This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0187
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EU) 2018/1727 of the European Parliament and the Council, as regards the collection, preservation and analysis of evidence relating to genocide, crimes against humanity and war crimes at Eurojust
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu
COM/2022/187 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.4.2022
COM(2022) 187 final
2022/0130(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) usklajuje preiskave in pregon hudih čezmejnih kaznivih dejanj v Evropi in širše. Eurojust kot vozlišče Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah podpira nacionalne organe za preiskovanje in pregon pri hudih kaznivih dejanjih, za obravnavo katerih je Eurojust pristojen v skladu z Uredbo (EU) 2018/1727 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Eurojustu). Med drugim je pristojen za obravnavo genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov (imenovanih tudi „osrednja mednarodna kazniva dejanja“).
Rusija je 24. februarja 2022 začela vojaško agresijo proti Ukrajini. Utemeljeno je mogoče domnevati, da so se v Ukrajini dogajali in se še dogajajo hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča je 2. marca 2022 naznanil, da je začel preiskavo razmer v Ukrajini 1 . Preiskave osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj ob podpori in usklajevanju Eurojusta so začela tudi tožilstva v več državah članicah in Ukrajini. Eurojust ima strokovno znanje in izkušnje za podporo preiskavam in pregonu osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, tudi z omogočanjem lažjega izvajanja dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, kot je skupina, ki so jo ustanovile nekatere države članice in Ukrajina ob sedanjih sovražnostih. Eurojust sodeluje tudi s tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča.
Nacionalni organi zbirajo dokaze o morebitnih mednarodnih kaznivih dejanjih, storjenih v Ukrajini. Zaradi trenutnih sovražnosti dokazov ni mogoče varno shraniti v Ukrajini, zato mora Unija nujno zagotoviti rezervno mesto / mesto za hrambo. Da bi uskladili sedanja prizadevanja držav članic za zbiranje dokazov, je torej treba hitro vzpostaviti centralno mesto za hrambo, v kateri bi se lahko hranili dokazi, ki jih zberejo agencije in organi Unije ter nacionalni in mednarodni organi ali tretje strani, kot so organizacije civilne družbe. Čeprav uredba o Eurojustu določa, da Eurojust podpira ukrepe držav članic pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj, Eurojustu izrecno ne dovoljuje zbiranja, zavarovanja in analiziranja takih dokazov za ta namen.
Eurojust je za opravljanje svojih nalog vzpostavil sistem vodenja zadev, ki vsebuje neosebne podatke in osebne podatke iz Priloge II k uredbi o Eurojustu. Sistem vodenja zadev je namenjen predvsem podpiranju upravljanja in usklajevanju preiskav in pregona, pri katerih Eurojust zagotavlja pomoč. Uredba o Eurojustu omejuje vzpostavitev sistema vodenja zadev na začasne delovne datoteke, s katerimi se podpira spremljanje odprtih zadev, in na seznam 2 . Obdelava osebnih podatkov zunaj sistema vodenja zadev je prepovedana 3 . Eurojust lahko pri usklajevanju in podpiranju preiskav in pregona začasno hrani in izmenjuje dokaze v skladu s pravili iz uredbe.
Komisija je že predlagala razširitev sedanje ureditve sistema Eurojusta za vodenje zadev v zvezi z dejavnostmi Eurojusta na področju preiskav in pregona terorističnih kaznivih dejanj. 1. decembra 2021 je sprejela predlog za izboljšanje delovanja evropske pravosodne protiteroristične evidence pri Eurojustu 4 . V okviru tega predloga sta predvidena posodobitev sistema vodenja zadev in digitalizacija izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom.
Nedavni dogodki, povezani z rusko agresijo proti Ukrajini, so še dodatno pokazali, da je treba obstoječi Eurojustov sistem vodenja zadev nujno preseči. Sedanja arhitektura za obdelavo podatkov v Eurojustu zaradi razsežnosti dogodkov in velike količine dokazov, ki jih je treba shraniti, kadar so storjena taka kazniva dejanja, Eurojustu ne omogoča zbiranja, zavarovanja in analiziranja dokazov v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s tistimi, ki so verjetno storjena v Ukrajini.
