum, iz nekaterih ključnih držav za določene namene potovanja omogočili hitro in enostavno pridobitev elektronske avtorizacije potovanja namesto vizuma. Ti postopki so v veliki meri primerljivi z Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). V primerjavi z njimi je postopek za pridobitev vizuma za obisk EU je precej zapleten in obremenjujoč 19 . EU bi lahko zaradi svetovnega trenda digitalizacije in potnikov, ki pričakujejo čedalje hitrejše, sodobnejše in enostavnejše postopke, zaostala, kar bi lahko povzročilo gospodarske ovire za EU, zlasti za njeno industrijo, saj mednarodna potovanja pozitivno prispevajo k BDP EU, zlasti v turistični panogi.

    Posledično bi se lahko stroški neukrepanja na ravni EU sčasoma povečali. Države članice bi se brez digitalizacije še naprej soočale z velikim upravnim bremenom pri upravljanju vizumskih postopkov, prosilci za vizum bi morali še naprej skozi drage in dolgotrajne postopke in še vedno bi obstajala tveganja, povezana z varnostjo vizumske nalepke.

    Glavne težave, ugotovljene v zvezi z organi držav članic, ki obravnavajo vloge za izdajo vizumov in izdajajo vizume, so:

    ·Dolgotrajen postopek in kopičenje stroškov, ki jih imajo konzulati z upravljanjem, obdelavo in arhiviranjem (ter pozneje uničenjem) dokumentov v papirni obliki. Odvisnost držav članic od zunanjih ponudnikov storitev pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z upravljanjem vizumov ob povečanju števila vlog za izdajo vizuma in obveznost državljanov tretjih držav, da se vsakič, ko morajo zaprositi za vizum, osebno zglasijo na konzulatu ali v centru za sprejem vlog za izdajo vizuma. V povprečju se 90 % vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje vloži prek zunanjih ponudnikov storitev. To vključuje tudi obsežne pogodbe in stroške spremljanja ter dodatne stroške za prosilce za vizum.

    ·Postopek, ki temelji na papirnih dokumentih, ni varen pred grožnjami niti tveganji. Pandemija COVID-19 je znatno vplivala na vizumski postopek, saj ta sistematično zahteva fizično prisotnost prosilca na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev v ključnih fazah postopka za pridobitev schengenskega vizuma.

    ·Fizična vizumska nalepka je dovzetna za ponarejanje in goljufije (npr. prenarejanje) in jo je treba transportirati in varno hraniti 20 .

    ·Tveganje, da prosilci trgujejo z vizumi, je večje. Prosilci bi morda raje zaprosili za vizum v državi članici, ki ponuja hiter postopek za pridobitev vizuma namesto v državi članici, ki jo želijo dejansko obiskati.

    Sedanji postopek je zapleten in obremenjujoč tudi za prosilce za vizum:

    ·Prosilci za vizum morajo za vsako vlogo potovati do najbližjega konzulata ali centra za sprejem vlog za izdajo vizuma in vsakič pustiti tam potno listino, zaradi česar je težje izkazovati istovetnost in potovati v tujino med postopkom obravnave vloge.

    ·Osebe, ki pogosto potujejo, morajo za vsako vlogo ponoviti enak dolgotrajen postopek, ki se lahko razlikuje glede na namembno državo članico.

    ·Prosilci plačajo tudi dodatne pristojbine za prijavo prek zunanjega ponudnika storitev.

    Temeljni vzroki za te težave so pravne zahteve držav članic za izdajo papirne vizumske nalepke, opiranje držav članic na prakse, ki temeljijo na osebnem stiku in papirni obliki, ter heterogena raven digitalizacije in razdrobljeni vizumski postopki po državah članicah.

    Zato digitalizacija vizumskih postopkov ponuja priložnost za izboljšanje postopka za pridobitev vizuma ter zmanjšanje stroškov in bremena za deležnike, ob tem pa tudi za izboljšanje varnosti schengenskega območja. Poleg tega je digitalizacija vizumskega postopka skladna z nedavnim razvojem zakonodaje 21 na področju informacijskega okolja za upravljanje meja, kar prispeva k večji varnosti schengenskega območja.

    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

    Digitalizacija postopka za pridobitev vizuma in uvedba digitalnega vizuma sta skladni z več pomembnimi spremembami na področju vizumske in mejne politike:

    ·Revizija vizumskega zakonika leta 2020, ki je rednim potnikom omogočila, da lažje zaprosijo za vizume z daljšo veljavnostjo, ter dovolila elektronske vloge za izdajo vizuma (ki jih uporablja nekaj držav članic) in elektronski podpis (ki ga države članice doslej še niso uporabile).

    ·Nedavno revidirana uredba o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) 22 .

    ·Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 23 , ki je del okvira za pametne meje in interoperabilnost ter uvaja spletno odobritev potovanja za državljane tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma. Ta odobritev potovanja se razlikuje od vizumskega postopka, ki zahteva predložitev biometričnih podatkov in fizično prisotnost prosilcev, da se ublažijo večja migracijska in varnostna tveganja v zvezi s tretjimi državami, katerih državljani potrebujejo vizum.

    ·Sistem vstopa/izstopa (SVI), ki bo začel delovati leta 2022 in bo od vsakega potnika, ki obišče schengensko območje z namenom kratkoročnega bivanja, zahteval evidentiranje vstopa in izstopa na zunanjih mejnih prehodih, kar bo omogočilo odkrivanje oseb, ki prekoračijo obdobje dovoljenega bivanja 24 .

    ·Ta predlog ne posega v Direktivo 2004/38/ES 25 . Predlog nikakor ne spreminja Direktive 2004/38/ES.

    ·Ta predlog ne posega v Drugi del Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom 26 .

    Skladnost z drugimi politikami Unije

    Pobuda o digitalizaciji vizumov je vključena v delovni program Komisije za leto 2021 27 in navedena v novem paktu o migracijah in azilu, kot je navedeno zgoraj. Pobuda je omenjena v sporočilu Komisije z naslovom Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje 28 kot eden ključnih ukrepov, ki jih je Komisija napovedala za izboljšanje upravljanja zunanjih meja.

    Pobuda je skladna tudi s splošnim pristopom EU k spodbujanju modernizacije in digitalizacije javnih storitev ter sporočilom Komisije 29 z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje.

    2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

    Pravna podlaga

    Pravna podlaga zakonodajne pobude je člen 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen 77(2)(a) PDEU pooblašča Unijo za razvoj ukrepov glede „skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje“. Člen 77(2)(b) PDEU pooblašča Unijo, da pripravi ukrepe, ki se nanašajo na „kontrolo oseb pri prehajanju zunanjih meja“. Člen 79(2)(a) pooblašča Unijo, da pripravi ukrepe v zvezi s „pogoji vstopa in prebivanja ter standardi glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje“. Ker je cilj pravnega instrumenta digitalizacija tako vizumov za kratkoročno bivanje kot vizumov za dolgoročno bivanje (za slednje samo vizumi v digitalni obliki), je potrebna skupna pravna podlaga, ki jo sestavljata člena 77(2) in 79(2) PDEU.

    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

    Sedanje razlike med postopki držav članic za pridobitev vizuma in različne stopnje digitalizacije kažejo, da cilja, da bi bili vizumski postopki varnejši in bolj primerni za digitalno dobo, države članice ne morejo doseči vsaka zase. Za nadaljnje izboljšanje teh skupnih postopkov je potrebno ukrepanje EU, saj je večina opredeljenih vprašanj povezana s pravom EU. Zgoraj navedene težave v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo izginile in so neposredno povezane z obstoječimi določbami prava EU.

    Namen te uredbe je poenostaviti in uskladiti postopke v okviru skupne vizumske politike. Poleg tega pobuda usklajuje zahteve glede potovanj, vstopa in mejnih kontrol na schengenskem območju z digitalizacijo in okvirom interoperabilnosti na mejah. Zato so spremembe ustreznih delov schengenskega pravnega reda (predvsem vizumskega zakonika in uredbe o VIS ter drugih povezanih zakonodajnih aktov 30 ) možne le na ravni Unije.

    Zaradi obsega in učinkov predvidenih ukrepov se lahko cilji učinkovito in sistematično dosežejo le na ravni EU.

    Sorazmernost

    V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU je treba naravo in intenzivnost zadevnega ukrepa prilagoditi ugotovljeni težavi. Vse težave, obravnavane v tej zakonodajni pobudi, tako ali drugače terjajo, da se sprejmejo zakonodajni ukrepi na ravni EU, ki bodo državam članicam omogočili njihovo učinkovito reševanje.

    Predlog predvideva obvezno zamenjavo papirne vizumske nalepke z digitalnim vizumom in obvezno uporabo platforme EU za pridobitev vizuma, v kateri bi morale po začetku delovanja sistema sodelovati vse države članice, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red 31 , in pridružene schengenske države 32 . Države članice bodo lahko izkoristile prehodno obdobje, v katerem uporaba platforme ne bo obvezna.

    Predlog prispeva k odpravljanju temeljnih vzrokov sedanjih težav. Odpravil bi razdrobljen postopek za pridobitev vizuma, ki temelji na papirnih dokumentih, uskladil sedanje različne ravni digitalizacije, in hkrati zagotovil visoko stopnjo varnosti.

    To ne bi preseglo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, pojasnjenih v prejšnjih oddelkih.

    Izbira instrumenta

    Cilje tega predloga je mogoče doseči z zakonodajnim aktom, ki bo spremenil obstoječe vizumske postopke. Zato je potrebna uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009 in posledičnih spremembah drugih uredb.

    3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

    Posvetovanja z deležniki

    Vsi deležniki so izrazili široko podporo pobudi, pri čemer so poudarili pričakovane koristi in ugodnosti, ki jih prinaša sodobna, uporabniku prijazna digitalna rešitev, ki naj bi olajšala upravne postopke.

    Med posvetovanji so vse države članice izrazile podporo uvedbi digitalnega vizuma. Države članice podpirajo tudi razširitev digitalizacije na vizume za dolgoročno bivanje. Kar zadeva platformo EU za pridobitev vizuma prek spleta, je več držav članic naklonjenih prostovoljni uporabi platforme EU za pridobitev vizuma (možnost 3, opisana v nadaljevanju), druge pa so podprle obvezno uporabo platforme s prehodnim obdobjem (možnost 4, opisana v nadaljevanju).

    Agencija za temeljne pravice in nacionalni organi za varstvo podatkov so poudarili, da je treba pri zbiranju osebnih podatkov upoštevati načeli varstva podatkov, tj. „omejitev namena“ in „podatkovno minimalizacijo“, da je treba jasno opredeliti, kateri organi imajo dostop do katerih podatkov, in da mora biti postopek za digitalno pridobitev vizuma dostopen invalidom.

    Kar zadeva različne možnosti politike, so nacionalni organi za varstvo podatkov dali prednost razvoju in vzpostavitvi platforme EU za pridobitev vizuma, katere uporaba bi bila bodisi prostovoljna bodisi obvezna (možnosti 3 oziroma 4, ki sta opisani spodaj).

    Komisija se je z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z Agencijo za temeljne pravice, Europolom, Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi organi za varstvo podatkov, posvetovala tudi o popolnoma digitalnem postopku za pridobitev vizuma, pri katerem se potnikom za predložitev biometričnih podatkov ne bi bilo treba osebno zglasiti na konzulatih ali pri zunanjih ponudnikih storitev (glej možnost 5). Večina deležnikov je temu nasprotovala, zlasti zaradi odvzema biometričnih podatkov na daljavo. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je na splošno pojasnil, da višja stopnja digitalizacije pri možnostih pomeni večja tveganja za varstvo podatkov. Komisija je skrbno upoštevala povratne informacije agencij EU in nacionalnih organov, tudi v zvezi s pomisleki, izraženimi glede odvzema biometričnih podatkov prek spleta v okviru možnosti 5.

    Agencija Frontex je navedla, da bi bila uvedba digitalnega vizuma dobrodošla, saj bi to še otežilo ponarejanje vizumskih nalepk (ker ne bi bilo več „fizičnih“ vizumov). Poleg tega ne bi bilo več visokih operativnih stroškov, povezanih z vizumsko nalepko.

    Predstavniki potovalne in turistične panoge so soglasno podprli možnost 4. Poudarili so, da bi prosilcem za vizum to olajšalo postopek pridobitve vizuma, hkrati pa pozitivno vplivalo na potovanja v EU in povečalo privlačnost EU kot namembnega kraja potovanja. Poudarili so, da bi morala EU ponuditi neovirane potovalne izkušnje, enakovredne tistim, ki jih nudijo države, kot je Avstralija, zlasti potnikom iz azijskih držav, za katere velja vizumska obveznost. Čeprav so izrazili zanimanje za možnost 5, so priznali, da bi lahko predstavljala varnostne izzive. Poslovne organizacije, ki so se odzvale, so poudarile tudi potrebo po zagotovitvi varnosti podatkov in določitvi prehodnega obdobja, da se zagotovi nemoten prehod s papirne na digitalno rešitev, ter potrebo po nadomestnih rešitvah v primeru tehničnih vprašanj.

    Rezultati javnega posvetovanja, ki je potekalo od marca do junija 2021, kažejo tudi zelo močno podporo procesu digitalizacije, tako v zvezi z digitalnim vizumom kot z možnostjo pridobitve vizuma prek spleta (515 odgovorov). Uvedba platforme za pridobitev vizuma prek spleta in digitalnega vizuma velja za zelo pozitiven razvoj, ki bi olajšal postopek za pridobitev vizuma za kratkoročno bivanje, imetnikom vizumov pa potovanje v EU.

    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

    Komisija je najela zunanjega svetovalca za izvedbo študije o izvedljivosti in posledicah možnosti za digitalizacijo obravnave vizumskih vlog. Poročilo je bilo objavljeno septembra 2019 in je na voljo na spletu 33 .

    Poleg tega je zunanji izvajalec Komisiji pomagal z izvedbo študije, ki vključuje podrobno analizo stroškov in koristi različnih možnosti politike in ki je podprla delo v zvezi z oceno učinka. Razpis za študijo je bil objavljen decembra 2020, nato sta bili ocenjeni dve vsebinski ponudbi, na podlagi česar je bila konec januarja 2021 sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila družbi Deloitte.

    Ocena učinka

    Komisija je v skladu s svojo politiko za „boljše pravno urejanje“ izvedla oceno učinka 34 . V njej je bilo ocenjenih pet možnosti politike z različnimi ravnmi posega EU v sedanji vizumski postopek:

    Možnost 1, obravnavana kot izhodiščni scenarij: v skladu z izhodiščnim scenarijem ne bi bili sprejeti nobeni zakonodajni ukrepi na ravni EU. Države članice bi še naprej (ali pa ne) razvijale svoja nacionalna orodja. Komisija bi državam članicam izdala nezavezujoča priporočila in jih podprla z ukrepi mehkega prava.

    Možnost 2 vključuje nekaj minimalnih zakonodajnih sprememb na evropski ravni, katerih cilj je odpraviti pravne ovire, ki državam članicam omejujejo možnosti nadaljnje digitalizacije postopka za pridobitev vizuma. Papirno vizumsko nalepko bi nadomestil obvezni digitalni vizum in uvedena bi bila spletna storitev za preverjanje njene veljavnosti.

    Možnost 3 predvideva razvoj in vzpostavitev platforme EU za pridobitev vizuma, čeprav le na podlagi klavzule o možnosti vključitve. Države članice bi se lahko odločile za prostovoljno uporabo platforme EU za pridobitev vizuma ali razvile ali še naprej uporabljale lastne nacionalne platforme ali pa celo ne bi razvile nobene rešitve za digitalno pridobitev vizuma. Imetniki vizumov bi lahko veljavnost svojih digitalnih vizumov preverili prek platforme EU za pridobitev vizuma, odvisno od države članice, ki je izdala vizum.

    Možnost 4 tako kot možnost 3 prav tako vključuje razvoj platforme EU za pridobitev vizuma. Medtem ko bi bila uporaba platforme EU za pridobitev vizuma za države članice v okviru možnosti 3 neobvezna, bi bila pri možnosti 4 uporaba platforme EU po prehodnem obdobju obvezna za vse države članice. Imetniki vizumov bi lahko veljavnost svojih digitalnih vizumov preverili prek platforme EU za pridobitev vizuma.

    Možnost 5 vključuje obvezno popolno digitalizacijo postopka EU za pridobitev vizuma brez prehodnega obdobja. V nasprotju z vsemi drugimi možnostmi bi prosilec lahko vnesel svoje biometrične podatke prek digitalne vloge, kar bi odpravilo potrebo po osebni zglasitvi na konzulatu ali v centru za sprejem vlog za izdajo vizuma, ki bi pri vseh drugih možnostih še vedno obstajala.

    Na podlagi ugotovitev iz ocene učinka se kot prednostna možnost šteje možnost 4, saj bi najbolje dosegla vse cilje pobude. Možnost 4 bi poenostavila in harmonizirala postopek za pridobitev vizuma, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za države članice (ocenjeno na 510,9 milijona EUR v obdobju 2025–2029) in prosilce, ter prispevala k večji varnosti postopka za pridobitev schengenskega vizuma. To bi bila tudi dobra možnost glede na druga merila, kot so varstvo podatkov in temeljne pravice.

    Možnost 4 vključuje razvoj platforme EU za digitalno pridobitev vizuma za kratkoročno bivanje, katere uporaba je obvezna, in uporabo digitalnega vizuma. Načrtovano bi bilo prehodno obdobje, ki bi državam članicam, ki uporabljajo ali razvijajo svoje nacionalne vizumske platforme, omogočilo postopno ukinjanje nacionalnih rešitev in pridružitev platformi EU za pridobitev vizuma, kar bi minimaliziralo morebitne nepovratne naložbene stroške. Države članice bi začele platformo EU za pridobitev vizuma postopoma uporabljati v prehodnem obdobju.

    Poleg tega bi platforma EU za pridobitev vizuma temeljila na decentralizirani hrambi vlog v nacionalnih sistemih držav članic. Zato bi morale imeti vse države članice, ki so že delno digitalizirale svoj sistem za pridobitev vizuma (npr. uvedle elektronski obrazec), možnost ponovne uporabe vmesnika, ki se uporablja za prenos podatkov v elektronski obliki v nacionalni vizumski sistem, ki se uporablja za obravnavo vlog. Države članice, ki imajo tudi vzpostavljeno rešitev, s katero je digitaliziran celoten postopek pridobitve vizuma, lahko ohranijo svoje sedanje digitalne rešitve za hrambo. Decentralizirana hramba bo poleg manjših tveganj za varnost ali varstvo podatkov omogočila tudi zmanjšanje nepovratnih stroškov za države članice, ki so že vložile sredstva v digitalizacijo in vzpostavile ustrezne zmogljivosti hrambe.

    V skladu s to možnostjo lahko državljani tretjih držav zaprosijo za vizum za kratkoročno bivanje prek spleta na platformi za pridobitev vizuma. Vendar bi se morali prosilci, ki prvič zaprosijo za vizum, prosilci, ki ponovno zaprosijo za vizum vsakih pet let 35 , prosilci, ki potujejo z otroki (da bi zaščitili interese otroka), in prosilci, ki bodo potovali z drugačno potno listino od tiste, ki je bila uporabljena za prejšnje vloge za izdajo vizuma, še vedno osebno zglasiti na konzulatu ali v centru za sprejem vlog za izdajo vizuma, da bi zagotovili biometrične podatke in za namene identifikacije ali zagotovitve dodatnih informacij, kadar je to potrebno.

    Z vidika varnosti schengenskega območja bi postopek za digitalno pridobitev vizuma, ki poteka prek platforme EU za pridobitev vizuma in se opira na digitalni vizum, okrepil varnost celotnega postopka, prispeval k varnosti zunanjih schengenskih meja in povečal zaupanje med državami članicami. Omogočil bi tudi delno avtomatizirano določitev države članice, ki je pristojna za oceno vloge za izdajo vizuma na podlagi meril vizumskega zakonika, s čimer bi se znatno zmanjšalo tveganje trgovanja z vizumi.

    Digitalni vizum bi v primerjavi z vizumsko nalepko znatno zmanjšal varnostna tveganja. To bi veljalo tudi v primeru nadomestnega scenarija, tj. kadar preverjanja v sistemu VIS in drugih informacijskih sistemih EU niso mogoča iz tehničnih razlogov. Kraje praznih vizumskih nalepk, do katerih lahko zdaj pride na konzulatih držav članic, ne bi bile več mogoče 36 . Možnost 4 bo harmonizirala formate spremnih dokumentov, naloženih na platformo EU za pridobitev vizuma, in kakovost podatkov v njih, kar bo zagotovilo dodatne zaščite v zvezi z odkrivanjem ponarejenih dokumentov.

    Primernost in poenostavitev ureditve

    V skladu s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije bi si morale vse pobude za spremembo obstoječe zakonodaje EU prizadevati za poenostavitev in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev politike (tj. zmanjšanje nepotrebnih regulativnih stroškov). Čeprav ta pobuda ni bila predmet pobude REFIT, bo znatno zmanjšala skupne upravne stroške držav članic za upravljanje vlog za izdajo vizuma, kot je razvidno iz ocene učinka.

    Temeljne pravice

    Ta zakonodajna pobuda namenja posebno pozornost potrebi po zagotovitvi popolne skladnosti s temeljnimi pravicami, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah.

    Prosilcem za vizum z omejeno mobilnostjo bi čedalje bolj koristilo, da bi se morali manj pogosto osebno zglasiti na konzulatu ali v centru za sprejem vlog za izdajo vizuma. Po drugi strani pa bi lahko določene kategorije prosilcev še vedno zaprosile za vizum na konzulatu ali v centru za sprejem vlog za izdajo vizuma, če pomoč, ki jo zagotavljajo platforma EU za pridobitev vizuma ali ponudniki storitev in družina ali prijatelji, ne bi zadostovala 37 .

    Izkušnje pri pridobitvi vizuma z oddajo vloge prek spleta se bodo za osebe z okvaro vida verjetno izboljšale Platforme za digitalno pridobitev vizuma na ravni EU ali nacionalni ravni morajo biti skladne z direktivo o dostopnosti 38 , po kateri morajo države članice zagotoviti, da „organi javnega sektorja sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so njihova spletišča in mobilne aplikacije zaznavni, delujoči, razumljivi in robustnejši ter s tem dostopnejši“. Spletne strani bi zato morale uporabnikom omogočiti, da spremenijo način prikaza informacij (velikost pisave, barve itd.), in bi lahko nudile tudi zvočno pomoč (branje besedil na glas). To pri postopku za pridobitev vizuma, ki temelji na papirju, ne bi bilo mogoče ali pa v manjši obliki. Poleg tega bi zagotovilo visoko dostopnost za ljudi, ki ne vidijo ali ne slišijo, saj bi vse države uporabljale standarde in funkcije, vključene v platformo EU za pridobitev vizuma.

    Posebne določbe, ki bi se v posameznih primerih uporabljale iz humanitarnih razlogov, bi se uporabljale tudi za osebe z nižjo računalniško pismenostjo, ki bi potrebovale tehnično pomoč. Kljub temu se bodo vprašanja digitalne dostopnosti sčasoma postopoma zmanjševala zaradi vse večje računalniške pismenosti.

    Kar zadeva otrokove pravice, bi se ohranila veljavna zakonodajna ureditev, ki zagotavlja ohranitev izvedbe postopka na kraju samem za otroke. Z revidirano uredbo o VIS so že bile uvedene spremembe, katerih cilj je zlasti okrepiti boj proti zlorabi otrokovih pravic z znižanjem starosti za odvzem prstnih odtisov (z 12 na 6 let), pa tudi z uvedbo strogih zaščitnih ukrepov za biometrične podatke otrok, zlasti z omejitvijo obdobja hrambe podatkov: prstni odtisi in podobe obraza otrok, mlajših od 12 let, bodo izbrisani, ko bo vizum potekel in bo otrok zapustil zunanje meje. Za večkratne prosilce z otroki bo v vseh takih primerih ob oddaji nove vloge potreben še en postopek na kraju samem.

    Vloga zunanjih ponudnikov storitev v okviru digitalizacije bi bila odvisna od nalog, ki bi jih države članice v novih razmerah digitalizacije oddale v zunanje izvajanje, kadar to dopušča zakonodajni okvir. Velik del upravnih nalog, ki so trenutno zaupane zunanjim ponudnikom storitev, z digitalnimi postopki ne bi bil več potreben (na primer vnos podatkov s fizičnega obrazca za vlogo v digitalno obliko). Kratkoročno se lahko poveča vloga zunanjih ponudnikov storitev pri zagotavljanju splošne pomoči prosilcem (npr. pomoč računalniško nepismenim ljudem). Vendar bi se morala njihova vloga pri zbiranju vlog za izdajo vizuma dolgoročno zmanjšati, saj bi lahko prosilci, ki ponovno zaprosijo za vizum in katerih veljavni biometrični podatki so že vneseni, za vizum v celoti zaprosili prek spleta. Z vidika varstva podatkov uporaba zunanjih ponudnikov storitev dejansko pomeni dodatno izpostavljenost osebnih podatkov tretjim osebam. To ne ogroža varstva podatkov, če so postopki in tehnologije, ki jih uporabljajo zunanji ponudniki storitev, skladni z načeli varstva podatkov in varovanja zasebnosti ter če organi držav članic izvajajo ustrezno spremljanje vsakega zunanjega ponudnika storitev.

    Kot je poudaril Evropski nadzornik za varstvo podatkov, učinek pobude na varstvo podatkov izhaja predvsem iz uvedbe platforme za pridobitev vizuma (ki vpliva na obdelavo osebnih podatkov s strani zunanjih ponudnikov storitev, varnost podatkov na platformi). V zvezi s tem je analiza možnosti pokazala, da možnost 5 pomeni resna tveganja v zvezi z varstvom podatkov, ker prosilci sami vnesejo biometrične podatke prek digitalnih sredstev. Vse druge možnosti so bile z vidika varstva podatkov razmeroma enakovredne.

    Kar zadeva digitalne vizume, so informacije o vizumih trenutno shranjene v obsežni podatkovni zbirki EU, tj. VIS, in evidentirane z namestitvijo vizumske nalepke v potni list. Zato prehod s fizične vizumske nalepke na izključno digitalni vizum ne spremeni dejstva, da informacije o vizumih so in bodo še naprej shranjene v obsežni podatkovni zbirki EU. Uredba o VIS že vsebuje močne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov (pravila o hrambi, pravila o dostopu, pravice dostopa, pravice do popravka, dopolnitve, izbrisa osebnih podatkov, omejitev obdelave itd.). Poleg tega je nedavno revidirana uredba o VIS te zaščitne ukrepe za varstvo podatkov še dodatno okrepila z uskladitvijo določb o varstvu podatkov z veljavnimi zakonodajnimi standardi o varstvu podatkov. Ti okrepljeni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov se bodo še naprej uporabljali, saj se bodo informacije, vsebovane v digitalnih vizumih, še naprej hranile v VIS.

    4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

       Platforma EU za pridobitev vizuma

    Kar zadeva proračunske posledice za institucije EU, bodo stroški platforme EU za pridobitev vizuma po ocenah študije o prototipu digitalnega vizuma 39 znašali med 33,8 milijona EUR in 41,2 milijona EUR (vključno s stroški upravljane storitve in prilagoditvami, potrebnimi za VIS) 40 . Ko bo upravljana storitev vzpostavljena, bodo stroški delovanja in vzdrževanja znašali med 10,5 milijona EUR in 12,8 milijona EUR, vključno z 10 zaposlenimi za agencijo eu-LISA.

    Kar zadeva učinek na države članice, bodo morale vse države članice povezati in posodobiti svoje nacionalne sisteme, da bodo lahko uporabljale storitve nove centralizirane platforme EU za pridobitev vizuma. V oceni učinka je ta strošek ocenjen med 270 000 EUR in 330 000 EUR na državo članico. Ko bodo nacionalni sistemi povezani, bodo morali hraniti prejete vloge, da jih bo pozneje mogoče preučiti. V oceni učinka je bila naložba za te določbe o infrastrukturi ocenjena na približno 2,5 milijona EUR do 3 milijone EUR (v povprečju) na državo članico 41 . Ta strošek bi bil v veliki meri odvisen od števila vlog za izdajo vizuma, ki jih letno prejme država članica. Ko bodo nacionalni sistemi posodobljeni in povezani z upravljano storitvijo ter bo predvidenega dovolj prostora za hrambo, bo treba te nove razširjene nacionalne sisteme tudi vzdrževati, za kar naj bi stroški po ocenah znašali med 460 000 EUR in 570 000 EUR letno na državo članico. Tudi ti stroški se razlikujejo glede na število vlog, ki jih prejme država članica. Poudariti je treba, da bodo vsi zgoraj navedeni stroški zaradi ekonomije obsega nižji od stroškov, ki bi jih imela država članica, če bi razvila lastno platformo za postopek pridobitve vizuma prek spleta.

       Digitalni vizum

    Stroški, povezani z digitalnim vizumom na centralni ravni (storitev preverjanja veljavnosti vizumov), so vključeni v zgoraj navedene stroške platforme EU za pridobitev vizuma (funkcionalnost platforme). Poleg tega so evidence trenutno izdanih vizumov že digitalno shranjene v VIS. Zato digitalizacija vizumov ne bi povzročila nobenih drugih dodatnih stroškov za proračun EU.

    Uvedba digitalnega vizuma bi povzročila le zanemarljive stroške za države članice, kot je razvidno iz izračunov v oceni učinka, priloženi temu predlogu. Orodja za izdajo in preverjanje podpisane dvodimenzionalne črtne kode bodo dejansko že vzpostavljena zaradi izpolnitve zahtev izvedbenega sklepa Komisije o uvedbi digitalnega žiga na enotni obliki za vizume 42 .

    5.DRUGI ELEMENTI

    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

    Zanesljiv mehanizem spremljanja in ocenjevanja bo ključnega pomena za zagotovitev, da se predvideni pozitivni učinki izvajanja platforme EU za pridobitev vizuma in digitalnega vizuma uresničijo v praksi.

    Člen 57 vizumskega zakonika in člen 50 revidirane uredbe o VIS o spremljanju in ocenjevanju že določata obveznosti glede spremljanja in ocenjevanja. V uredbo o VIS je dodan namenski člen, ki posebej obravnava oceno sprememb, ki izhajajo iz sprejetja predloga o digitalizaciji vizumskih postopkov.

    Kazalniki bodo omogočili merjenje napredka pri doseganju glavnih ciljev, torej pri poenostavitvi in harmonizaciji postopka za pridobitev vizuma za države članice in državljane tretjih držav, zmanjšanju tveganja (identitetnih) goljufij in ponarejanja ter olajšanju postopka preverjanja na meji ter pri povečanju privlačnosti EU kot destinacije za potnike.

    Izvajanje vizumske politike se spremlja ali ocenjuje tudi prek schengenskega ocenjevalnega mehanizma v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/20133, brez poseganja v vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb (člen 17(1) PEU).

       Načelo neobveznega sodelovanja

    Ta predlog nadgrajuje in razvija schengenski pravni red v zvezi z zunanjimi mejami in vizumi, saj se nanaša na prehod zunanjih meja in izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje. Ker je pravna podlaga tega predloga v naslovu V tretjega dela PDEU, se uporablja sistem „spremenljive geometrije“ iz protokolov o stališču Danske in Irske ter iz Schengenskega protokola. Zato je treba preučiti posledice v zvezi z različnimi protokoli in schengenskimi pridružitvenimi sporazumi za Dansko, Irsko, Islandijo in Norveško ter Švico in Lihtenštajn.

    Podobno je treba preučiti tudi posledice različnih aktov o pristopu. Podroben položaj vsake od teh zadevnih držav je opisan v uvodnih izjavah 40–47 tega predloga.

       Natančnejše pojasnitve določb predloga

    Člen 1 predloga spreminja določbe Uredbe (ES) št. 810/2009 (vizumski zakonik) za izvajanje predloga, in sicer z naslednjimi pomembnimi spremembami in številnimi drugimi posledičnimi spremembami:

    ·poseben status prosilcev za vizum, ki so družinski člani državljanov Združenega kraljestva, ki so upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v zvezi z njihovo državo gostiteljico, na podlagi člena 14(3) Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom, se odraža v členu 1 in po vsem besedilu;

    ·člen 5 določa pravilo za določitev pristojne države članice za obravnavo vloge;

    ·člen 9 uvaja obveznost oddaje vloge prek platforme EU za pridobitev digitalnega vizuma, hkrati pa ohranja možnost upoštevanja določenih izjem, in sicer vizumov, izdanih na zunanji meji, vizumov, izdanih voditeljem držav ali vlad, in posameznih primerov iz humanitarnih razlogov;

    ·člen 10 določa splošna pravila za oddajo vloge z nekaterimi prilagoditvami, da se zagotovi, da se pravila lahko uporabljajo v digitalnem okolju;

    ·člen 12 določa, da bo treba potno listino predložiti skupaj s prvo vlogo, pozneje pa bo zadostovala skenirana kopija, naložena na platformo EU za pridobitev vizuma;

    ·pravila iz člena 13 o biometričnih identifikatorjih so ohranjena, uvedene so le ciljno usmerjene spremembe, ki odražajo funkcije platforme EU za digitalno pridobitev vizuma, zlasti uporaba portala za zunanje ponudnike storitev, kadar ti ponudniki zbirajo biometrične podatke;

    ·člen 18 se spremeni tako, da odraža avtomatizirano pristojnost in predhodno preverjanje dopustnosti, ki ju izvaja platforma EU za pridobitev vizuma;

    ·člen 19 se spremeni, da se pravila o dopustnosti prilagodijo uporabi platforme EU za pridobitev vizuma, zlasti vključitev predhodnega preverjanja dopustnosti, ki ga izvaja platforma EU za pridobitev vizuma;

    ·pravila iz člena 24 o izdaji vizumov za večkratni vstop so ohranjena. Ker pa vizumi ne bodo več v obliki nalepke, njihova veljavnost ne bo več omejena z datumom poteka veljavnosti potnega lista;

    ·člen 26a določa, da se vizumi izdajajo v digitalni obliki v vizumskem informacijskem sistemu.

    S členom 2 se uvaja platforma EU za pridobitev vizuma, tako da se predlaga vrsta sprememb Uredbe (ES) št. 767/2008 (uredba o VIS). Poleg številnih drugih posledičnih sprememb so uvedene naslednje pomembne spremembe:

    ·člen 2a uvaja platformo EU za pridobitev vizuma prek spleta kot novo funkcijo v vizumskem informacijskem sistemu;

    ·uvedeno je novo poglavje Ia, v katerem so določene funkcije platforme EU za pridobitev vizuma: opis informacij, ki jih je treba vključiti v spletni obrazec za vlogo, na podlagi informacij, ki se trenutno zahtevajo od prosilcev (člen 7b); seznam postopkov, ki jih morajo izvesti prosilci za predložitev vloge na platformi, po zgledu sistema ETIAS in obstoječega postopka za pridobitev vizuma (člen 7c); uvedba plačilnega orodja in orodja za naročanje (člen 7d); vzpostavitev portala, ki zunanjim ponudnikom storitev omogoča dostop do podatkov iz VIS samo za branje (člen 7e); pojasnilo, kako bo potekalo uradno obveščanje o odločitvah, prav tako po zgledu sistema ETIAS (člen 7f);

    ·člen 7b vsebuje posebne določbe o uporabi platforme EU za pridobitev vizuma s strani družinskih članov državljanov Unije ali drugih državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja v skladu s pravom Unije, ali državljanov Združenega kraljestva, ki so upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom.

    Člen 3 spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 1683/95 (uredba o vizumski nalepki) zaradi uvedbe digitalnega vizuma in določa, da države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, izdajajo vizume v digitalni obliki.

    Člen 4 spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 333/2002 (o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava). Z uvedbo digitalnih vizumov, ki niso pritrjeni v potno listino, ni več potreben poseben obrazec, na katerega se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava.

    Člen 5 določa ciljno usmerjene spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 694/2003 o enotnih formatih za poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD). Zaradi digitalizacije je določeno, da bodo taki dokumenti izdani v digitalni obliki.

    Člen 6 spreminja Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma. Oblika vizumov za kratkoročno bivanje, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95, se uporablja tudi za vizume za dolgoročno bivanje. Zato se Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma spremeni, da se omogoči tudi izdaja vizumov za dolgoročno bivanje v digitalni obliki.

    Člen 7 spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 (o poenostavljenih tranzitnih dokumentih (FTD) in poenostavljenih železniških tranzitnih dokumentih (FRTD)). Postopek oddaje vloge za te dokumente je v papirni obliki. Da bi se upošteval razvoj digitalizacije, se spreminjata Uredba Sveta (ES) št. 693/2003 in Uredba Sveta (ES) št. 694/2003, da se omogočita izdajanje vizumov in predložitev vlog zanje v digitalni obliki.

    Člen 8 določa ciljno usmerjene tehnične spremembe Uredbe (EU) 2017/2226 (uredba o sistemu vstopa/izstopa), ki so potrebne zaradi uvedbe digitalnega vizuma in opustitve vizumske nalepke, zlasti prenos podatkov iz VIS v SVI, kadar je veljaven vizum potrjen v novi potni listini.

    Člen 9 vsebuje standardne določbe o ocenjevanju platforme EU za pridobitev vizuma.

    Člen 10 vsebuje določbe o začetku delovanja platforme EU za pridobitev vizuma in digitalnega vizuma. Določa tudi prehodno obdobje za države članice, ki ne želijo uporabiti platforme EU za pridobitev vizuma, in opisuje podrobnosti tega prehodnega obdobja.

    Člen 11 je standardna določba o začetku veljavnosti uredbe o spremembi.

    2022/0132 (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009 in (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1683/95, (ES) št. 333/2002, (ES) št. 693/2003 in (ES) št. 694/2003 ter Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v zvezi z digitalizacijo vizumskega postopka

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točke (a) člena 77(2) in točke (a) člena 79(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)Skupna politika Unije v zvezi z vizumi je neločljivo povezana z oblikovanjem območja brez notranjih meja. Vizumska politika bi morala ostati bistven element preprečevanja varnostnih tveganj in tveganja nedovoljenih migracij v Unijo, hkrati pa spodbujati turizem in poslovanje. Skupna vizumska politika bi morala prispevati k ustvarjanju rasti in biti skladna z drugimi politikami Unije, na primer na področju zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma. Komisija je marca 2018 v sporočilu o vizumski politiki obravnavala koncept „e-vizumov“ in napovedala študijo o izvedljivosti digitalnih vizumskih postopkov ter namero, da oceni možnosti in spodbuja pilotne projekte za pripravo temeljev za prihodnje predloge. Evropski parlament in Svet sta pri reviziji vizumskega zakonika EU leta 2019 izrecno navedla cilj, da bi bilo treba v prihodnosti oblikovati skupno rešitev, da bi omogočili spletno oddajo vlog za izdajo schengenskega vizuma, s čimer bi v celoti izkoristili nedavni pravni razvoj in tehnološke dosežke 43 .

    (2)Pobuda je skladna tudi s splošnim pristopom EU k spodbujanju modernizacije in digitalizacije javnih storitev ter sporočilom Komisije z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje 44 . Migracijski in varnostni izzivi, s katerimi se soočamo v zadnjih letih, so od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 45 leta 2010 in začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) leta 2011 na podlagi Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 46 močno spremenili razmere na področju vizumske politike. Poleg tega znaten tehnološki razvoj državljanom tretjih držav in organom držav članic zagotavlja nove priložnosti za olajšanje in večjo učinkovitost postopka za pridobitev schengenskega vizuma.