Glede na navedeno je namen tega predloga Eurojustu omogočiti, da zbira, zavaruje in analizira dokaze v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji ter po potrebi omogoči njihovo izmenjavo ali jih kako drugače da na voljo pristojnim nacionalnim ali mednarodnim pravosodnim organom. Z zbiranjem dokazov se Eurojustu ne bi podelila izvršilna vloga preiskovalnega organa, ki ne bi bila zajeta v mandatu Eurojusta, zagotovilo pa naj bi se, da lahko Eurojust prejema in centralno shranjuje dokaze iz različnih virov. S tem bo lahko Eurojust učinkoviteje podpiral pripravo zadev v nacionalnih in mednarodnih preiskavah ter zagotavljal dodatno podporo pristojnim tožilstvom. V ta namen ta predlog predvideva vzpostavitev avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev. Glede na občutljivost zadevnih osebnih podatkov mora biti njihova obdelava, vključno z zbiranjem, zavarovanjem, analizo in izmenjavo, skladna z najvišjimi standardi varstva podatkov in kibernetske varnosti.
Ključni dokazi o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih so običajno med drugim na voljo v obliki zvočnih posnetkov, videoposnetkov in fotografij. Tudi satelitski posnetki se lahko izkažejo za koristne pri dokazovanju, da so bila storjena ta kazniva dejanja. Zato je namen tega predloga tudi razširiti kategorije podatkov, ki jih lahko zakonito obdeluje Eurojust, na videoposnetke, zvočne posnetke in satelitske posnetke ter vse relevantne fotografije. Da bi nacionalnim in mednarodnim pravosodnim organom omogočili, da izkoristijo vso podporo, ki jo lahko Eurojust zagotovi pri tekočih preiskavah osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj v okviru agresije proti Ukrajini, je treba nujno izvesti spremembe uredbe o Eurojustu, predvidene v tem predlogu.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog prispeva k doseganju cilja, da se državljanom Unije zagotavlja območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, kjer se sprejemajo ustrezni ukrepi za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim.
Predlog je bil sprejet po ruski agresiji proti Ukrajini, saj se je kmalu izkazalo, da bodo potrebne ciljno usmerjene spremembe sedanjega pravnega okvira Eurojusta, da bi lahko ta v največji možni meri izpolnil cilje podpiranja ter krepitve usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, ki so jih storile strani v konfliktu.
Predlog temelji na predlogu za spremembo uredbe o Eurojustu in Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma, ki je bil sprejet 1. decembra 2021. Oba predloga imata isti cilj, in sicer Eurojustu omogočiti, da izpolni okrepljeno vlogo, predvideno v uredbi o Eurojustu, pri podpiranju in krepitvi usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj.
Predloga se dopolnjujeta, saj se nanašata na različne oblike kaznivih dejanj (osrednja mednarodna kazniva dejanja oziroma teroristična kazniva dejanja) in določata različne spremembe arhitekture Eurojusta za obdelavo podatkov. Cilj predloga o protiteroristični evidenci je boljša vključitev take evidence v pravni in tehnični okvir Eurojusta, da bo lahko Eurojust prepoznal povezave med preiskavami in pregonom terorističnih kaznivih dejanj, ki potekajo sočasno. Namen tega predloga je Eurojustu omogočiti zbiranje, zavarovanje, analiziranje in, kadar je to potrebno in ustrezno, izmenjavo dokazov o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih, in sicer z vzpostavitvijo avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev. Pogajanja in besedilo predloga o protiteroristični evidenci bo treba uskladiti s tem predlogom.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Odziv Unije na vdor Rusije v Ukrajino je bil povezan z več politikami Unije. Unija je na primer hitro sprejela celovit in trden sveženj omejevalnih ukrepov. V okviru Svetovne trgovinske organizacije je Rusijo nehala obravnavati kot državo z največjimi ugodnostmi, napovedala pa je tudi sveženj nujnih ukrepov v višini skoraj 550 milijonov EUR za reševanje humanitarnih posledic invazije. Namen vseh navedenih ukrepov in tega predloga je zagotoviti, da ima Unija ob polnem spoštovanju pravne države in temeljnih pravic na voljo ustrezna orodja za obravnavanje posledic ruske vojaške agresije proti Ukrajini (vključno s kazensko odgovornostjo za osrednja mednarodna kazniva dejanja, storjena med konfliktom). Končni cilj vseh teh ukrepov je ponovna vzpostavitev miru, katerega spodbujanje je prvi cilj Unije.