    (3)Pandemija COVID-19, ki je povzročila upočasnitev schengenskih vizumskih operacij po vsem svetu, deloma tudi zaradi težav pri sprejemanju prosilcev za vizum na konzulatih in v centrih za sprejem vlog za izdajo vizumov, je države članice spodbudila, da so Komisijo pozvale, naj pospeši prizadevanja za digitalizacijo vizumskih postopkov.

    (4)V novem paktu o migracijah in azilu, ki ga je Komisija predlagala 23. septembra 2020, je določen cilj, da se vizumski postopek do leta 2025 popolnoma digitalizira z uvedbo digitalnega vizuma in možnostjo predložitve vlog za izdajo vizuma prek spleta.

    (5)Medtem ko je obravnava vizumskih vlog že delno digitalizirana, saj so vloge in odločitve evidentirane v VIS, ostajata dva pomembna koraka v papirni obliki: postopek za pridobitev vizuma in izdaja vizuma prosilcu v obliki vizumske nalepke. To pomeni breme za vse deležnike, zlasti za organe držav članic, ki izdajajo vizume, in prosilce za vizum. Države članice se tega zavedajo in nekatere so že uvedle digitalne rešitve, da bi prosilcem zagotovile sodoben in uporabniku prijazen postopek za pridobitev vizuma ter izboljšale učinkovitost obravnave vlog za izdajo vizuma.

    (6)Prosilci za vizum bi morali imeti možnost, da zaprosijo za vizum prek spleta na enotni platformi EU, ne glede na namembno državo članico. To orodje bi moralo samodejno določiti, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge, zlasti kadar namerava prosilec obiskati več držav članic. Države članice bodo morale preveriti le, ali je orodje pravilno določilo pristojno državo članico.

    (7)Platforma EU za pridobitev vizuma prek spleta bi morala prosilcu zagotavljati najnovejše informacije o schengenskih vizumih za kratkoročno bivanje in usmerjevalno orodje, s katerim lahko prosilec najde vse potrebne informacije v zvezi z zahtevami in postopki, kot so na primer, ali je potreben vizum in katera vrsta vizuma, znesek vizumske takse, ime države članice, ki je pristojna za obravnavo vloge, potrebni spremni dokumenti, potreba po naročenem terminu obiska za odvzem biometričnih podatkov ali možnost oddaje vloge prek spleta brez naročenega termina obiska. Platforma EU za pridobitev vizuma bi morala omogočati tudi vzpostavitev varne elektronske komunikacije med prosilcem in pristojnim konzulatom ali centralnimi organi pristojne države članice z elektronskimi sredstvi, če bi se zahtevali dodatni dokumenti ali razgovor.

    (8)Prosilci za vizum bi morali imeti prek platforme EU za pridobitev vizuma možnost oddati vlogo, predložiti podatke, zahtevane v obrazcu za vlogo, zagotoviti skenirano kopijo potne listine ter predložiti spremne dokumente in potovalno zdravstveno zavarovanje v digitalni obliki. Da se prosilcem omogoči shranjevanje informacij v zvezi z njihovo vlogo, bi morala imeti platforma za pridobitev vizuma prek spleta možnost začasne hrambe podatkov. Ko prosilec odda vlogo prek spleta in države članice opravijo ustrezna preverjanja, se dosje prenese v nacionalni sistem pristojne države članice in tam shrani. Konzulati bi vpogledali v informacije, shranjene na nacionalni ravni, in v centralni VIS prenesli le zahtevane podatke. 

    (9) Osebna navzočnost na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev bi morala biti načeloma obvezna le za prosilce, ki prvič zaprosijo za vizum, in prosilce, ki so pridobili novo potno listino, ki jo je treba preveriti, ter za zbiranje biometričnih identifikatorjev.

    (10)Prosilci, ki ponovno zaprosijo za vizum, bi morali imeti možnost, da v 59 mesecih od prve uspešne vloge celoten postopek opravijo prek spleta, če zaprosijo za vizum z isto potno listino. Po preteku tega obdobja bi bilo treba ponovno odvzeti biometrične podatke, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 810/2009, v skladu s katero se biometrični podatki načeloma odvzemajo vsakih 59 mesecev od datuma prvega odvzema.

    (11)Za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 47 , ali državljanov tretjih držav, ki imajo na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, in ki nimajo dovoljenja za prebivanje v skladu z Direktivo 2004/38/EU, ali državljanov Združenega kraljestva, ki so upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 48 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu med EU in Združenim kraljestvom) v zvezi z njihovo državo gostiteljico, in ki nimajo dokumenta za prebivanje, izdanega na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom se uporabljajo posebne določbe.

    (12)Člen 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Te omejitve in pogoji so navedeni v Direktivi 2004/38/ES. Kot je potrdilo Sodišče Evropske unije, imajo družinski člani iz uvodne izjave 11 pravico vstopa na ozemlje države članice in pravico do pridobitve vstopnega vizuma v ta namen. Države članice morajo tem osebam zagotoviti vse možnosti za pridobitev potrebnih vizumov, ki jih je treba izdati brezplačno, v najkrajšem možnem času in po pospešenem postopku ter ob ustreznem upoštevanju procesnih jamstev, ki veljajo zanje. Glede na navedeno bi morali zlasti ti družinski člani imeti pravico, da vlogo za izdajo vizuma, vlogo za potrditev veljavnega vizuma v novi potni listini ali vlogo za podaljšanje vizuma oddajo brez uporabe platforme EU za pridobitev vizuma, saj jim to lahko olajša pridobitev vizuma. V takem primeru bi morali imeti pravico, da se odločijo, ali bodo vlogo oddali osebno na konzulatu ali pri zunanjih ponudnikih storitev. Poleg tega bi morala platforma EU za pridobitev vizuma prek spleta v celoti upoštevati pravice in poenostavitve, dodeljene upravičencem pravnega reda o prostem gibanju. Enako velja za družinske člane državljanov Združenega kraljestva, ki so upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v zvezi z njihovo državo gostiteljico, na podlagi člena 14(3) Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom.

    (13)Za voditelje držav ali vlad in člane nacionalne vlade s spremljajočimi zakonci ter člane njihove uradne delegacije, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene, vladarje in druge visoke člane kraljevih družin, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene bi se morale uporabljati posebne določbe. 

    (14)Vprašanja digitalne dostopnosti bi lahko zajemale posebne določbe, ki bi se morale uporabljati v posameznih primerih iz humanitarnih razlogov.

    (15)Tretja oseba, ki jo pooblasti prosilec za vizum ali je po zakonu pooblaščena za njegovo zastopanje, bi morala imeti možnost, da odda vlogo v njegovem imenu, če je v obrazcu za vlogo navedena njena identiteta. Potnikom bi moralo biti omogočeno, da pooblastijo komercialne posrednike, da oddajo vlogo v njihovem imenu.

    (16)Vsak prosilec bi moral predložiti izpolnjen obrazec za vlogo prek platforme EU za pridobitev vizuma, vključno z izjavo o verodostojnosti, popolnosti, pravilnosti in zanesljivosti predloženih podatkov ter izjavo o resničnosti in zanesljivosti danih izjav. Vsak prosilec bi moral tudi navesti, da razume pogoje za vstop iz Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 49 in da bi se od njega lahko zahtevalo, da ob vsakem vstopu predloži ustrezne spremne dokumente. Obrazce za vlogo za mladoletnike bi morala predložiti in elektronsko podpisati oseba s stalnimi ali začasnimi starševskimi pravicami ali zakonitim skrbništvom.

    (17)Plačilo vizumske takse bi bilo treba opraviti z uporabo portala za tretje osebe, povezanega s platformo za pridobitev vizuma prek spleta, plačila pa bi se prenesla neposredno ustrezni državi članici. Podatki, potrebni za zavarovanje elektronskega plačila, ne bi smeli biti del podatkov, shranjenih v VIS. 

    (18)Platforma EU za pridobitev vizuma bo vsebovala tudi orodje za naročanje na termine obiskov, ki ga bo država članica lahko uporabila za upravljanje naročenih terminov obiskov na svojih konzulatih ali pri zunanjih ponudnikih storitev. Čeprav bi morala ostati uporaba takega orodja neobvezna, saj morda ne bi bila primerna za vse lokacije in konzulate, bi morale države članice kljub temu uporabiti schengensko sodelovanje na lokalni ravni, da bi se dogovorile o tem, ali bi bilo mogoče pri uporabi orodja za naročanje na termine obiskov v določenih tretjih državah ali na določenih lokacijah uporabiti usklajen pristop.

    (19)Sistem bi moral prosilca obvestiti, če manjkajo informacije, in mu omogočiti, da vlogo popravi. Platforma EU za pridobitev vizuma bi morala prosilca na podlagi avtomatiziranega predhodnega preverjanja dopustnosti obvestiti o dopustnosti njegove vloge. Predhodno preverjanje bi moralo zagotoviti, da predložene informacije izpolnjujejo zahteve glede dopustnosti za zaprošeni vizum.

    (20)Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da so odgovorni za obravnavo vloge, bi jo morali sprejeti, podatke pa bi bilo treba iz začasne hrambe uvoziti v nacionalni sistem, kot je določeno v uredbi o VIS, ter jih, razen kontaktnih podatkov, izbrisati iz začasne hrambe.

    (21)Prosilce bi bilo treba o odločitvi, ki jo sprejme pristojna država članica o njihovi vlogi, obvestiti po elektronski poti in navesti, ali je vizum izdan, zavrnjen, potrjen v novi potni listini, podaljšan, razveljavljen ali preklican v skladu z uredbama (ES) št. 810/2009 in (ES) št. 767/2008. 

    (22)Da bi zmanjšali varnostna tveganja, povezana s ponarejenimi in ukradenimi vizumskimi nalepkami, bi bilo treba vizum izdati v digitalni obliki in ne več kot vizumsko nalepko, pritrjeno v potno listino.

    (23)Da bi zagotovili največjo možno varnost in preprečili ponarejanje ali prenarejanje, bi moralo biti uradno obvestilo o digitalnem vizumu v obliki dvodimenzionalne črtne kode, ki jo je kriptografsko podpisal državni overitelj podpisnikov (CSCA) države članice izdajateljice. Če VIS ni na voljo ali ga ni mogoče doseči, se preverjanje opira na dvodimenzionalno črtno kodo organa podpisa.

    (24)Če je potna listina imetnika vizuma izgubljena, ukradena ali je potekla in je vizum še vedno veljaven, lahko imetnik vizuma prek platforme EU za pridobitev vizuma zaprosi za potrditev vizuma v novi potni listini, če je nova potna listina iste vrste kot izgubljena, ukradena ali potekla potna listina in jo je izdala ista država. Imetnik vizuma bi se moral osebno zglasiti na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev, da predloži novo potno listino, da se preveri njena verodostojnost.

    (25)Podatke, shranjene v platformi EU za pridobitev vizuma, bi bilo treba zaščititi z izvedbenimi ukrepi, ki izboljšujejo zasebnost. 

    (26)Zunanji ponudniki storitev bi morali imeti dostop do platforme EU za pridobitev vizuma samo za pridobivanje in pregledovanje predloženih vlog, preverjanje začasno shranjenih podatkov (na primer skenirane kopije potne listine), odvzemanje in nalaganje biometričnih identifikatorjev, preverjanje kakovosti naloženih spremnih dokumentov, potrditev, da je bila vloga pregledana in da je tako na razpolago konzulatu za nadaljnjo obravnavo; zunanji ponudniki storitev ne bi smeli imeti dostopa do podatkov, shranjenih v VIS. 

    (27)Določiti je treba datum začetka dejavnosti, vključno z digitalnim vizumom in platformo EU za pridobitev vizuma. Država članica se lahko odloči, da platforme EU za pridobitev vizuma prek spleta ne bo uporabljala v obdobju petih let od datuma začetka njenega delovanja. Kljub temu lahko država članica pred koncem prehodnega obdobja pošlje uradno obvestilo, da se želi pridružiti platformi EU za pridobitev vizuma prek spleta. Če se država članica, ki obravnava vloge za izdajo vizuma, odloči, da v prehodnem obdobju ne bo uporabljala platforme EU za pridobitev vizuma prek spleta, bodo lahko imetniki vizumov še vedno preverili digitalne vizume prek spletne storitve platforme EU za pridobitev vizuma.

    (28)Platforma EU za pridobitev vizuma bi morala imeti funkcijo, s katero bi lahko prosilci preverili svoje digitalne vizume.

    (29)Države članice, ki schengenskega pravnega reda ne uporabljajo v celoti in zato nimajo dostopa do VIS za vnos vlog za izdajo vizuma in shranjevanje digitalnih vizumov, bi morale še naprej izdajati vizume v enotni obliki (nalepka).

    (30)Da se omogoči uporaba Sklepa št. 565/2014/EU, bi morali imeti Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija dostop do digitalnih vizumov, shranjenih v VIS, samo za branje.

    (31)Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA) bi morala biti odgovorna za tehnični razvoj in operativno upravljanje platforme EU za pridobitev vizuma in njenih sestavnih delov kot del VIS.

    (32)Sistemska arhitektura platforme EU za pridobitev vizuma bi morala v največji možni meri ponovno uporabiti obstoječe in prihodnje sisteme, ki so del novega okvira za interoperabilnost, zlasti Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistem vstopa/izstopa (SVI), pri tem pa upoštevati obstoječe tehnološke omejitve in dosedanje naložbe držav članic v njihove nacionalne sisteme.

    (33)Preverjanje digitalnih vizumov na meji bi se moralo opirati na obstoječo in prihodnjo sistemsko arhitekturo EU za upravljanje meja in bi moralo zajemati informacije o imetniku vizuma, shranjene v VIS. Te informacije bi bilo treba preveriti glede na biometrične podatke, ki jih hranijo države članice.

    (34)Oblika vizumov za kratkoročno bivanje, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 50 , se uporablja tudi za vizume za dolgoročno bivanje. Zato bi bilo treba Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma 51 spremeniti, da se omogoči tudi izdaja vizumov za dolgoročno bivanje v digitalni obliki.

    (35)Ker bi z uvedbo digitalnih vizumov prenehala potreba po pritrditvi fizične vizumske nalepke, bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 333/2002 52 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica ne priznava.

    (36)Poenostavljeni tranzitni dokumenti (FTD) in poenostavljeni železniški tranzitni dokumenti (FRTD) so dokumenti z vrednostjo tranzitnih vizumov, ki svojim imetnikom dovoljujejo vstop z namenom prečkanja ozemelj držav članic v skladu z določbami schengenskega pravnega reda v zvezi s prehajanjem zunanjih meja. Poenostavljeni tranzitni dokumenti (FTD) in poenostavljeni železniški tranzitni dokumenti (FRTD) se izdajajo v enotnih formatih, postopek pridobitve pa je v papirni obliki. Da bi se upošteval razvoj digitalizacije, bi bilo treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 693/2003 53 in Uredbo Sveta (ES) št. 694/2003 54 , da se omogoči izdajanje dokumentov in oddajanje vlog zanje v digitalni obliki.

    (37)Za zagotovitev, da se v obrazcu za vlogo in obrazcih za zavrnitev upoštevata tako možnost, ko prosilec za vizum vlogo odda prek platforme EU za pridobitev vizuma kot tista, ko je ne, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte za spremembo seznama informacij, ki bi jih morala vsebovati platforma EU za pridobitev vizuma, ter za spremembo ustreznih standardnih obrazcev in formatov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 55 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali sistematično imeti dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

    (38)Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitev evropske platforme za pridobitev vizuma prek spleta in uvedba digitalnega vizuma, temeljita na drugih pobudah, katerih cilj je po eni strani racionalizirati in harmonizirati postopke v okviru skupne vizumske politike ter po drugi uskladiti zahteve glede potovanj, vstopa in mejnih kontrol znotraj schengenskega območja z novo digitalno dobo, so spremembe s tem povezane zakonodaje mogoče le na ravni Unije in so del schengenskega pravnega reda. Unija bi lahko zato sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

    (39)Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2004/38/ES in Drugega dela Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom. 

    (40)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Pri uvedbi platforme EU za pridobitev vizuma in digitalnega vizuma bodo v celoti spoštovane pravica do varstva osebnih podatkov, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, pravice otrok in zaščita ranljivih oseb. Vsi zaščitni ukrepi v zvezi s temeljnimi pravicami, vključeni v uredbo o VIS, se bodo še naprej v celoti uporabljali v okviru prihodnje platforme EU za pridobitev vizuma in digitalnega vizuma, zlasti v zvezi s pravicami otrok. Platforma bo morala upoštevati zahteve iz direktive o dostopnosti 56 , da se zagotovi enostaven dostop invalidom.

    (41)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

    (42)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje 57 ; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

    (43)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 58 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa Sveta 1999/437/ES 59 .

    (44)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 60 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 61 .

    (45)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 62 , ki spadajo na področje iz člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 63 .

    (46)Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

    (47)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 64 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX] 65  –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1
    Spremembe Uredbe (ES) št. 810/2009

    Uredba (ES) št. 810/2009 se spremeni:

    (1)v členu 1(2) se doda naslednja točka (c):

    „(c) pravice do prebivanja, ki jih v državi gostiteljici uživajo državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Združenega kraljestva, ki so sami upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo* (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu med EU in Združenim kraljestvom).

    __________

    * Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).“;

    (2)v člen 2 se vstavita naslednji točki 10a in 10b:

    „10a. „obrazec za vlogo“ pomeni enotni obrazec iz Priloge I, ki je na voljo na spletu prek platforme EU za pridobitev vizuma ali na papirju;

    10b. „digitalni vizum“ pomeni vizume, izdane v digitalni obliki kot zapis v VIS;“;

    (3)v členu 3(5) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d) družinske člane državljanov Unije iz člena 1(2), točka (a), in družinske člane državljanov Združenega kraljestva, ki so sami upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom iz člena 1(2), točka (c);“;

    (4)v členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

    „(b) država članica, ozemlje katere je glede na dolžino bivanja, ki se računa v dnevih, glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje;“;

    (5)v členu 8 se vstavi naslednji odstavek 4a:

    „4a. Dvostranski sporazumi o zastopanju se prikažejo na platformi EU za pridobitev vizuma iz poglavja Ia Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (6)člen 9 se spremeni:

    (a)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

    „1a. Prosilci oddajo vlogo prek platforme EU za pridobitev vizuma iz poglavja Ia Uredbe (ES) št. 767/2008.

    1b. Z odstopanjem od odstavka 1a lahko naslednje kategorije oseb oddajo vlogo brez uporabe platforme EU za pridobitev vizuma:

    (a)državljani tretjih držav v posameznih primerih iz humanitarnih razlogov;

    (b)voditelji držav ali vlad in člani nacionalne vlade s spremljajočimi zakonci ter člani njihove uradne delegacije, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene, vladarji in drugi visoki člani kraljevih družin, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene;

    (c)državljani tretjih držav, ki se jim izdajo vizumi na zunanji meji v skladu s poglavjem VI.“;

    (b)v odstavku 4 se doda naslednja točka (d):

    „(d) druga oseba, kadar se vloga odda prek platforme EU za pridobitev vizuma.“;

    (7) člen 10 se spremeni:

    (a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1. Prosilci vlogo oddajo osebno, kadar se to zahteva v skladu s členom 13, da zagotovijo prstne odtise in podobo obraza. Prosilci se osebno zglasijo tudi zaradi preverjanja svojih potnih listin v skladu s členom 12.“;

    (b)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

    „1a. Države članice lahko v utemeljenih in posameznih primerih zahtevajo, da prosilec osebno predloži potno listino in/ali spremne dokumente. To je mogoče v izjemnih primerih in v primerih, ko je na določeni lokaciji veliko število ponarejenih dokumentov.

    1b. Konzulati v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ocenijo izvajanje pogojev iz odstavka 1a, da se upoštevajo lokalne razmere.“;

    (c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

    „3. Pri oddaji vloge prosilec:

    (a)zagotovi podatke iz člena 11;

    (b)zagotovi dokazilo o posedovanju potne listine v skladu s členom 12;

    (c)omogoči, da se njegova podoba obraza posname v živo v skladu s členom 13, oziroma, kadar se uporabljajo izjeme iz člena 13(7a), predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95;

    (d)po potrebi dovoli odvzem svojih prstnih odtisov v skladu s členom 13;

    (e)plača vizumsko takso v skladu s členom 16;

    (f)zagotovi dokazilo o posedovanju spremnih dokumentov v skladu s členom 14;

    (g)po potrebi zagotovi dokazilo o posedovanju ustreznega in veljavnega potovalnega zdravstvenega zavarovanja v skladu s členom 15.“;

    (8)člen 11 se spremeni:

    (a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1. Obrazec za vlogo se predloži prek platforme EU za pridobitev vizuma. V primerih iz člena 9(1b) lahko prosilci predložijo ročno ali elektronsko izpolnjen obrazec za vlogo iz Priloge I.

    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 51a za posodobitev obrazca za vlogo, kot je določen v Prilogi I ali predložen prek platforme EU za pridobitev vizuma.

    Obrazec za vlogo se podpiše. Podpiše se lahko elektronsko. Osebe, navedene v potni listini prosilca, predložijo svoj obrazec za vlogo. Mladoletniki predložijo obrazec za vlogo, ki ga podpiše oseba s stalnimi ali začasnimi starševskimi pravicami ali zakoniti skrbnik.“;

    (b)odstavek 1b se črta;

    (c)vstavi se naslednji odstavek 1c:

    „1c.    Vsak prosilec predloži izpolnjen obrazec za vlogo, vključno z izjavo o verodostojnosti, popolnosti, pravilnosti in zanesljivosti predloženih podatkov ter izjavo o resničnosti in zanesljivosti danih izjav. Vsak prosilec prav tako navede, da razume pogoje za vstop iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/399 in da se lahko od njega zahteva, da ob vsakem vstopu predloži ustrezne spremne dokumente.“;

    (9)člen 12 se nadomesti z naslednjim:

     Člen 12
    Potna listina

    1.Prosilec predloži dokazilo o posedovanju veljavne potne listine, ki izpolnjuje naslednja merila:

    (a)veljavna bo še najmanj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja držav članic ali, v primeru več zaporednih obiskov, najmanj tri mesece po zadnjem nameravanem odhodu z ozemlja držav članic. V upravičenih nujnih primerih se lahko ta zahteva opusti;

    (b)izdana je bila v predhodnih desetih letih.

    2.Prosilec mora potno listino osebno predložiti le v primeru prve vloge s to potno listino ali če mora zagotoviti biometrične podatke.

    Prvi pododstavek ne vpliva na uporabo člena 10(1a).

    3.Potne listine se preverijo z uporabo ustrezne tehnologije.

    4.Če se vloga odda prek platforme EU za pridobitev vizuma, konzulat ali zunanji ponudnik storitev preveri, da predložena potna listina, ki je predložena osebno v skladu z odstavkom 2, ustreza skenirani kopiji, ki jo je na platformo naložil prosilec.

    Če preverjanje opravi zunanji ponudnik storitev, ta uporabi portal za zunanje ponudnike storitev iz člena 7e Uredbe (ES) št. 767/2008.

    5.Če je kakovost skenirane kopije iz odstavka 4 nezadovoljiva ali če obstajajo dvomi, zlasti glede pristnosti, pristojni konzulat ali zunanji ponudnik storitev naredi novo skenirano kopijo in jo naloži na platformo EU za pridobitev vizuma.“;

    (10)v členu 13 se doda naslednji odstavek 7c:

    „7c. Če v skladu s členom 43 biometrične identifikatorje zbira zunanji ponudnik storitev, se v ta namen uporabi portal za zunanje ponudnike storitev iz člena 7e Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (11)člen 14 se spremeni:

    (a)v odstavku 1 se uvodne besede nadomestijo z naslednjimi:

    „Pri oddaji vloge za izdajo enotnega vizuma prosilec predloži dokazila za:“;

    (b)v odstavku 2 se uvodne besede nadomestijo z naslednjimi:

    „Pri oddaji vloge za izdajo enotnega vizuma prosilec predloži dokazila za:“;

    (12)v členu 15(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Poleg tega prosilci v obrazcu za vlogo izjavijo, da se zavedajo, da za nadaljnja bivanja potrebujejo urejeno potovalno zdravstveno zavarovanje.“;

    (13)v členu 16(7) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Za vloge, predložene prek platforme EU za pridobitev vizuma, se vizumska taksa zaračuna v eurih in ni vračljiva, razen v primerih iz člena 18(2) in člena 19(3). “;

    Za vloge, ki se ne predložijo prek platforme EU za pridobitev vizuma, se, če se vizumska taksa ne zaračuna v eurih, temveč v drugi valuti, zaračunani znesek vizumske takse v tej valuti določi in redno prilagaja na podlagi referenčnega deviznega tečaja za euro, ki ga določi Evropska centralna banka. Zaračunani znesek se lahko zaokroži navzgor, hkrati pa se zagotovi, da se v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zaračunavajo podobne vizumske takse.;“

    (14)v členu 18 se dodata odstavka 3 in 4:

    „3. Pri vlogah, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, konzulat ali centralni organi države članice po prejetju uradnega obvestila platforme EU za pridobitev vizuma o avtomatizirani dodelitvi pristojnosti in predhodnem preverjanju dopustnosti v skladu s členom 7c(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, preverijo, ali so pristojni za obravnavo vloge in odločanje o njej.

    4. Če država članica v primerih iz odstavka 3 ugotovi, da ni pristojna, o tem nemudoma obvesti prosilca z uporabo storitve varnega računa na platformi EU za pridobitev vizuma, in pri tem navede, katera država članica je pristojna.

    Prosilec lahko vlogo umakne. Če se vloga umakne, se podatki o vlogi izbrišejo iz začasne hrambe v skladu s členom 7c Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (15)člen 19 se spremeni:

    (a)vstavi se naslednji odstavek 1a:

    „1a. Pri vlogah, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, konzulat ali centralni organi države članice po prejetju uradnega obvestila platforme EU za pridobitev vizuma o avtomatizirani dodelitvi pristojnosti in predhodnem preverjanju dopustnosti v skladu s členom 7c(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, v katerem je navedeno, da je vloga dopustna, nemudoma izvedejo vsa preverjanja iz odstavka 1.“;

    (b)vstavi se naslednji odstavek 2b:

    „2b. Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice pri vlogah, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, ugotovijo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je vloga dopustna in jo sprejmejo.“;

    (c)doda se naslednji odstavek 4a:

    „4a. Pri vlogah, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, lahko pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice sprejmejo vlogo, ki ni bila oddana v roku iz člena 9(1), in sicer v utemeljenih nujnih primerih iz člena 9(3).“;

    (16)člen 20 se črta;

    (17)člen 21 se spremeni:

    (a)v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

    „(a) da osebno ali drugače predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;“;

    (b)v odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

    „(a) da osebno ali drugače predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;“;

    (18)člen 24 se spremeni:

    (a)v odstavku 1, tretji pododstavek, se sklicevanje na „točko (a) člena 12“ nadomesti s sklicevanjem na „člen 12(1), točka (a)“;

    (b)v odstavku 2, prvi pododstavek, se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „Če prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz člena 6(1), točke (a), (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/399, se vizumi za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo izdajo za naslednja obdobja veljavnosti:“;

    (c)vstavi se naslednji odstavek 2aa:

    „2aa. Veljavnost vizumov za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo ni omejena z veljavnostjo potne listine.“;

    (19)v členu 25 se doda naslednji odstavek 6:

    „6. Izdaja vizuma v digitalni obliki ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s priznavanjem potnih listin. To vključuje tiste potne listine, ki jih ena ali več, vendar ne vse, držav članic ne priznava.“;

    (20)vstavi se naslednji člen 26a:

    „Člen 26a
    Digitalni vizumi

    Vizumi se izdajo v digitalni obliki kot evidenca v VIS, vključno z edinstveno številko vizuma. “;

    (21)člen 32 se spremeni:

    (a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

    „2. Pri vlogah, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, se informacije o sklepih o zavrnitvi in razlogih, na katerih temeljijo, prosilcu sporočijo prek varnih elektronskih sredstev v skladu s členom 7f(1) Uredbe (ES) št. 767/2008. Uradno obvestilo bo vsebovalo enake informacije, kot so določene v Prilogi VI, v jeziku države članice, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, in še v enem uradnem jeziku Unije.

    Države članice lahko standardnemu uradnemu obvestilu dodajo dodatne dokumente, ki utemeljujejo zavrnitev.

    Pri vlogah, ki niso oddane prek platforme EU za pridobitev vizuma v primerih iz člena 9(1b), se prosilec o odločitvi o zavrnitvi in razlogih zanjo obvesti prek standardnega obrazca iz Priloge VI v jeziku države članice, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, in še v enem uradnem jeziku Unije.

    Komisija za posodobitev obrazca za zavrnitev iz Priloge VI ali uradnega obvestila iz poglavja Ia Uredbe (ES) št. 767/2008 sprejme delegirane akte v skladu s členom 51a.“;

    (b)v odstavku 3 se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

    „Države članice prosilcem zagotovijo informacije o postopku, po katerem je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI ali v uradnem obvestilu o zavrnitvi, poslanem prek platforme EU za pridobitev vizuma.“;

    (22)vstavi se naslednji člen 32a:

    Člen 32a
    Potrditev veljavnega vizuma v novi potni listini

    1.Imetniki vizumov, katerih potna listina je bila izgubljena, ukradena ali ji je potekla veljavnost in katerih vizum je še vedno veljaven, lahko zaprosijo za potrditev vizuma, povezanega z novo potno listino.

    2.Imetniki vizumov iz odstavka 1 zaprosijo za potrditev vizuma v novi potni listini prek platforme EU za pridobitev vizuma iz poglavja Ia Uredbe (ES) št. 767/2008. Pri tem zagotovijo naslednje osebne podatke:

    (a)ime, podatki o rojstvu, državljanstvo;

    (b)številka vizuma;

    (c)podatki o izgubljeni, ukradeni ali potekli potni listini;

    (d)podatki o novi potni listini;

    (e)skenirana biografska stran;

    (f)dokazilo o izgubi, kraji ali poteklosti potne listine.

    3.Imetnik vizuma plača takso za potrditev vizuma v višini 30 EUR.

    4.Imetnik vizuma mora novo potno listino predložiti osebno, da se preveri, ali ta potna listina ustreza skenirani kopiji, naloženi prek platforme EU za pridobitev vizuma, in ali imetnik potne listine ustreza osebi, ki ji je bil izdan vizum.

    5.Nova potna listina izpolnjuje pogoje iz člena 12.

    6.Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ugotovijo, da se v novi potni listini lahko potrdi veljavni vizum, podatke vnesejo v dosje prosilca v VIS v skladu s členom 12a Uredbe (ES) št. 767/2008.

    7.O dejstvu, da je vizum potrjen v novi potni listini, se prosilca uradno obvesti prek varnih elektronskih sredstev v skladu s členom 7f Uredbe (ES) št. 767/2008.

    8.Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice ne morejo ugotoviti, ali se veljavni vizum lahko potrdi v novi potni listini, zlasti zaradi dvomov glede identitete imetnika vizuma:

    (a)zavrnejo potrditev;

    (b)prekličejo veljavni vizum v skladu s členom 34.

    9.Postopek v zvezi s potrditvijo veljavnega vizuma v novi potni listini imetniku vizuma ne preprečuje vložitve nove vloge za izdajo vizuma.“;

    (23)člen 33 se spremeni:

    (a)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

    „6. Imetniki vizumov lahko zaprosijo za podaljšanje prek spleta na platformi EU za pridobitev vizuma. Pri tem zagotovijo osebne podatke, številki vizuma in potne listine, naložijo spremne dokumente, ki dokazujejo višjo silo, humanitarne razloge in/ali resne osebne razloge, zaradi katerih ne morejo zapustiti ozemlja držav članic, ter plačajo takso v višini 30 EUR samo v primeru resnih osebnih razlogov iz odstavka 2.“;

    (b)doda se naslednji odstavek 8:

    „8. Če se vizum podaljša na podlagi odstavkov 1 do 7 tega člena prek platforme EU za pridobitev vizuma, se prosilec o podaljšanju obvesti prek varnih elektronskih sredstev v skladu s členom 7f Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (24)člen 34 se spremeni:

    (a)odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

    „5. Če je vizum, ki ni izdan v digitalni obliki, razveljavljen ali preklican, se nanj odtisne žig „RAZVELJAVLJENO“ ali „PREKLICANO“, optično spremenljivi element vizumske nalepke, varnostni element „z učinkom skrite podobe“ in beseda „vizum“ pa se prečrtajo in tako uničijo.

    6. Sklep o razveljavitvi ali preklicu vizuma in razlogi, na katerih temelji, se izdajo v digitalni obliki z vnosom podatkov v VIS v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 767/2008, prosilec pa se o tem uradno obvesti prek varnih elektronskih sredstev v skladu s členom 7f Uredbe (ES) št. 767/2008 ali prek standardnega obrazca iz Priloge VI, če vloga ni bila oddana prek platforme EU za pridobitev vizuma. Uradno obvestilo vsebuje informacije iz Priloge VI.“;

    (b)v odstavku 7 se tretji stavek nadomesti z naslednjim:

    „Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, po katerem je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI ali v uradnem obvestilu, poslanem prek platforme EU za pridobitev vizuma.“;

    (25)člen 37 se spremeni:

    (a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

    „2. Države članice, ki ne izdajajo vizumov v digitalni obliki, uporabljajo za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi ustrezne varnostne ukrepe, da se preprečijo goljufije ali izgube. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in se zabeleži, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena. Vsaka znatna izguba praznih vizumskih nalepk se sporoči Komisiji.“;

    (b)v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

    „Konzulati ali centralni organi vodijo arhive vlog v elektronski obliki. “;

    (26)člen 38 se spremeni:

    (a)odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

    „Države članice zagotovijo, da celoten vizumski postopek v konzulatih, vključno z oddajo in obravnavo vlog ter praktičnim sodelovanjem z zunanjimi ponudniki storitev, spremlja osebje na delu v tujini, da se zagotovi celovitost vseh faz postopka.“;

    (b)vstavi se naslednji odstavek 3c:

    „3c. Centralni organi držav članic svojemu osebju zagotovijo ustrezno usposabljanje v zvezi s platformo EU za pridobitev vizuma.“;

    (27)člen 42 se črta;

    (28)člen 43 se spremeni:

    (a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

    „4.  Pregled vlog, morebitne razgovore in sprejemanje odločitev o vlogah lahko opravi le konzulat.“;

    (b)v odstavku 5 se doda naslednji drugi pododstavek:

    „Z odstopanjem imajo lahko zunanji ponudniki storitev dostop do platforme EU prek portala za zunanje ponudnike storitev iz člena 7e Uredbe (ES) št. 767/2008 za:

    (a)preverjanje podatkov, ki jih je vnesel prosilec;

    (b)nalaganje biometričnih identifikatorjev;

    (c)nalaganje spremnih dokumentov;

    (d)uporabo orodja za naročanje na termine obiskov za navajanje razpoložljivih terminov.“;

    (c)odstavek 6 se spremeni:

    (1)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

    „(c) zbiranje podatkov (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev ter v izrednih primerih spremnih dokumentov in dokumentov, potrebnih za ugotavljanje identitete), njihovo posredovanje konzulatu ali centralnim organom, kadar je to ustrezno, in njihovo nalaganje na platformo EU za pridobitev vizuma;“;

    (2)vstavi se naslednja točka (ca):

    „(ca) preverjanje potne listine glede na kopijo, ki jo je naložil prosilec;“;

    (29)v členu 44 se vstavi naslednji odstavek 1a:

    „1a. „Odstavek 1 se ne uporablja za dostop, ki ga lahko imajo zunanji ponudniki storitev do platforme EU prek portala za zunanje ponudnike storitev iz člena 7e Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (30)v členu 47 se doda naslednji odstavek 3:

    „3. Platforma EU za pridobitev vizuma širši javnosti prek platforme EU za pridobitev vizuma zagotovi vse relevantne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma, zlasti informacije iz člena 7a Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (31)v členu 51a(2), (3) in (6) se sklicevanje „člena 16(9)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 11(1), člena 16(9) oziroma člena 32(2)“;

    (32)v členu 53(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

    „(f) o dodatnih nacionalnih vpisih v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki, kakor je navedeno v členu 27(2), če države članice ne izdajajo vizumov v digitalni obliki;“;

    (33)Priloga III se črta.

    Člen 2
    Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

    Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

    (1)člen 2a se spremeni:

    (a)odstavek 1 se spremeni:

    (1)vstavi se naslednja točka:

    „(fa) platforma EU za pridobitev vizuma;“;

    (2)doda se naslednji pododstavek:

    „Platforma EU za pridobitev vizuma si, kolikor je to tehnično mogoče, deli in ponovno uporablja komponente strojne in programske opreme spletne storitve SVI, spletne strani sistema ETIAS in aplikacije za mobilne naprave.“;

    (b)doda se naslednji odstavek 6:

    „6. Platformo EU za pridobitev vizuma sestavljajo naslednje komponente:

    (a)javno spletno mesto in aplikacijo za mobilne naprave;

    (b)zmogljivost za začasno shranjevanje;

    (c)storitev varnega računa;

    (d)orodje za preverjanje, namenjeno prosilcem;

    (e)spletno storitev za imetnike vizumov;

    (f)storitev elektronske pošte;

    (g)plačilno orodje;

    (h)orodje za naročanje na termine obiskov;

    (i)portal za zunanje ponudnike storitev;

    (j)konfiguracijski modul, ki je namenjen agenciji eu-LISA, centralnim organom in konzulatom;

    (k)programsko opremo za ustvarjanje in branje šifrirane dvodimenzionalne črtne kode;

    (l)varno spletno storitev, ki omogoča komunikacijo med komponentami platforme EU za pridobitev vizuma;

    (m)funkcijo službe za pomoč uporabnikom, ki jo upravlja agencija eu-LISA;

    (n)izvod podatkovne zbirke VIS, ki je namenjen samo za branje.“;

    (2)v členu 4 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

    „2. digitalni vizum pomeni vizum v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009;“;

    (3)vstavi se naslednje poglavje Ia:

    „POGLAVJE Ia
    PLATFORMA EU ZA PRIDOBITEV VIZUMA PREK SPLETA

    Člen 7a
    Splošne informacije za javnost na platformi EU za pridobitev vizuma

    1.Platforma EU za pridobitev vizuma prek spleta (v nadaljnjem besedilu: platforma EU za pridobitev vizuma) javnosti zagotavlja splošne informacije, kot je navedeno v členu 47 Uredbe (ES) št. 810/2009.

    Za zagotavljanje informacij so v skladu s svojimi pristojnostmi iz odstavkov 2 do 4 tega člena odgovorne Komisija in države članice.

    2.Agencija eu-LISA je odgovorna za objavo in posodabljanje naslednjih informacij za splošno javnost na platformi EU za pridobitev vizuma, potem ko od Komisije ali držav članic prejme naslednje informacije:

    (a)vizumske obveznosti, vključno z vizumskimi seznami, sporazumi o odpravi vizumske obveznosti; vključno z diplomatskimi in službenimi potnimi listi in vključno s primeri morebitne prekinitve potovanj brez vizumov v skladu s členi 3, 4, 5, 7 in 8 Uredbe (EU) 2018/1806 ter prilogama I in II k navedeni uredbi, pa tudi informacije v skladu z Direktivo 2004/38/ES in Sporazumom o izstopu med EU in Združenim kraljestvom;

    (b)znesek vizumskih taks iz člena 16 Uredbe (ES) št. 810/2009, nižje ali višje takse v primeru sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov ali ukrepa, povezanega s ponovnim sprejemom, iz člena 25a navedene uredbe ter Direktive 2004/38/ES in Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom;

    (c)po potrebi usklajene sezname spremnih dokumentov, pripravljene v skladu s členom 14(5a) Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (d)po potrebi zahteve glede potovalnega zdravstvenega zavarovanja v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 810/2009.