Predlog je skladen z dopolnilnima vlogama Europola in Eurojusta. Europol podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov ter boju proti njim, medtem ko ima Eurojust podobno vlogo v razmerju do pravosodnih organov. Europol je vzpostavil tudi „analitični projekt za osrednja mednarodna kazniva dejanja“. Europol želi z vzpostavitvijo tega analitičnega projekta podpreti pristojne organe držav članic, tretje strani in organizacije pri preprečevanju in zatiranju mednarodnih kaznivih dejanj, kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini, na primer z analizo informacij in obveščevalnih podatkov o takih zločinih. Eurojust in Europol se bosta usklajevala in sodelovala v okviru svojih mandatov, tudi s posodobitvijo operativnega sporazuma, ki sta ga podpisala leta 2010, da bi se povečala njuna učinkovitost v boju proti hudim kaznivim dejanjem v njuni pristojnosti ter da bi se izognili podvajanju dela in virov.
Predlog upošteva tudi pravni red Unije o varstvu podatkov in ga v celoti spoštuje.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 85 PDEU je pravna podlaga za uredbo o Eurojustu, ki jo spreminja ta predlog. Člen 85 PDEU določa, da delovanje Eurojusta ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Uredba o Eurojustu določa pravila o vzpostavitvi in delovanju sistema Eurojusta za vodenje zadev.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Območje svobode, varnosti in pravice, v okviru katerega se sprejema ta predlog, je v skladu s členom 4(2) PDEU področje deljene pristojnosti med Unijo in državami članicami. Zato se v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ukrepi na ravni Unije (PEU) sprejmejo le, če države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.
Osrednja mednarodna kazniva dejanja, pa čeprav so storjena samo v eni državi in zunaj Unije, imajo velike posledice za evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Kadar država ne želi ali dejansko ne more izvesti preiskave ali pregona teh kaznivih dejanj, čeprav je za to pristojna, lahko v skladu z načelom dopolnjevanja taka kazniva dejanja preiskuje in preganja Mednarodno kazensko sodišče, če je pristojno.
Zgolj z ukrepanjem na nacionalni ravni torej ni mogoče učinkovito zagotoviti pregona osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj. Države članice morajo sodelovati pri njihovih preiskavah in pregonu ter reševati skupne izzive. Med slednjimi so pomembni izzivi povezani z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, pa tudi izzivi v zvezi z dostopom nacionalnih in mednarodnih organov, ki lahko preiskujejo in preganjajo zadevna kazniva dejanja, do takih dokazov in njihovo izmenjavo med njimi. Eurojust je kot agencija Unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah jasen izraz tega prizadevanja držav članic, da storilce teh grozljivih dejanj s sodelovanjem privedejo pred sodišče. Eurojust je v idealnem položaju, da zbira, zavaruje in analizira take dokaze ter, kadar je to potrebno in primerno, omogoči njihovo izmenjavo ali jih da kako drugače na voljo pristojnim nacionalnim ali mednarodnim pravosodnim organom, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Takšni pravosodni organi v skladu z uredbo o Eurojustu vključujejo tožilstva.
Zato obstaja izrecna potreba po ukrepanju Unije. Ta predlog predvideva ukrepe, ki imajo razsežnost Unije. Njihov cilj je izboljšati zmožnosti Eurojusta za ukrepanje in mu omogočiti, da izpolni svoj ključni cilj, tj. podpiranje in krepitev usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini. Ta cilj je mogoče doseči samo na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti.
•Sorazmernost
V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU je treba naravo in intenzivnost zadevnega ukrepa prilagoditi ugotovljeni težavi. Pri težavah, obravnavanih v tem predlogu, je treba državam članicam zagotoviti podporo na ravni Unije za njihovo učinkovito odpravljanje. Namen predloga je zagotoviti, da lahko Eurojust poleg svojih sedanjih nalog in pooblastil ter brez poseganja vanje zbira, zavaruje in analizira tudi dokaze o genocidu, hudodelstvih zoper človečnost in vojnih zločinih ter jih, kadar je to potrebno in ustrezno, izmenja ali kako drugače da na voljo pristojnim nacionalnim in mednarodnim pravosodnim organom, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tako torej ne posega v nobene druge oblike hudih kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Eurojust v skladu z uredbo o Eurojustu. Brez sprememb iz tega predloga Eurojust morda ne bo mogel izpolniti svoje ključne vloge pri podpiranju in krepitvi sodelovanja med nacionalnimi organi držav članic pri preiskovanju in pregonu osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj.