    Če informacije zagotovi država članica, agencija eu-LISA po tem, ko Komisija informacije potrdi, ustrezno konfigurira platformo EU za pridobitev vizuma.

    3.Centralni organi, pristojni za izdajo vizumov, so odgovorni za vnos naslednjih elementov:

    (a)lokacije konzulatov in njihove ozemeljske pristojnosti iz člena 6 Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (b)sporazumi ali dogovori o zastopanju iz člena 8 Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (c)uporaba zunanjih ponudnikov storitev in njihove lokacije iz člena 43 Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (d)spremni dokumenti iz člena 14 Uredbe (ES) št. 810/2009 ter tisti, ki se uporabljajo v skladu z Direktivo 2004/38/ES in Sporazumom o izstopu med EU in Združenim kraljestvom;

    (e)neobvezne izjeme, za katere ne velja vizumska obveznost, iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/1806:

    (f)neobvezne oprostitve plačila vizumske takse iz člena 16(5) Uredbe (ES) št. 810/2009.

    4.Konzulat ali centralni organi pristojne države članice so odgovorni za vnos naslednjih elementov:

    (a)kontaktni podatki in pravice zunanjih ponudnikov storitev do dostopa, tudi za orodje za naročanje na termine obiskov;

    (b)orodje za naročanje na termine obiskov, vključno z razpoložljivimi termini;

    (c)število prejetih vlog na teden/mesec.

    Člen 7b
    Spletni obrazec za vlogo

    1.Vsak prosilec predloži izpolnjen spletni obrazec za vlogo iz člena 11 Uredbe (ES) št. 810/2009 prek platforme EU za pridobitev vizuma.

    2.Brez poseganja v člen 7ba prosilec na obrazcu za vlogo navede naslednje osebne podatke:

    (1)priimek ali priimke;

    (2)priimek ob rojstvu (prejšnji priimek oziroma priimki);

    (3)ime oziroma imena;

    (4)datum rojstva (dan-mesec-leto);

    (5)kraj rojstva;

    (6)država rojstva;

    (7)sedanje državljanstvo; državljanstva ob rojstvu, če so bila drugačna; druga državljanstva;

    (8)spol;

    (9)osebno stanje;

    (10)oseba s starševskimi pravicami (pri mladoletnih osebah) / zakoniti skrbnik (priimek, ime, naslov, če je drugačen od naslova prosilca, telefonska številka, elektronski naslov in državljanstvo);

    (11)nacionalna identifikacijska številka, če obstaja;

    (12)vrsta potne listine;

    (13)številka potne listine;

    (14)datum izdaje;

    (15)velja do;

    (16)izdal (država);

    (17)osebni podatki družinskega člana, ki je mobilni državljan EU, EGP ali CH ali ki je državljan Združenega kraljestva, ki je upravičenec na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je predložena vloga za izdajo vizuma, če je ustrezno: priimek, ime oziroma imena, datum rojstva, državljanstvo, številka potne listine ali osebne izkaznice;

    (18)družinsko razmerje z mobilnim državljanom EU, EGP ali CH ali državljanom Združenega kraljestva, ki je upravičenec na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je vložena vloga za izdajo vizuma, če je ustrezno;

    (19)domači naslov, elektronski naslov in telefonska številka prosilca;

    (20)prebivališče v državi, ki ni država sedanjega državljanstva;

    (21)sedanji poklic;

    (22)delodajalec ter njegova naslov in telefonska številka; za študente: naziv in naslov izobraževalne organizacije;

    (23)namen ali nameni potovanja;

    (24)dodatne informacije o namenu bivanja;

    (25)država članica glavnega cilja (in, po potrebi, druge namembne države članice);

    (26)država članica prvega vstopa;

    (27)število zaprošenih vstopov; predvideni datum prihoda v schengensko območje ob prvem načrtovanem bivanju; predvideni datum odhoda s schengenskega območja po prvem načrtovanem bivanju;

    (28)prstni odtisi, odvzeti predhodno za vlogo za schengenski vizum; datum (če je znan); številka vizuma, če je znana;

    (29)dovoljenje za vstop v državo končnega cilja, če je potrebno;

    (30)priimek in ime osebe (oseb) iz države članice (držav članic), ki vabi (vabijo). Če to ni mogoče, ime hotela (hotelov) ali začasne nastanitve (začasnih nastanitev) v državi članici (državah članicah);

    (31)ime in naslov podjetja/organizacije, ki vabi;

    (32)kako se krijejo stroški potovanja in bivanja med bivanjem prosilca.

    Prosilec navede tudi elektronski naslov.

    Vsi taki podatki se zabeležijo in shranijo v zmogljivost za začasno shranjevanje v skladu z obdobji hrambe podatkov, opredeljenimi v členu 7c.

    3.Platforma EU za pridobitev vizuma vsebuje tudi storitev varnega računa. Storitev varnega računa ima možnost, da prosilec predložene podatke shrani za poznejše vloge, vendar le, če prostovoljno in izrecno privoli v tako hrambo.

    Storitev varnega računa vsebuje možnost, da prosilec vlogo odda v več korakih. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 48a, da opredeli zahteve za storitev varnega računa, vključno z obdobjem hrambe za v njem shranjene podatke in za nedokončane vloge ali vloge, ki niso prestale preverjanja pristojnosti in dopustnosti.

    4.Prosilec vnese podatke iz odstavka 2 v latinici.

    5.Ob predložitvi spletnega obrazca za vlogo platforma EU za pridobitev vizuma zabeleži naslov IP, s katerega je bil oddan obrazec, in ga doda kot del podatkov v vlogi.

    6.Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino poenostavljenih obrazcev za vlogo za potrditev veljavnih vizumov v novi potni listini iz člena 32a Uredbe (ES) št. 810/2009 in za podaljšanje vizumov iz člena 33 navedene uredbe prek platforme EU za pridobitev vizuma. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    7.Komisija z izvedbenimi akti opredeli zahteve v zvezi z obliko osebnih podatkov iz odstavkov 2 in 5 tega člena, ki se vnesejo na obrazec za vlogo, ter v zvezi s parametri in preverjanji, potrebnimi za zagotavljanje popolnosti vloge in koherentnosti teh podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    Člen 7ba
    Posebne določbe o uporabi platforme EU za pridobitev vizuma s strani družinskih članov državljanov Unije ali drugih državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja v skladu s pravom Unije, ali državljanov Združenega kraljestva, ki so upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom

    1.Državljan tretje države, ki je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, lahko odda vlogo za izdajo vizuma brez uporabe platforme EU za pridobitev vizuma in ima pravico do osebne oddaje vloge na konzulatu ali v prostorih zunanjih ponudnikov storitev po lastni izbiri.

    2.Če državljan tretje države, ki je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, odda vlogo za izdajo vizuma prek platforme EU za pridobitev vizuma, se vloga obravnava v skladu z Direktivo 2004/38/ES.

    3.Zlasti je platforma EU za pridobitev vizuma zasnovana tako, da zagotavlja uporabo naslednjih posebnih pravil:

    (a)plačilo vizumske takse se oprosti;

    (b)prosilec na obrazcu za vlogo za izdajo vizuma ne navede naslednjih osebnih podatkov:

    (a)sedanji poklic

    (b)delodajalec ter njegova naslov in telefonska številka; za študente: naziv in naslov izobraževalne organizacije;

    (c)priimek in ime osebe (oseb) iz države članice (držav članic), ki vabi (vabijo). Če to ni mogoče, navedite ime hotela (hotelov) ali začasne nastanitve (začasnih nastanitev) v državi članici (državah članicah);

    (d)ime in naslov podjetja/organizacije, ki vabi;

    (e)kako se krijejo stroški potovanja in bivanja med bivanjem prosilca;

    (c) prosilec bi moral imeti možnost predložiti dokumente, ki dokazujejo, da je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije. Od prosilca se ne bi smelo zahtevati, da predloži spremne dokumente iz člena 14 Uredbe (ES) št. 810/2009, prav tako se ne bi smelo zahtevati dokazila o posedovanju ustreznega in veljavnega potovalnega zdravstvenega zavarovanja v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (d)z odstopanjem od člena 7c(8) se pri avtomatiziranem predhodnem preverjanju dopustnosti preveri le, ali:

    (a)so izpolnjena vsa zahtevana polja obrazca za vlogo;

    (b)je zagotovljeno dokazilo o veljavnem potnem listu v skladu z Direktivo 2004/38/ES;

    (c)so bili zajeti biometrični podatki prosilca, kjer je ustrezno;

    (e) če se izda vizum, prosilec v uradnem obvestilu iz člena 7f prejme opozorilo, da ima družinski član državljana, ki uveljavlja pravico do prostega gibanja in ima vizum, pravico do vstopa le, če tega družinskega člana spremlja državljan Unije ali drug državljan tretje države, ki uveljavlja svojo pravico do prostega gibanja, ali se mu pridruži.

    4.Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi, če državljan tretje države, ki je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, zaprosi za podaljšanje vizuma ali potrditev vizuma v novi potni listini. Prosilec je oproščen plačila takse za podaljšanje vizuma in takse za potrditev vizuma.

    5.Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za družinske člane državljanov Združenega kraljestva, ki so sami upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je vložena vloga za izdajo vizuma.

    Člen 7c
    Postopek za pridobitev vizuma prek platforme EU za pridobitev vizuma

    1.Platforma EU za pridobitev vizuma ob predložitvi obrazca za vlogo v skladu s členom 7b določi, za katero vrsto vizuma je bila oddana vloga, in izvede avtomatizirano predhodno preverjanje pristojnosti, da se na podlagi podatkov, ki jih predloži prosilec, samodejno vnaprej določi pristojna država članica. To državam članicam ne preprečuje ročnega preverjanja pristojnosti v skladu s členom 18(3) Uredbe (ES) št. 810/2009.

    Platforma EU za pridobitev vizuma je zasnovana tako, da prosilcem omogoča, da navedejo, ali zakonito bivajo v državi članici, vendar nimajo stalnega prebivališča pod njeno sodno pristojnostjo, kot je navedeno v členu 6(2) Uredbe (ES) št. 810/2009.

    2.Prosilci lahko prek platforme EU za pridobitev vizuma predložijo skenirano kopijo potne listine v elektronski obliki ter spremne dokumente in dokazila o potovalnem zdravstvenem zavarovanju v digitalni obliki, kot je ustrezno, v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009 ali Direktivo 2004/38/ES.

    3.Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične zahteve glede oblike spremnih dokumentov, potovalnega zdravstvenega zavarovanja in kopije potne listine v elektronski obliki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    4.Po potrebi lahko prosilec plača vizumsko takso prek platforme EU za pridobitev vizuma z uporabo plačilnega orodja iz člena 7d.

    5.Platforma EU za pridobitev vizuma lahko v kopiji VIS, namenjeni samo za branje, preveri, ali so bili v zadnjih 59 mesecih odvzeti prosilčevi biometrični podatki in ali je prosilec že predložil vlogo z isto potno listino.

    Če je odgovor pozitiven, platforma EU za pridobitev vizuma prosilca obvesti, da za predložitev vloge ni potreben obisk konzulata ali zunanjega ponudnika storitev.

    Če je odgovor negativen, platforma EU za pridobitev vizuma prosilca obvesti, da se za predložitev vloge naroči na obisk konzulata ali zunanjega ponudnika storitev.

    6.Če je potreben obisk konzulata ali zunanjega ponudnika storitev v skladu z Uredbo (ES) št. 810/2009, se lahko država članica odloči, da v ta namen uporabi orodje za naročanje na termine obiskov iz člena 7d.

    7.Prosilec predloži vlogo, vključno z izjavo o pristnosti, popolnosti, pravilnosti in zanesljivosti podatkov.

    8.Potem ko prosilec predloži vlogo prek platforme EU za pridobitev vizuma, platforma EU za pridobitev vizuma izvede avtomatizirano predhodno preverjanje dopustnosti.

    Z avtomatiziranim predhodnim preverjanjem dopustnosti se samodejno preveri, ali:

    (a)je bila vloga oddana v roku iz člena 9(1), kjer je ustrezno;

    (b)so izpolnjena vsa zahtevana polja obrazca za vlogo;

    (c)je zagotovljen dokaz o posedovanju potne listine v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 810/2009;

    (d)so bili zajeti biometrični podatki prosilca, kjer je ustrezno;

    (e)je bila plačana vizumska taksa, kjer je ustrezno.

    9.Če je vloga na podlagi avtomatiziranega predhodnega preverjanja dopustnosti dopustna, pošlje platforma EU za pridobitev vizuma konzulatu ali centralnim organom države članice uradno obvestilo, v katerem navede skupni rezultat avtomatiziranega predhodnega preverjanja pristojnosti in dopustnosti.

    Če vloga na podlagi avtomatiziranega predhodnega preverjanja dopustnosti ni dopustna, pošlje platforma EU za pridobitev vizuma prosilcu uradno obvestilo, s katerim ga obvesti, kateri del njegovega dosjeja manjka.

    Platforma za pridobitev vizuma je zasnovana tako, da se lahko uporablja člen 19, odstavka (4) in (4a), Uredbe (ES) št. 810/2009, s čimer se omogoči, da se vloge štejejo za dopustne.

    10.Konzulat ali centralni organi države članice po prejetju uradnega obvestila iz odstavka 9 ročno preverijo pristojnost v skladu s členom 18(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 in nato po potrebi ročno preverijo dopustnost v skladu s členom 19 navedene uredbe.

    11.Če pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice vlogo, predloženo prek platforme EU za pridobitev vizuma, sprejmejo, se podatki iz začasne hrambe prenesejo v nacionalni sistem. Podatki, razen kontaktnih podatkov, povezanih s storitvijo varnega računa, se takoj izbrišejo iz začasne hrambe.

    12.Če prosilec po avtomatiziranem predhodnem preverjanju pristojnosti in dopustnosti vlogo umakne, se podatki, razen kontaktnih podatkov, povezanih s storitvijo varnega računa, nemudoma izbrišejo iz začasne hrambe.

    13.Pristojni konzulat ali centralni organi pristojne države članice lahko za komuniciranje s prosilci uporabijo storitev varnega računa.

    Člen 7d
    Plačilno orodje in orodje za naročanje na termine obiskov

    1.Za plačilo vizumske takse prek platforme EU za pridobitev vizuma se uporablja plačilno orodje. Plačilno orodje upravlja tretji ponudnik storitev.

    2.Komisija z izvedbenimi akti opredeli zahteve v zvezi s plačilnim orodjem iz odstavka 1 tega člena, vključno z načini povračila za prosilce. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    3.Orodje za upravljanje naročanja na termine obiskov lahko uporabljajo države članice ali zunanji ponudniki storitev.

    4.Komisija z izvedbenimi akti opredeli zahteve v zvezi z orodjem za naročanje na termine obiskov iz odstavka 3 tega člena, vključno s podrobnostmi za potrditev naročenih terminov obiskov, povezavo z obstoječimi orodji za naročanje na termine obiskov ali informacijami o obiskih, za katere se ni potrebno predhodno naročiti, ki jih konfigurirajo konzulati ali zunanji ponudniki storitev, in tehničnimi podrobnostmi za zagotovitev, da je do pospešenega postopka upravičen vsak družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki ima na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, ali državljanov Združenega kraljestva, ki so sami upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je bila oddana vloga za izdajo vizuma. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    Člen 7e
    Portal za zunanje ponudnike storitev

    1.Zunanji ponudniki storitev imajo dostop do platforme EU za pridobitev vizuma z uporabo portala za zunanje storitve samo za:

    (a)preverjanje podatkov, naloženih v zmogljivosti za začasno hrambo, zlasti skenirane kopije potne listine, in njihove kakovosti;

    (b)nalaganje biometričnih identifikatorjev;

    (c)nalaganje spremnih dokumentov, če je potrebno;

    (d)uporabo orodja za naročanje na termine obiskov za navajanje razpoložljivih terminov, če je ustrezno;

    (e)dajanje vlog na razpolago konzulatu za nadaljnjo obravnavo.

    2.Države članice vzpostavijo avtentikacijsko shemo, ki je namenjena izključno zunanjim ponudnikom storitev, da se ustrezno pooblaščenemu osebju omogoči dostop do portala za namene tega člena. Pri vzpostavitvi avtentikacijske sheme se upoštevajo obvladovanje tveganja za varnost informacij ter načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov.

    3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi avtentikacijsko shemo za člane osebja zunanjih ponudnikov storitev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    Člen 7f
    Uradno obveščanje o odločitvah

    1.Prosilci in imetniki vizumov so o odločitvah, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z njihovimi vlogami ali izdanimi vizumi, obveščeni prek varnih elektronskih sredstev.

    2.Uradna obvestila prosilcem ali imetnikom vizumov, kot je ustrezno, vsebujejo naslednje podatke:

    (a)za izdani vizum: podatke iz členov 24, 25 ali 26 Uredbe (ES) št. 810/2009 in člena 10 te uredbe;

    (b)za zavrnjeni vizum: podatke iz člena 32 Uredbe (ES) št. 810/2009 in člena 12 te uredbe;

    (c)za potrjeni vizum: podatke iz člena 32a Uredbe (ES) št. 810/2009 in člena 12a te uredbe;

    (d)za podaljšani vizum: podatke iz člena 33 Uredbe (ES) št. 810/2009 in člena 14 te uredbe;

    (e)za razveljavljeni ali preklicani vizum: podatke iz člena 33 Uredbe (ES) št. 810/2009 in člena 13 te uredbe.

    3.Uradno obvestilo iz odstavka 2 vsebuje dvodimenzionalno črtno kodo, ki jo digitalno podpiše organ izdajatelj, in podobo obraza imetnika. Dvodimenzionalna črtna koda vsebuje informacije iz odstavka 2.

    Obvestilo je v natisljivi obliki.

    4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije digitalnih vizumov in uradnega obvestila iz odstavka 1, vključno s podrobnostmi o obliki obvestila, kot sta dvodimenzionalna črtna koda in natisljiva oblika. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

    Člen 7g
    Orodje za preverjanje

    1.Orodje za preverjanje prosilcem in imetnikom vizumov omogoča, da preverijo:

    (a)status njihove vloge;

    (b)status in veljavnost njihovega vizuma.

    2.Orodje za preverjanje temelji na storitvi varnega računa iz člena 7b(3).

    3.Platforma EU za pridobitev vizuma prosilcem ponuja funkcijo spletne storitve za preverjanje digitalnega vizuma brez storitve varnega računa.

    4.Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi pravili o pogojih za delovanje spletne storitve ter pravili o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za spletno storitev, vključno z edinstveno identifikacijsko oznako za prosilca. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). “;

    (4)členu 9(4) se dodajo naslednje točke:

    „(na) po potrebi dejstvo, da prosilec prosi za vizum kot družinski član državljana Združenega kraljestva, ki je upravičenec na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je predložena vloga za izdajo vizuma;

    (o) elektronski naslov;

    (p) naslov IP, s katerega je bil predložen obrazec za vlogo.“;

    (5)v členu 9b se doda naslednji odstavek:

    5. Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za družinske člane državljanov Združenega kraljestva, ki so sami upravičenci na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je vložena vloga za izdajo vizuma.“;

    (6)člen 10 se spremeni:

    (a)v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

    „(e) številko vizuma;“;

    (b)v odstavku 1 se črta točka (k);

    (c)v odstavku 1 se doda točka (m);

    (m) po potrebi status osebe, ki kaže, da je državljan tretje države družinski član državljana Združenega kraljestva, ki je upravičenec na podlagi Sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom v državi gostiteljici, za katero je vložena vloga za izdajo vizuma.“;

    (7)vstavi se naslednji člen 12a:

    Člen 12a
    Podatki, dodani ob izdaji vizuma

    1.Če je bila sprejeta odločitev o potrditvi vizuma, organ za izdajo vizuma, ki je sprejel odločitev, v dosje prosilca doda naslednje podatke:

    (a)informacije o statusu;

    (b)organ, ki je potrdil vizum;

    (c)kraj in datum odločitve;

    (d)podatke o novi potni listini, vključno s številko, državo in organom izdaje, datumom izdaje, datumom poteka veljavnosti.

    2.Če je bila sprejeta odločitev o potrditvi vizuma, sistem iz VIS nemudoma pridobi podatke iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2017/2226 in jih izvozi v SVI.“;

    (8)v členu 14(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d) številko podaljšanega vizuma;“;

    (9)v členu 15(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

    „(f) številka vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in datum izdaje morebitnega predhodnega vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;“;

    (10)člen 18 se spremeni:

    (a)v odstavku 1 se črta točka (b);

    (b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

    „3. Kadar se v SVI začne iskanje v skladu s členom 23(2) ali (4) Uredbe (EU) 2017/2226, lahko pristojni mejni organ, z odstopanjem od odstavka 2 tega člena, išče v VIS brez uporabe interoperabilnosti s SVI, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin, zlasti kadar je začasno iz tehničnih razlogov nemogoče vpogledati v podatke SVI ali v primeru okvare SVI.“;

    (11)vstavi se naslednji člen 18e:

    „Člen 18e
    Nadomestni postopki, kadar na zunanjih mejah ni mogoče dostopati do podatkov iz tehničnih razlogov

    1.Kadar vpogleda iz člena 18 tehnično ni mogoče izvesti zaradi izpada delovanja katerega koli dela VIS, agencija eu-LISA o tem uradno obvesti mejne organe držav članic.

    2.Kadar iskanja iz člena 18 tehnično ni mogoče izvesti zaradi izpada delovanja nacionalne mejne infrastrukture v državi članici, mejni organ uradno obvesti agencijo eu-LISA. Agencija eu-LISA nato obvesti Komisijo.

    3.V primerih iz odstavkov 1 in 2 tega člena mejni organi ravnajo v skladu s svojimi nacionalnimi kriznimi načrti. Nacionalni krizni načrt lahko mejnim organom dovoljuje začasno odstopanje od obveznosti preverjanja podatkov v VIS iz člena 8 Uredbe (EU) 2016/399.

    4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorčne krizne načrte za primere iz odstavkov 1 in 2 tega člena, vključno s postopki, ki jih morajo uporabljati mejni organi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2). Države članice sprejmejo svoje nacionalne krizne načrte na podlagi vzorčnih kriznih načrtov, ki jih ustrezno prilagodijo na nacionalni ravni.“;

    (12)v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

    „1. Organi, ki so na ozemlju držav članic pristojni za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja informacij prek številke vizuma v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma, kar pa je namenjeno izključno za preverjanje istovetnosti imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma in/ali izpolnitve pogojev za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic.

    Kadar identitete imetnika vizuma ni mogoče preveriti s prstnimi odtisi, lahko pristojni organi preverjanje opravijo tudi s podobo obraza.“;

    (13)v členu 20(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d)    vnesene podatke o vseh izdanih, zavrnjenih, potrjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz členov 10 do 14.“;

    (14)v členu 21(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d)    vnesene podatke o vseh izdanih, potrjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz členov 10, 12a, 13 in 14;“;

    (15)v členu 22(2) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

    „(e)    vnesene podatke o vseh izdanih, potrjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz členov 10, 12a, 13 in 14;“;

    (16)v členu 22f(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d) številko vizuma;“;

    (17)v členu 22o se odstavek 3 spremeni:

    (a)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

    „(c) številka vizuma ali številka vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in datum izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kakor je ustrezno;“;

    (b)dodata se točki (f) in (g):

    „(f) naslov IP;

    (g) elektronski naslov.“;

    (18)v členu 22r se odstavek 3 spremeni:

    (a)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

    „(c) številka vizuma ali številka vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in datum izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kakor je ustrezno;“;

    (b)dodata se točki (f) in (g):

    „(f) naslov IP;

    (g) elektronski naslov.“;

    (19)v členu 45(2) se dodajo naslednje točke (g) do (o):

    „(g) opredelitev vsebine poenostavljenih obrazcev za vlogo za potrditev veljavnih vizumov v novi potni listini in za podaljšanje vizumov v skladu s členom 7b;

    (h) opredelitev zahtev glede oblike osebnih podatkov v spletnem obrazcu za vlogo v skladu s členom 7b;

    (i) opredelitev tehničnih zahtev glede oblike spremnih dokumentov, potovalnega zdravstvenega zavarovanja in kopije potne listine v elektronski obliki, ki se predložijo prek platforme EU za pridobitev vizuma v skladu s členoma 7c in 7ba;

    (j) opredelitev zahtev v zvezi s plačilnim orodjem, vključno z načini povračila za vlagatelje, v skladu s členom 7d;

    (k) opredelitev zahtev v zvezi z zadevnim orodjem za naročanje na termine obiskov, vključno z načini za potrditev naročenih terminov, in povezavo z obstoječimi orodji za naročanje na termine obiskov ali informacijami o obiskih brez predhodnega naročanja, ki jih konfigurirajo konzulati ali zunanji ponudniki storitev v skladu s členom 7d;

    (l) določitev avtentikacijske sheme za člane osebja zunanjega ponudnika storitev, ki uporabljajo portal za zunanje ponudnike storitev v skladu s členom 7e;

    (m) določitev tehničnih specifikacij za vizume v digitalni obliki in za uradno obvestilo o vizumu, vključno s podrobnostmi o obliki obvestila, kot sta dvodimenzionalna črtna koda in natisljiva oblika, v skladu s členom 7f;

    (n) določitev podrobnih pravil o pogojih za delovanje spletne storitve ter pravili o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za spletno storitev, v skladu s členom 7g;

    (o) opredelitev vzorčnih kriznih načrtov v zvezi z nadomestnimi postopki, če iz tehničnih razlogov ni mogoče dostopati do podatkov na zunanjih mejah, vključno s postopki, ki jih morajo mejni organi upoštevati v skladu s členom 18e.“;

    (20)v členu 48a(2), (3) in (6) se sklicevanje „člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 7b, člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18)“.

     

    Člen 3
    Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95
    66

    Uredba (ES) št. 1683/95 se spremeni:

    (1)člen 1 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 1

    Vizumi, ki jih v skladu s členom 5 te uredbe izdajo države članice, ki ne izdajajo vizumov v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009, se izdelajo v enotni obliki (nalepka). Ti vizumi morajo ustrezati tehničnim standardom, ki so določeni v Prilogi.“;

    (2)v členu 7 se doda naslednji četrti odstavek:

    „Uporaba enotne oblike za vizume za namene, ki niso zajeti v členu 5, ne posega v izdajanje vizumov v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009.“.

    Člen 4
    Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 333/2002
    67  

    V členu 1 Uredbe (ES) št. 333/2002 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

    „1. Ta uredba se uporablja za države članice, ki ne izdajajo vizumov v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*.

    V tej uredbi „obrazec za pritrjevanje vizuma“ pomeni listino, ki jo izda organ v državi članici imetniku potne listine, ki je država članica ne priznava, in na katero pristojni organ pritrdi vizum.“.

    _________

    * Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).“.

    Člen 5
    Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 694/2003
    68  

    Uredba (ES) št. 694/2003 se spremeni:

    (1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 1

    1.Poenostavljeni tranzitni dokumenti (FTD), ki jih izdajo države članice po členu 2(1) Uredbe (ES) št. 693/2003, se izdajo v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta* in imajo enako vrednost kot vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo z namenom tranzita. Poleg tega digitalna oblika vsebuje jasno navedbo, da je izdani dokument FTD.

    2.Poenostavljeni železniški tranzitni dokumenti (FRTD), ki jih izdajo države članice po členu 2(2) Uredbe (ES) št. 693/2003, se izdajo v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009 in imajo enako vrednost kot vizumi z ozemeljsko omejeno veljavnostjo z namenom tranzita. Poleg tega digitalna oblika vsebuje jasno navedbo, da je izdani dokument FRTD.“;

    __________

    * Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).“.

    (2)v členu 2(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „1. Nadaljnje tehnične specifikacije za digitalno obliko FTD in FRTD, tudi v zvezi z naslednjim, se določijo v skladu s postopkom iz člena 4(2): “;

    (3)v členu 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „2. Države članice, ki so se za to odločile, izdajo digitalno obliko FTD in FRTD iz člena 1 najpozneje eno leto po sprejetju dodatnih zaščit in zahtev iz člena 2.“.

    Člen 6
    Sprememba Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma
    69  

    Člen 18 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se spremeni:

    (1)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1. Vizumi za bivanje, daljše od 90 dni (vizumi za dolgoročno bivanje), so nacionalni vizumi, ki jih izda ena od držav članic v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. Taki vizumi se izdajo v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009.

    Države članice, ki ne izdajajo vizumov v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009, izjemoma izdajo vizume na podlagi enotne oblike za vizume, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95(*), pri čemer je v ustreznem polju vrsta vizuma označena s črko ‚D‘. Izpolnijo se v skladu z ustreznimi določbami Priloge VII k Uredbi (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik).“;

    (2)vstavi se naslednji odstavek 1a:

    „1a. Prosilci se o vizumih za dolgoročno bivanje, izdanih v digitalni obliki, uradno obvestijo prek elektronskih sredstev v skladu s členom 7f Uredbe (ES) št. 767/2008.“.

    Člen 7
    Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 693/2003
    70

    Uredba (ES) št. 693/2003 se spremeni:

    (1)v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

    „3. FTD/FRTD se izdata v digitalni obliki iz člena 26a Uredbe (ES) št. 810/2009.*

    __________

    * Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).“;

    (2)člen 5 se spremeni:

    (a)v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

    „Prošnja za FTD se predloži konzularnemu organu države članice, ki je sporočila svojo odločitev o izdaji FTD/FRTD v skladu s členom 12. “;

    (b)vstavi se naslednji odstavek 5:

    „5. Prošnja za FTD in FRTD se odda z uporabo spletnega orodja za pridobitev vizuma. Spletno orodje za pridobitev vizuma vsebuje podatke iz odstavkov 3 in 4 tega člena.“.

    (3)v členu 6 se odstavki 2, 3 in 4 nadomestijo z naslednjim:

    „2. Za potno listino, katere veljavnost je potekla, se FTD/FRTD ne izda.

    3. Rok veljavnosti potne listine, za katero se izda FTD/FRTD, mora biti daljši od roka veljavnosti FTD/FRTD.

    4. Če potna listina za katero koli od držav članic ne velja, se zanjo FTD/FRTD ne izda. Če potna listina velja samo za eno državo članico ali nekaj držav članic, se FTD/FRTD omeji na zadevno državo članico oziroma države članice.“.

    Člen 8
    Spremembe Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta
    71  

    Uredba (EU) 2017/2226 se spremeni:

    (1)v členu 16(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d) kadar je ustrezno, številka vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice, vrsto vizuma za kratkoročno bivanje, končni datum najdaljšega trajanja bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, ki se mora posodobiti ob vsakem vstopu, in datum izteka veljavnosti vizuma za kratkoročno bivanje;“;

    (2)člen 19 se spremeni:

    (a)v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

    „(d) kadar je ustrezno, številko novega vizuma, vključno s tričrkovno oznako države izdajateljice;“;

    (b)doda se naslednji odstavek 7:

    „7. Kadar je bila sprejeta odločitev o potrditvi veljavnega vizuma v novi potni listini, organ, pristojen za izdajo vizumov, ki je sprejel odločitev, nemudoma pridobi podatke iz odstavka 1 tega člena iz VIS in jih uvozi neposredno v SVI v skladu s členom 12a Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

    (3)v členu 24(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

    „(b) številka vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s tričrkovno oznako države članice izdajateljice iz člena 16(2), točka (d);“;

    (4)v členu 32(5) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

    „(c) številka vizuma in datum izteka veljavnosti vizuma;“.

    Člen 9
    Ocena platforme EU za pridobitev vizuma

    1.Komisija pet let po datumu začetka delovanja v skladu s členom 12 te uredbe Komisija oceni delovanje platforme EU za pridobitev vizuma. V okviru te ocene se preučijo rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb Uredbe (ES) št. 810/2009 in Uredbe (ES) št. 767/2008, kakor je bila spremenjena s to uredbo.

    2.Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi te ocene po potrebi predlaga ustrezne predloge.

    Člen 10
    Začetek delovanja platforme EU za pridobitev vizuma

    1.Komisija določi datum začetka delovanja platforme EU za pridobitev vizuma v skladu s to uredbo, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

    (a)sprejeti so ukrepi iz člena 1, točka 31, in člena 2, točki (19) in (20);

    (b)agencija eu-LISA je objavila uspešno dokončanje celovitih preskusov;

    (c)agencija eu-LISA je potrdila tehnične in pravne ureditve ter o njih uradno obvestila Komisijo.

    2.Odločitev Komisije iz odstavka 1 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    3.Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v izdajo vizumov v digitalni obliki se lahko država članica za obdobje petih let od datuma iz odstavka 1 odloči, da ne bo uporabljala platforme EU za pridobitev vizuma.

    V tem primeru država članica uradno obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da v prehodnem obdobju ne bo uporabljala platforme EU za pridobitev vizuma. Komisija objavi uradno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

    Imetniki vizumov lahko v tem prehodnem obdobju digitalne vizume preverijo z uporabo spletne storitve platforme EU za pridobitev vizuma prek spleta iz člena 7g Uredbe (ES) št. 767/2008, če se je država članica, ki obravnava njihovo vlogo za izdajo vizuma, odločila, da ne bo uporabljala platforme EU za pridobitev vizuma.

    4.Država članica lahko pred koncem prehodnega obdobja iz odstavka 3 uradno obvesti Komisijo in agencijo eu-LISA, da želi uporabljati platformo EU za pridobitev vizuma.

    Komisija določi datum, od katerega se to uporablja. Odločitev Komisije se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 11
    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

    V Bruslju,

    Za Evropski parlament    Za Svet

    predsednica    predsednik

    OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

    1.1.Naslov predloga/pobude

    Digitalizacija vizumskih postopkov

    1.2.Zadevna področja 

    Notranje zadeve

    1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

     Nov ukrep 

     Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 72  

     Podaljšanje obstoječega ukrepa 

     Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

    1.4.Cilji

    1.4.1.Splošni cilji

    Splošni cilj pobude je prispevati k digitalizaciji javnih storitev, zagotoviti, da bo Evropa pripravljena na digitalno dobo, prispevati k zaščiteni, varni in odporni EU ter poskrbeti, da bo EU bolj privlačna destinacija za potnike in da jo bodo bolj dojemali enoten geografski subjekt, ki uporablja skupno vizumsko politiko.

    1.4.2.Specifični cilji

    Specifični cilj št. 1: posodobitev, poenostavitev in uskladitev postopka za pridobitev vizuma za države članice in državljane tretjih držav z digitalizacijo vizumskega postopka.

    Specifični cilj št. 2: zmanjšanje tveganja (identitetnih) goljufij in ponarejanja ter olajšanje postopka preverjanja na meji z digitalizacijo.

    Da bi dosegli te specifične cilje, predlog vključuje vzpostavitev enotne platforme EU za pridobitev vizuma in uvedbo digitalnega vizuma namesto vizumske nalepke.

    1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

    Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

    Predlog bi pozitivno vplival na potovanja v EU in njen BDP z dodatnim BDP v višini 53,3 milijarde EUR v obdobju 2025–2029, saj bi pomenil prehod z večinoma papirnega postopka za pridobitev vizuma na resnično digitalen in v veliki meri usklajen postopek.

    Platforma EU za pridobitev vizuma bi koristila državam članicam, saj bi za konzulate skrajšala čas za obravnave vlog za izdajo vizuma in za shranjevanje vlog v papirni obliki v arhiv. Digitalni vizum bi izboljšal notranjo varnost schengenskega območja, saj ne bi bilo več mogoče ponarediti vizumske nalepke, in bi znatno zmanjšal upravno breme za centralne organe in konzulate držav članic, ki jim ne bi bilo več treba namenjati časa in denarja za proizvodnjo, naročanje in varen prevoz vizumskih nalepk na konzulate. Glede na analizo stroškov in koristi, izvedeno v okviru ocene učinka, bi države članice v obdobju 2025–2029 skupno prihranile 553 milijonov EUR upravnih stroškov.

    Poleg tega bi predlog koristil tudi prosilcem za vizum. Prosilci, ki ponovno zaprosijo za vizum, ne bi imeli več potnih stroškov, ker želijo zaprositi za vizum, prosilci pa bi svoje potne listine obdržali pri sebi ves čas postopka za pridobitev vizuma. Vsak prosilec bi prihranil 31 EUR na vlogo od skupno 74 EUR, porabljenih za vsako vlogo.

    1.4.4.Kazalniki smotrnosti

    Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

    Kazalnik 1: delež vlog, oddanih prek platforme EU za pridobitev vizuma, glede na vse vloge za izdajo schengenskega vizuma.

    Cilj: 95 % ob koncu prehodnega obdobja (31. december 2030)

    Kazalnik 2: delež izdanih digitalnih vizumov glede na skupno število izdanih vizumov.

    Cilj: 100 % ob uveljavitvi platforme EU za vloge za izdajo vizuma (1. januar 2026)

    Kazalnik 3: odstotek vlog za izdajo vizuma, oddanih s posredovanjem zunanjega ponudnika storitev – 90 %.

    Cilj: 75 % vlog za izdajo vizuma, oddanih brez posredovanja zunanjega ponudnika storitev – ob koncu prehodnega obdobja (31. december 2030)

    1.4.4.1.Uspešnost in pravočasnost: kazalniki bi morali omogočati spremljanje smotrnosti z rednim zagotavljanjem informacij o napredku in o dosežkih ves čas programskega obdobja.

    1.4.4.2.Učinkovitost: postopki bi morali biti optimizirani za zbiranje in obdelavo podatkov, da se preprečijo nepotrebne ali podvojene zahteve po informacijah.

    1.4.4.3.Relevantnost kazalnikov in potreba po omejitvi z njimi povezanega upravnega bremena.

    1.4.4.4.Jasnost: kazalniki bi morali biti podani v jasni in razumljivi obliki s podpornimi metapodatki in v obliki, ki lajša pravilno razlago in smiselno komunikacijo.

    Vsak kazalnik bi morali spremljati cilji in izhodiščna vrednost.

    1.5.Utemeljitev predloga/pobude

    1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

    Predlog o digitalizaciji vizumskega postopka je bil napovedan v sporočilu Komisije o vizumski politiki iz leta 2018. V novem paktu o migracijah in azilu, ki ga je Komisija predlagala 23. septembra 2020, je določen cilj, da se vizumski postopek do leta 2025 popolnoma digitalizira z uvedbo digitalnega vizuma in možnostjo predložitve vlog za izdajo vizuma prek spleta.

    Potem ko bosta sozakonodajalca (najpozneje konec leta 2023) sprejela zakonodajo, bi lahko začela Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice​ (eu-LISA) razvijati platformo EU za pridobitev vizuma, kar bi trajalo dve leti (2024–2025). Ta razvoj bi temeljil na izkušnjah, pridobljenih pri razvoju prototipa platforme, ki ga je agencija eu-LISA razvila v obdobju 2020–2021.

    Medtem bi države članice izvedle potrebne naložbe za povezavo s platformo EU za pridobitev vizuma in uvedbo digitalnega vizuma ter pripravile vse potrebno do začetka leta 2026, ko bi lahko začela platforma pridobitev vizuma delovati. Države članice, ki bi se odločile, da ne bodo začele uporabljati platforme EU za pridobitev vizuma od začetka leta 2026, bi še vedno imele dve leti časa, da izvedejo potrebne naložbe, po možnosti postopno ukinejo svoje nacionalne portale in začnejo za svoje vloge uporabljati enotno platformo EU za pridobitev vizuma.

    Leta 2026 bi hkrati obstajala platforma EU za pridobitev vizuma in digitalni vizum. Po koncu prehodnega obdobja (konec leta 2028) bi bile vse vloge za izdajo vizumov oddane prek spleta na platformi EU za pridobitev vizuma (razen nekaterih izjemnih primerov, za katere bi bil še vedno mogoč postopek v papirni obliki).

    Po začetku delovanja bo morala agencija eu-LISA redno posodabljati in vzdrževati platformo EU za pridobitev vizuma, države članice pa bodo morale delati enako za svoje nacionalne komponente, povezane s platformo.

    1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

    Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

    Ker je schengenski vizumski postopek usklajen na ravni EU in podrobno urejen v vizumskem zakoniku, uredbi o VIS in uredbi o enotni obliki za vizume, so pomanjkljivosti, ugotovljene v okviru ocene učinka, neločljivo povezane z obstoječo zakonodajo EU. Ugotovljene težave v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo izginile in so neposredno povezane s sedanjimi pravnimi določbami. Za oba vidika pobude (postopek za pridobitev vizuma in oblika vizuma) se lahko zaradi obsega, učinkov in vpliva predvidenih ukrepov ukrepi za reševanje teh težav učinkovito in sistematično sprejmejo le na ravni EU. Nadaljevanje sedanjih razmer, ko države članice razvijajo (ali pa ne) lastna digitalna orodja, bi le delno rešilo ugotovljene težave. Večjo dodano vrednost bi ustvarilo le posredovanje na ravni EU.

    Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno). Predlog bo z olajšanjem pridobitve vizuma za državljane tretjih držav, ki potrebujejo vizum, prek enotne platforme EU za pridobitev vizuma s cenejšimi in preprostejšimi postopki zmanjšal stroške pridobitve vizuma za prosilce za vizum za povprečno 31 EUR na prosilca (s 74 EUR). To bo povzročilo povečanje števila potovanj v EU v primerjavi s stanjem, kakršno bi bilo, če EU ne bi ukrepala. S tem se bo prispevek potnikov, ki potrebujejo vizum, v BND v obdobju 2025–2029 povečal za 53,5 milijarde EUR. Vzpostavitev enotne platforme EU za pridobitev vizuma, ki bi jo uporabljale vse države članice, bi omogočila prihranke pri poizvedbah prosilcev za vizum in pri upravljanju vlog v papirni obliki. Uvedba digitalnega vizuma bi ustvarila tudi prihranke pri upravljanju papirnih vizumskih nalepk. Ti dve spremembi, ki ju omogoča le posredovanje EU, bi v obdobju 2025–2029 omogočili prihranke v višini 553 milijonov EUR za vse države članice. Z vzpostavitvijo enotne vstopne točke za vloge za izdajo vizuma bi se v zunanjem svetu širila tudi enotna podoba EU.

    1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

    Izkušnje, pridobljene z uvedbo vizumskega informacijskega sistema in drugih obsežnih informacijskih sistemov, kažejo, da lahko uvedba novega velikega informacijskega sistema na splošno traja dlje, kot je pričakovano, in da morajo države članice za financiranje svojih nacionalnih naložb izkoristiti sredstva EU. To bo veljalo za instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (BMVI) za obdobje 2021–2027, za katerega je bila digitalizacija vizumskih postopkov jasno opredeljena kot prednostna naloga.

    1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

    Naložbe, potrebne na ravni EU in držav članic, so združljive z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 z uporabo BMVI za financiranje teh naložb.

    1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

    Odobritve, potrebne za financiranje razvoja platforme EU za pridobitev vizuma s strani agencije eu-LISA (EUR 69,325 milijona), še niso bile vključene v okvir dodelitev večletnega finančnega okvira za agencijo eu-LISA, saj gre za nov predlog, za katerega v času predloga zneski niso bili znani. Predlaga se okrepitev proračuna agencije eu-LISA za zneske, potrebne v letih 2023, 2024, 2025, 2026 in 2027, in sicer s prerazporeditvijo odobritev iz ustreznih tematskih razdelkov BMVI.

    1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

    Časovno omejeno

       od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

       finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

     Časovno neomejeno

    izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2024 in 2025,

    ki mu sledi polno delovanje od leta 2026.

    1.7.Načrtovani načini upravljanja 73

     Neposredno upravljanje – Komisija:

    z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

       prek izvajalskih agencij.

     Deljeno upravljanje z državami članicami.

     Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

    tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

    mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

    EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

    organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

    subjektom javnega prava,

    subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

    subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

    osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

    Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

    Opombe

    Razvojna faza platforme EU za pridobitev vizuma naj bi trajala dve leti, v katerih bo agencija eu-LISA razvila platformo. Platforma EU za pridobitev vizuma bo začela delovati 1. januarja 2026.

    2.UKREPI UPRAVLJANJA

    2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

    Navedite pogostost in pogoje.

    Deljeno upravljanje:

    Vsaka država članica za svoj program vzpostavi upravljavski in kontrolni sistem ter zagotavlja kakovost in zanesljivost spremljevalnega sistema in podatkov o kazalnikih v skladu z uredbo o skupnih določbah. Države članice vsako leto pošljejo sveženj zagotovil, ki vključuje letne računovodske izkaze, izjavo o upravljanju ter mnenja revizijskega organa o računovodskih izkazih, upravljavskem in kontrolnem sistemu ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, navedenih v letnih računovodskih izkazih. Komisija bo ta sveženj zagotovil uporabila za določitev zneska v breme sklada za obračunsko leto. Vsaki dve leti se organizira sestanek za pregled programov med Komisijo in vsako državo članico, da se prouči njihova smotrnost. Države članice za vsak program šestkrat letno pošljejo podatke, razčlenjene po specifičnih ciljih. Ti podatki se nanašajo na stroške operacij ter vrednosti skupnih kazalnikov učinka in rezultatov.

    Države članice pošljejo letno poročilo o smotrnosti, v katerem bi morale biti navedene informacije o napredku pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev. Poleg tega bi morala biti v njem izpostavljena morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost programa, in opisani ukrepi, sprejeti za njihovo obravnavo.

    Ob koncu obdobja vsaka država članica predloži končno poročilo o smotrnosti. Končno poročilo bi moralo biti osredotočeno na napredek pri doseganju ciljev programa ter vsebovati pregled ključnih vprašanj, ki so vplivala na smotrnost programa, ukrepov, sprejetih za njihovo obravnavo, ter oceno učinkovitosti teh ukrepov. Poleg tega bi moralo predstaviti prispevek programa k obravnavanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih EU za države članice, napredek pri doseganju ciljev iz okvira smotrnosti, ugotovitve ustreznih ocen in nadaljnje ukrepe na podlagi teh ugotovitev ter rezultate ukrepov za komuniciranje.

    Komisija v skladu z uredbo o skupnih določbah opravi vmesno in naknadno oceno ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega sklada. Vmesna ocena bi morala temeljiti zlasti na vmesni oceni programov, ki so jih države članice predložile Komisiji do 31. decembra 2024.

    Posredno upravljanje

    Spremljanje predloga in poročanje o njem bosta v skladu z načeli iz uredbe o agenciji eu-LISA in finančne uredbe ter v skladu s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam. Agencija eu-LISA mora Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu zlasti vsako leto poslati enotni programski dokument, ki vsebuje večletne in letne delovne programe ter načrtovanje virov. Dokument določa cilje, pričakovane rezultate in kazalnike smotrnosti za spremljanje doseganja ciljev in rezultatov. Agencija eu-LISA mora upravnemu odboru predložiti tudi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih. To poročilo vključuje zlasti informacije o doseganju ciljev in rezultatov, določenih v enotnem programskem dokumentu. Poročilo je prav tako treba poslati Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu.

    Poleg tega, kot je navedeno v členu 39 uredbe o agenciji eu-LISA, Komisija do 12. decembra 2023, nato pa vsakih pet let, po posvetovanju z upravnim odborom in v skladu s smernicami Komisije oceni uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom, lokacijami in nalogami. Ta ocena vključuje tudi proučitev izvajanja te uredbe ter način in obseg dejanskega prispevka Agencije k operativnemu upravljanju obsežnih informacijskih sistemov in k vzpostavitvi usklajenega, stroškovno učinkovitega in povezanega informacijskega okolja na ravni Unije na področju svobode, varnosti in pravice. Ta ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice vsake take spremembe. Upravni odbor lahko Komisiji predloži priporočila glede predlogov sprememb te uredbe.

     

    2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

    2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

    Deljeno upravljanje

    V skladu z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja se bo upravljalo v skladu s pravili uredbe o skupnih določbah.

    Za deljeno upravljanje uredba o skupnih določbah temelji na upravljavski in kontrolni strategiji, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, vendar uvaja nekatere ukrepe, namenjene poenostavitvi izvajanja in zmanjšanju bremena kontrole na ravni upravičencev in držav članic.

    Med temi novostmi so:

    – odprava postopka imenovanja (s čimer bo mogoče pospešiti izvajanje programov),

    – upravljalna preverjanja (upravna in na kraju samem), ki jih bo organ upravljanja izvajal na podlagi tveganj (v primerjavi s 100-odstotnim upravnimi kontrolami, zahtevanimi v programskem obdobju 2014–2020). Poleg tega lahko organi upravljanja pod določenimi pogoji uporabijo sorazmerne ureditve nadzora v skladu z nacionalnimi postopki,

    – pogoji za preprečevanje večkratnih revizij iste operacije / istih odhodkov.

    Organi, pristojni za programe, Komisiji predložijo zahtevke za vmesna plačila na podlagi odhodkov upravičencev. Uredba o skupnih določbah organom upravljanja omogoča, da izvajajo upravljavska preverjanja na podlagi tveganj, in določa tudi posebne kontrole (npr. kontrole na kraju samem s strani organa upravljanja in revizije operacij/odhodkov s strani revizijskega organa) po prijavi povezanih odhodkov Komisiji v zahtevkih za vmesna plačila. Da bi se zmanjšalo tveganje za povračilo neupravičenih odhodkov, uredba o skupnih določbah določa omejitev vmesnih plačil Komisije na 90 %, saj so bile v navedeni fazi opravljene le delne nacionalne kontrole. Komisija preostanek plača po letni potrditvi obračunov, in sicer po prejemu svežnja zagotovil od organov, pristojnih za programe. Morebitne nepravilnosti, ki jih Komisija ali Evropsko računsko sodišče ugotovi po predložitvi letnega svežnja zagotovil, lahko privedejo do neto finančnega popravka.

    Posredno upravljanje

    Del predloga se bo izvajal prek proračuna agencije eu-LISA s posrednim upravljanjem.

    V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja se bo proračun agencije eu-LISA izvajal v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo. Agencija eu-LISA je zato zavezana k izvajanju ustrezne strategije kontrol, ki je usklajena med ustreznimi akterji, vključenimi v verigo nadzora.

    V zvezi z naknadnimi kontrolami veljajo za agencijo eu-LISA kot decentralizirano agencijo zlasti:

    – notranja revizija, ki jo izvaja služba Komisije za notranjo revizijo,

    – letna poročila Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

    – letna razrešnica, ki jo podeli Evropski parlament,

    – morebitne preiskave, ki jih vodi urad OLAF zlasti za zagotovitev, da se sredstva, dodeljena agencijam, ustrezno porabijo.

    GD HOME bo kot partnerski GD agencije eu-LISA izvajal svojo strategijo kontrol za decentralizirane agencije, da bi zagotovil zanesljivo poročanje v okviru svojega letnega poročila o dejavnostih. Čeprav so decentralizirane agencije v celoti odgovorne za izvrševanje svojega proračuna, je za redno plačevanje letnih prispevkov, ki jih določi proračunski organ, odgovoren GD HOME.

    Nazadnje, Evropski varuh človekovih pravic zagotavlja nadaljnjo raven nadzora in odgovornosti v agenciji eu-LISA.

    2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

    Na tej ravni niso bila ugotovljena nobena specifična tveganja.

    Za deljeno upravljani del upravljanja se splošna tveganja glede izvajanja obstoječih programov nanašajo na nezadostno izvajanje sklada s strani držav članic ter morebitne napake zaradi zapletenosti pravil in pomanjkljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov. Osnutek predloga uredbe o skupnih določbah poenostavlja regulativni okvir s harmonizacijo pravil ter upravljavskih in kontrolnih sistemov med različnimi skladi, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Prav tako poenostavlja zahteve glede kontrole (npr. upravljalno preverjanje na podlagi tveganj, možnost sorazmerne ureditve kontrole na podlagi nacionalnih postopkov, omejitve revizijskega dela v smislu časovnega razporeda in/ali posebnih operacij).

    Za proračun, ki ga izvršuje agencija eu-LISA, je potreben poseben okvir notranje kontrole, ki temelji na okviru notranje kontrole Evropske komisije. Enotni programski dokument mora zagotavljati informacije o sistemih notranjih kontrol, medtem ko mora konsolidirano letno poročilo o dejavnostih vsebovati informacije o uspešnosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, med drugim v zvezi z oceno tveganja. V konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 je navedeno, da ima uprava agencije razumno zagotovilo, da so vzpostavljene ustrezne notranje kontrole in da delujejo, kot je predvideno. Glavna tveganja so se vse leto ustrezno ugotavljala in obvladovala. To zagotovilo potrjujejo tudi rezultati opravljene notranje in zunanje revizije.

    Dodatno raven notranjega nadzora zagotavlja tudi služba za notranjo revizijo agencije eu-LISA, in sicer na podlagi letnega revizijskega načrta, pri katerem se upošteva zlasti ocena tveganj v agenciji eu-LISA. Služba za notranjo revizijo agenciji eu-LISA pomaga pri doseganju ciljev, saj prinaša sistematičen in discipliniran pristop k ocenjevanju uspešnosti obvladovanja tveganja, kontrole in upravljanja ter izdaja priporočila za njihovo izboljšanje.

    Poleg tega Evropski nadzornik za varstvo podatkov in pooblaščena oseba za varstvo podatkov agencije eu-LISA (neodvisna funkcija, ki je neposredno podrejena tajništvu upravnega odbora) nadzorujeta obdelavo osebnih podatkov s strani agencije eu-LISA.

    Nazadnje, GD HOME kot partnerski GD agencije eu-LISA izvaja letno oceno obvladovanja tveganja, namenjeno ugotavljanju in ocenjevanju morebitnih visokih tveganj, povezanih z delovanjem agencij, vključno z agencijo eu-LISA. O tveganjih, ki se štejejo za kritična, se letno poroča v načrtu GD HOME za obvladovanje tveganja, ki mu je priložen akcijski načrt, v katerem so navedeni ukrepi za njihovo zmanjšanje.

    2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

    Za del, ki se izvaja z deljenim upravljanjem, se pričakuje, da bodo stroški kontrol ostali enaki ali se bodo morda zmanjšali za države članice. Za sedanji programski cikel (2014–2020) so kumulativni stroški kontrol s strani držav članic od leta 2017 ocenjeni na približno 5 % skupnega zneska plačil, ki so jih države članice zahtevale za leto 2017.

    Ta odstotek naj bi se zmanjšal s povečanjem učinkovitosti pri izvajanju programov in povečanjem plačil za države članice.

    Glede na uvedbo pristopa k upravljanju in kontrolam na podlagi tveganj v predlogu uredbe o skupnih določbah ter okrepljena prizadevanja za sprejetje možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov naj bi se stroški kontrol za države članice še dodatno zmanjšali.

    Za agencijo eu-LISA Komisija poroča o razmerju med „stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, h katerim spada tudi agencija eu-LISA, je GD HOME v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 to razmerje opredelil kot 0,21 %.

    Evropsko računsko sodišče je potrdilo zakonitost in pravilnost letnih računovodskih izkazov agencije eu-LISA za leto 2019, kar pomeni stopnjo napake pod 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala.

    Poleg tega člen 80 finančne uredbe o agenciji eu-LISA določa možnost, da agencija službo za notranjo revizijo deli z drugimi organi Unije, ki delujejo na istem zadevnem področju, če služba za notranjo revizijo enega organa Unije ni stroškovno učinkovita.

    2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

    Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

    GD HOME bo svojo strategijo za boj proti goljufijam še naprej uporabljal v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), da se med drugim zagotovi, da so notranje kontrole v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajene z navedeno strategijo ter da je pristop k obvladovanju tveganj za goljufije usmerjen k opredeljevanju tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov.

    Kar zadeva deljeno upravljanje, države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v računovodske izkaze, predložene Komisiji. V tem okviru države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti. Kot velja v sedanjem programskem ciklu (2014–2020), morajo države članice uvesti postopke za odkrivanje nepravilnosti in boj proti goljufijam skupaj s posebno delegirano uredbo Komisije o poročanju o nepravilnostih. Ukrepi za boj proti goljufijam bodo še naprej medsektorsko načelo in obveznost za države članice.

    Za posredno upravljanje so ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, med drugim navedeni v členu 50 uredbe o agenciji eu-LISA in pod naslovom X finančne uredbe o agenciji eu-LISA.

    Agencija eu-LISA zlasti sodeluje pri dejavnostih za preprečevanje goljufij Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Komisijo pa brez odlašanja obvešča o primerih domnevnih goljufij in drugih finančnih nepravilnosti – v skladu s svojo notranjo strategijo za boj proti goljufijam.

    Poleg tega je GD HOME kot partnerski GD razvil in uvedel lastno strategijo za boj proti goljufijam na podlagi metodologije, ki jo je zagotovil urad OLAF. Strategija se uporablja za decentralizirane agencije, tudi za agencijo eu-LISA. V letnem poročilu o dejavnostih GD HOME za leto 2020 je bilo ugotovljeno, da postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij delujejo zadovoljivo, kar je prispevalo k zagotovilu o doseganju ciljev notranje kontrole.

    3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

    3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

    ·Obstoječe proračunske vrstice

    Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

    Razdelek večletnega finančnega okvira

     

     

    Proračunska vrstica

    Vrsta
    odhodkov

    Prispevek

    številka

    dif./nedif. 74

    držav Efte 75

    držav kandidatk 76

    tretjih držav

    po členu 21(2)(b) finančne uredbe

    4

    11.10.02 – Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)

    dif.

    NE

    NE

    DA

    NE

    4

    11.02.01 – Instrument za upravljanje meja in vizume

    dif.

    NE

    NE

    DA

    NE

    4

    11.01.01 – Odhodki za podporo Skladu za integrirano upravljanje meja – Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume

    nedif.

    NE

    NE

    DA

    NE

    ·Zahtevane nove proračunske vrstice

    Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

    Razdelek večletnega finančnega okvira

    Proračunska vrstica

    Vrsta 
    odhodkov

    Prispevek

    številka  

    dif./nedif.

    držav Efte

    držav kandidatk

    tretjih držav

    po členu 21(2)(b) finančne uredbe

    [XX YY YY YY]

    DA/NE

    DA/NE

    DA/NE

    DA/NE

    3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

    3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Razdelek
    večletnega finančnega okvira

    4

    Migracije in upravljanje meja

    GD: HOME

    Leto 
    2024

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    SKUPAJ

    • Odobritve za poslovanje

    11.10.02 – Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)

    obveznosti

    (1a)

    19,945

    22,825

    12,800

    12,800

    68,370

    plačila

    (2a)

    19,945

    22,825

    12,800

    12,800

    68,370

    11.02.01 – Instrument za upravljanje meja in vizume

    obveznosti

    (1b)

    33,400

    50,958

    14,100

    14,100

    112,558

    plačila

    (2b)

    19,661

    34,260

    12,420

    12,292

    78,633

    Odobritve 
    za GD HOME SKUPAJ

    obveznosti

    = 1a + 1b + 3

    53,345

    73,783

    26,900

    26,900

    180,928

    plačila

    = 2a + 2b

    + 3

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003

     



    Odobritve za poslovanje SKUPAJ

    obveznosti

    (4)

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

    180,928

    plačila

    (5)

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003

    • Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

    (6)

    Odobritve iz RAZDELKA 4
    večletnega finančnega okvira SKUPAJ

    obveznosti

    = 4 + 6

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

    180,928

    plačila

    = 5 + 6

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003

    Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

    • Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

    obveznosti

    (4)

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

    180,928

    plačila

    (5)

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003

    Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

    (6)

    Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6
    večletnega finančnega okvira 
    SKUPAJ 
    (referenčni znesek)

    obveznosti

    = 4 + 6

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

    180,928

    plačila

    = 5 + 6

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003



    Razdelek
    večletnega finančnega okvira

    7

    „Upravni odhodki“

    Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    N

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

    SKUPAJ

    GD <…….>

    • Človeški viri

    • Drugi upravni odhodki

    GD <…….> SKUPAJ

    odobritve

    Odobritve iz RAZDELKA 7 
    večletnega finančnega okvira 
    SKUPAJ

    (obveznosti skupaj = plačila skupaj)

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    2024

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    SKUPAJ

    Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
    večletnega finančnega okvira 
    SKUPAJ

    obveznosti

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

     

    180,928

    plačila

    39,606

    57,085

    25,220

    25,092

    147,003

    Agencija eu-LISA: razčlenitev odhodkov po naslovih

    Agencija eu-LISA

     

    Odobritve za

    2024

    2025

    2026

    2027

    Skupaj

    Naslov 1: odhodki za zaposlene

    obveznosti

    0,520

    1,040

    1,040

    1,125

    3,725

    plačila

    0,520

    1,040

    1,040

    1,125

    3,725

    Naslov 2: odhodki za infrastrukturo in poslovanje

    obveznosti

     

     

    11,760

    11,675

    23,435

    plačila

    11,760

    11,675

    23,435

    Naslov 3: Odhodki za poslovanje

    obveznosti

    19,425

    21,785

     

     

    41,210

    plačila

    19,425

    21,785

    41,210

    SKUPAJ

    obveznosti

    19,945

    22,825

    12,800

    12,800

    68,370

     

    plačila

    19,945

    22,825

    12,800

    12,800

    68,370

    Iz teh odhodkov se bodo krili stroški za:

    ·razvoj in vzdrževanje platforme EU za pridobitev vizuma,

    ·postopno zaposlovanje dodatnih 5 začasnih uslužbencev (AD) in 5 pogodbenih uslužbencev za razvoj in vzdrževanje platforme EU za pridobitev vizuma od leta 2023.

     

    3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

    odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Cilji in realizacije

     

     

     

    Leto

    Leto

    Leto

    Leto

    SKUPAJ

    2024

    2025

    2026

    2027

     

    faza

    vrsta

    povprečni stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

     

    SPECIFIČNI CILJ št. 1: Platforma EU za pridobitev vizuma (vzpostavitev in vzdrževanje)

    – realizacija

    Začetna vzpostavitev

    zasnova

     

     

    6,562

     

    1,666

     

     

     

     

     

    8,228

    – realizacija

    razvoj

     

     

    3,108

     

    4,736

     

     

     

     

     

    7,844

    – realizacija

    testiranje

     

     

    1,252

     

    5,087

     

     

     

     

     

    6,339

    – realizacija

    izvajanje

     

     

     

    2,193

     

     

     

     

     

    2,193

    – realizacija

    strojna oprema in infrastruktura

     

     

    7,447

     

    7,564

     

     

     

     

     

    15,011

    – realizacija

    prilagoditev VIS – začetna migracija

     

     

    0,146

     

    0,148

     

     

     

     

     

    0,294

    – realizacija

    prilagoditev VIS – sinhronizacija

     

     

    0,130

     

    0,132

     

     

     

     

     

    0,261

    – realizacija

    prilagoditev VIS – strojna oprema in infrastruktura

     

     

    1,300

     

    1,300

     

     

     

     

     

    2,600

    – realizacija

    integracija in prilagoditev+ strojna oprema in infrastruktura (države članice)

     

     

    33,400

     

    50,100

     

     

     

     

     

    83,500

    – realizacija

    usposabljanje (države članice)

     

     

     

     

    0,858

     

     

     

     

     

    0,858

    – realizacija

    vzdrževanje

    ponavljajoči se stroški – služba za pomoč uporabnikom digitalne aplikacije, ad hoc rešitve

     

     

     

     

     

     

    7,031

     

    6,992

     

    14,023

    – realizacija

    ponavljajoči se stroški za strojno opremo in infrastrukturo

     

     

     

     

     

     

    3,266

     

    3,287

     

    6,553

     

    ponavljajoči se stroški – dovoljenja

     

     

     

     

     

     

    2,504

     

    2,520

     

    5,024

    – realizacija

    stroški vzdrževanja in delovanja (države članice)

     

     

     

     

     

    14,100

     

    14,100

     

    28,200

    Seštevek za specifični cilj št. 1

     

    53,345

     

    73,783

     

    26,900

     

    26,900

     

    180,928

    SPECIFIČNI CILJ št. 2: Število izdanih digitalnih vizumov (v milijonih)

    Seštevek za specifični cilj št. 2

    16,10

    18,10

    18,10

    18,10

    70,40

    SKUPAJ za cilja 1 in 2

    ni relevantno

    53,345

    ni relevantno

    73,783

    ni relevantno

    26,900

    ni relevantno

    26,900

    ni relevantno

    180,928

     

    3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve – GD HOME

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    N 77

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

    SKUPAJ

    RAZDELEK 7 
    večletnega finančnega okvira

    Človeški viri

    Drugi upravni odhodki

    Seštevek za
    RAZDELEK 7
     
    večletnega finančnega okvira

    Odobritve zunaj RAZDELKA 7 78
    večletnega finančnega okvira

    Človeški viri

    Drugi
    upravni odhodki

    Seštevek za odobritve
    zunaj RAZDELKA 7 
    večletnega finančnega okvira

    SKUPAJ

    Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

    3.2.4.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve – Agencija eu-LISA

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    2024

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    SKUPAJ

    Agencija eu-LISA

    Človeški viri

    0,520

    1,040

    1,040

    1,125

    3,725

    Drugi upravni odhodki

    SKUPAJ

    0,520

    1,040

    1,040

    1,125

    3,725

    3.2.4.1.Ocenjene potrebe po človeških virih – GD HOME

       Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

       Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

    Leto 
    N

    Leto 
    N+1

    Leto N+2

    Leto N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

    • Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

    20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

    20 01 02 03 (delegacije)

    01 01 01 01 (posredne raziskave)

    01 01 01 11 (neposredne raziskave)

    Druge proračunske vrstice (navedite)

    Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 79

    20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

    20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

    XX 01 xx yy zz   80

    – na sedežu

    – na delegacijah

    01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

    01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

    Druge proračunske vrstice (navedite)

    SKUPAJ

    XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

    Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

    Opis nalog:

    Uradniki in začasni uslužbenci

    Zunanji sodelavci

    3.2.4.2.Ocenjene potrebe po človeških virih – Agencija eu-LISA 

       Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

       Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

    Agencija eu-LISA 

    2024

    2025

    2026

    2027

    Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

    AD

    5

    5

    5

    5

    5

    Zunanji sodelavci 

    PU

    3

    3

    3

    5

    5

    Skupaj za agencijo eu-LISA

    8

    8

    8

    10

    10

    Opis nalog:

    FAZA UVEDBE (2024, 2025)

    6 EPDČ (4 ZU, 2 PU) bodo potrebni za pripravo specifikacij / zahtev ter nalog na področju analize in zasnove v sodelovanju z izvajalci, pri čemer se bo združevalo strokovno znanje na področju arhitekture IT, testiranja, varnosti in varstva podatkov,

    upravljanja projektov in programov ter upravljanja poslovnih odnosov. Medtem ko bo profil vodje projekta po začetku delovanja nadomesti profil lastnika proizvoda, bo treba po začetku delovanja manjši del dodelitve profilov vodje projektov ohraniti, zlasti za nadaljnji razvoj proizvodov, projekte prilagodljivega vzdrževanja in izdaje različic.

    2 EPDČ (1 ZU, 1 PU), ki bosta združevala različne tehnične profile, bosta potrebna že v fazi izvajanja, da se zagotovi uskladitev in vključitev rešitve v obstoječo infrastrukturo in omrežno arhitekturo, komponente in standarde. Zato so bili upoštevani profili na področju infrastrukture, omrežja, storitev upravljanja podatkovnih centrov ter upravljanja proizvodov/storitev. Poleg tega so bile v ocenah za fazo uvedbe upoštevane potrebe po transverzalnih storitvah (javna naročila, finance in človeški viri).

    FAZA DELOVANJA (2026, 2027)

    Po začetku delovanja je potrebnih 10 EPDČ (5 ZU, 5 PU), da se državam članicam zagotovi visoka razpoložljivost storitev z zanesljivim in visokokakovostnim operativnim upravljanjem 24 ur na dan 7 dni. Da se zagotovi visoka kontinuiteta, se bo večina tehničnih profilov, uporabljenih v fazi uvedbe, še naprej ukvarjala z izdelkom. Za operacije bodo skupaj potrebni viri za podporo na prvi stopnji in podporo na drugi stopnji, upravljanje varnosti, neprekinjeno poslovanje in varstvo podatkov, upravljanje testiranja in prehoda, upravljanje infrastrukture, omrežja in podatkovnih centrov, storitve lastnikov proizvodov/storitev ter arhitekturo IT, projektno podporo ter upravljanje poslovanja in odnosov. Naloge, ki se bodo izvajale, so povezane z upravljanjem platforme, infrastrukture, omrežja, varnosti itd. med vsakodnevnimi operacijami, pa tudi med upravljanjem tehničnega razvoja, ki izhaja iz korektivnega in prilagodljivega vzdrževanja.

    3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

    Predlog/pobuda:

       se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

    Ker odobritve, potrebne za razvoj platforme EU za pridobitev vizuma (2024/2025), in ponavljajoči se stroški (od leta 2026) niso bili načrtovani v okviru proračuna agencije eu-LISA, bodo sredstva, potrebna za razvoj in vzdrževanje platforme EU za pridobitev vizuma (68,370 milijona EUR v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027), na voljo prek proračunskih izravnav z BMVI (11.02.01 – Instrument za upravljanje meja in vizume) za ustrezne zneske:

    Razvojni in ponavljajoči se stroški na nacionalni ravni se bodo financirali v okviru programov BMVI.

       zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

    Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

       zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

    Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

    3.2.6.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

    V predlogu/pobudi:

       ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

       je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

    odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    N 81

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

    Skupaj

    Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

    Sofinancirane odobritve SKUPAJ

     

    3.3.Ocenjene posledice za prihodke

       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

       Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

       za lastna sredstva,

       za druge prihodke.

    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice    

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Prihodkovna proračunska vrstica

    Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

    Posledice predloga/pobude 82

    Leto 
    N

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

    Člen ………….

    p.m.

    Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

    11.10.02 (eu-LISA), 11.02.01 (BMVI)

    Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

    Proračun vključuje prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z vizumsko digitalizacijo, kot je določeno v ustreznih veljavnih sporazumih. Ocene temeljijo na izračunih prihodkov za izvajanje schengenskega pravnega reda iz držav (Islandija, Norveška in Švica), ki trenutno v splošni proračun Evropske unije (porabljena plačila) prispevajo letni znesek za zadevno proračunsko leto, izračunano v skladu z deležem njihovega bruto domačega proizvoda v primerjavi z bruto domačim proizvodom vseh udeleženih držav. Izračun temelji na podatkih Eurostata, ki precej variirajo glede na gospodarski položaj udeleženih držav.

    (1)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
    (2)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
    (3)     https://www.consilium.europa.eu/sl/council-eu/preparatory-bodies/visa-working-party/  
    (4)    Predsedstvo Sveta Evropske unije, E-vizum: izboljšanje sedanjega vizumskega postopka s spletnim postopkom za pridobitev vizuma, 12546/17, oktober 2017
    (5)    Predsedstvo Sveta Evropske unije, E-vizum: izboljšanje sedanjega vizumskega postopka z digitalnim vizumom, 11816/17; september 2017.
    (6)    Uredba (EU) 2019/1155 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 188, 12.7.2019, str. 25).
    (7)    Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme Vizumskega informacijskega sistema (UL L 248, 13.7.2021, str. 11).
    (8)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20) (v nadaljnjem besedilu: sistem vstopa/izstopa ali SVI).
    (9)    Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o sistemu ETIAS).
    (10)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Prilagajanje skupne vizumske politike novim izzivom (COM(2018) 251 final) https://webgate.ec.testa.eu/docfinder/extern/aHR0cHM=/ZXVyLWxleC5ldXJvcGEuZXU=/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0251 .  
    (11)    Uvodna izjava 20 Uredbe (EU) 2019/1155.
    (12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru In Odboru regij o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020) 609 final), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0609 .
    (13)    Priloga I k Uredbi (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39).
    (14)    Države članice se lahko na podlagi sporazumov o zastopanju dvostransko dogovorijo, da jih bo v tretji državi zastopala druga država članica. To pomeni, da nimajo vse države članice konzulatov v vseh tretjih državah, katerih državljani potrebujejo vizum.
    (15)    Študija za oceno različnih možnosti, povezanih z digitalizacijo vizumskega postopka, in v podporo pripravi ocene učinka – končno poročilo na voljo na: https://ec.europa.eu/home-affairs/study-assess-various-options-related-visa-process-digitalisation-and-support-preparation-impact_en .
    (16)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1) in Uredba (EU) 2019/1155 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 188, 12.7.2019, str. 25).
    (17)    Uredba (EU) 2017/1370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 198, 28.7.2017, str. 24).
    (18)    Dovzetnost vizumske nalepke za goljufije je utemeljena z Izvedbenim sklepom Komisije C(2020) 2672 z dne 30. aprila 2020 o uvedbi digitalnega žiga na enotni obliki za vizume. Ta izvedbeni sklep je bil sprejet po odkritju številnih ponaredkov nove vizumske nalepke v državah članicah kmalu po njeni uvedbi (december 2019).
    (19)    V raziskavi, ki jo je leta 2018 izvedlo Evropsko turistično združenje, je bilo na primer ocenjeno, da 25 % indijskih potnikov ne razmišlja o schengenskem območju kot cilju potovanja zaradi sedanjega vizumskega postopka. To bi torej potrdilo, da lahko nekatere potnike, ki potrebujejo vizum, vizumske zahteve odvračajo od potovanja v EU; https://www.etoa.org/eu-schengen-visa-long-haul-markets/.
    (20)    Dovzetnost vizumske nalepke za goljufije je utemeljena z Izvedbenim sklepom Komisije C(2020) 2672 z dne 30. aprila 2020 o uvedbi digitalnega žiga na enotni obliki za vizume. Ta izvedbeni sklep je bil sprejet po odkritju številnih ponaredkov nove vizumske nalepke v državah članicah kmalu po njeni uvedbi (december 2019).
    (21)    Kot je na primer uredba o interoperabilnosti (Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85)).
    (22)    Uredba (EU) 2021/1134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021. Revidirana uredba o VIS bo omogočila temeljitejše preverjanje preteklosti prosilcev za vizum, zapolnila vrzeli v varnostnih informacijah z boljšo izmenjavo informacij med državami članicami, razširila vizumski informacijski sistem na vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje ter omogočila boj proti ugrabitvi otrok in trgovanjem z njimi z znižanjem starosti za odvzem prstnih odtisov pri mladoletnikih. Novi vizumski informacijski sistem naj bi bil skupaj z drugimi novimi in nadgrajenimi informacijskimi sistemi EU operativen in popolnoma interoperabilen do konca leta 2023.
    (23)    Pravna podlaga ETIAS: Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).
    (24)    SVI bo interoperabilen z VIS in drugimi informacijskimi sistemi EU, tako da bodo vse informacije navzkrižno preverjene (npr. sistemi bodo zagotavljali informacije o tem, ali ima imetnik vizuma že dosje v SVI.)
    (25)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
    (26)    Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
    (27)    COM(2020) 690 final, Delovni program Komisije za leto 2021, Vitalna Unija v krhkem svetu, str. 6.
    (28)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, „Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje“ (COM(2021) 277 final).
    (29)    COM(2021) 118 final, sporočilo Komisije „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“ .
    (30)    Zlasti Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba Sveta (ES) št. 1683/95, Uredba Sveta (ES) št. 333/2002, Uredba Sveta (ES) št. 693/2003, Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 in Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma.
    (31)    Z izjemo Irske, ki ne sodeluje v vizumski politiki Unije. Določbe te uredbe za Ciper, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško predstavljajo določbe, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu oziroma so z njim kako drugače povezane v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 v povezavi s Sklepom Sveta (EU) 2017/1908 ter člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.
    (32)    Islandija, Norveška, Lihtenštajn in Švica.
    (33)     Study on the feasibility and implications of options to digitalise visa processing, 2019   https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/4cb4fbb8-4c82-11ea-b8b7-01aa75ed71a1  
    (34)    Študija za oceno različnih možnosti, povezanih z digitalizacijo vizumskega postopka, in v podporo pripravi ocene učinka – končno poročilo na voljo na: https://ec.europa.eu/home-affairs/study-assess-various-options-related-visa-process-digitalisation-and-support-preparation-impact_en .
    (35)    V skladu z veljavnimi pravili vizumskega zakonika (Uredba (ES) št. 810/2009) se biometrični podatki načeloma odvzamejo vsakih 59 mesecev od datuma prvega odvzema, sicer pa se prekopirajo iz prejšnje vloge.
    (36)    V skladu z vizumskim zakonikom morajo države članice Komisiji poročati o vsaki znatni izgubi praznih vizumskih nalepk (člen 37(2)).
    (37)    To je bilo upoštevano pri izračunu stroškov in koristi, ob predpostavki, da bodo 3 % vlog še vedno vloženi v papirni obliki. To bi se nanašalo na prosilce, ki ne morejo zaprositi prek spleta, ali prosilce, ki morajo predložiti spremne dokumente v papirni obliki. Glede na to, da bo oddaja vlog prek digitalnih sredstev veliko lažja kot v papirni obliki na konzulatu, bo odstotek zelo nizek.
    (38)    Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
    (39)    Projekt z agencijo eu-LISA za razvoj in preskušanje prototipa prihodnje platforme EU za pridobitev vizuma prek spleta, ki je začel delovati septembra 2020 v skladu s sporazumom o ravni storitve, ki sta ga GD HOME in agencija eu-LISA podpisala 27. julija 2020. Namen projekta je analizirati stroške ter tehnične in pravne zahteve prihodnje platforme EU za pridobitev vizuma prek spleta. Končno poročilo o projektu bi moralo biti predloženo do oktobra 2021.
    (40)    Na podlagi študije o izvedljivosti digitalnega vizuma iz leta 2019 je bilo ocenjeno, da naj bi trajalo tri leta.
    (41)    Upoštevajte, da ti povprečni stroški odstopajo od stroškov, predstavljenih v možnosti 3. Razlog za to je, da 17 držav članic, ki so bile izbrane v okviru možnosti 3, predstavlja le 43 % vlog za izdajo vizuma, hkrati pa predstavljajo približno 75 % vseh držav članic. Zato stroškov infrastrukture ni mogoče linearno porazdeliti na podlagi števila držav članic, ki se odločijo za sodelovanje.
    (42)    C(2020) 2672. Ta izvedbeni sklep določa, da začnejo vse države članice uporabljati digitalni žig najpozneje dve leti po uradnem obvestilu (tj. 1. maja 2022).
    (43)    Uvodna izjava 20 Uredbe (EU) 2019/1155.
    (44)    COM(2021) 118 final, sporočilo Komisije „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“.
    (45)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
    (46)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
    (47)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
    (48)    Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
    (49)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).
    (50)    Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).
    (51)    Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19).
    (52)    Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23.2.2002, str. 4).
    (53)    Uredba sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).
    (54)    Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 z dne 14. aprila 2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003 (UL L 99, 17.4.2003, str. 15).
    (55)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
    (56)    Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
    (57)    Ta uredba ne spada v področje uporabe ukrepov iz Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
    (58)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
    (59)    Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
    (60)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
    (61)    Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
    (62)    UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
    (63)    Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
    (64)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
    (65)    [UL C …].
    (66)    Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).
    (67)    Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23.2.2002, str. 4).
    (68)    Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 z dne 14. aprila 2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljeni železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003 (UL L 99, 17.4.2003, str. 15).
    (69)    Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah ( UL L 239, 22.9.2000, str. 19 ).
    (70)    Uredba sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).
    (71)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).
    (72)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
    (73)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
    (74)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
    (75)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
    (76)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
    (77)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
    (78)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
    (79)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
    (80)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
    (81)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
    (82)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.
    Top