Ta predlog uvaja minimalne spremembe uredbe o Eurojustu, ki ne spreminjajo njegove strukture niti ne spreminjajo delovanja Eurojusta. Sedanje pristojnosti in naloge Eurojusta ostajajo nespremenjene. Predlagane spremembe krepijo vlogo Eurojusta, kakršna je že predvidena v uredbi, ter upoštevajo občutljivost podatkov, ki se bodo obdelovali, in potrebo po zagotavljanju njihovega varstva. Skladno z načelom sorazmernosti ta predlog torej ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.
•Izbira instrumenta
Predlog spreminja uredbo o Eurojustu. Pravna podlaga za uredbo o Eurojustu je člen 85 PDEU, ki določa, da delovanje Eurojusta ureja uredba, sprejeta po rednem zakonodajnem postopku.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija je hitro sprejela ta predlog na podlagi več izmenjav – na dvostranski ravni ali v okviru skupnih srečanj – z Eurojustom in nacionalnimi organi, vključenimi v preiskave osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, pa tudi z organizacijami civilne družbe in drugimi subjekti Unije. Vsi so poudarili potrebo po centralni hrambi dokazov ter izpostavili sedanje omejitve sistema Eurojusta za vodenje zadev in njihov vpliv na zmožnost Eurojusta, da podpira in krepi usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s tistimi, ki bi lahko bila storjena v okviru trenutnih sovražnosti v Ukrajini.
Poleg tega je bilo leta 2021 opravljeno obsežno posvetovanje v okviru priprave predloga o digitalni izmenjavi informacij v primerih terorizma 5 , ki je potrdilo potrebo po izboljšanju sistema Eurojusta za vodenje zadev.
Eurojust je do datuma objave tega predloga sodeloval na vseh šestih sestankih projektne skupine Komisije „Freeze and Seize“, ki je bila ustanovljena v začetku marca 2022, da bi zagotovila usklajevanje med državami članicami pri izvrševanju omejevalnih ukrepov Unije proti ruskim in beloruskim posameznikom in podjetjem s seznama ter preučevala morebitno medsebojno učinkovanje omejevalnih in kazenskopravnih ukrepov.
Komisija se je udeležila dveh izrednih sestankov mreže za genocid, katere sekretariat gosti Eurojust, ki sta bila posvečena razmeram v Ukrajini (11. marca 2022 in 5. aprila 2022), na katerih je bila prav tako izražena potreba po centralni hrambi dokazov, tudi s strani tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča. Ista vprašanja so bila obravnavana tudi na več sejah kolegija in izvršnega odbora Eurojusta.
•Ocena učinka
Zaradi izjemne nujnosti ocene učinka ni bilo mogoče izvesti in zadevna obveznost je bila umaknjena. Sicer pa je edini namen predloga z vzpostavitvijo posodobljene tehnične rešitve v okviru Eurojusta za podporo organom držav članic pri obravnavanju genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov dodatno izboljšati njegove zmogljivosti za izpolnjevanje ciljev iz uredbe o Eurojustu. Predlog ne spreminja glavnih načel, na katerih temelji delovanje Eurojusta, in obstoječega pravnega okvira za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah niti na noben način ne omejuje obstoječih pooblastil in nalog Eurojusta. Pričakovani učinki predlaganih sprememb so zelo omejeni, saj predlog uvaja le eno posebno dodatno nalogo za Eurojust. Omogoča omejeno funkcionalnost obstoječe skupne arhitekture Eurojusta in zadeva le eno od 30 oblik hudih kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Eurojust. Ocena skladnosti dopolnilnih vlog Eurojusta in Europola bo izvedena v skladu z veljavno uredbo o Eurojustu. Komisija bo v skladu s členom 69(1) uredbe o Eurojustu do 13. decembra 2024 izvedla neodvisno oceno izvajanja uredbe o Eurojustu in dejavnosti te agencije.
•Temeljne pravice
Zaradi pomembnosti obdelave osebnih podatkov za namene kazenskega pregona in podpornih dejavnosti Eurojusta predlog poudarja, da je treba zagotoviti popolno skladnost s temeljnimi pravicami, kot so zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravico do varstva osebnih podatkov 6 in pravico do spoštovanja zasebnega življenja 7 . To je zlasti pomembno, ker predlog zajema obdelavo operativnih osebnih podatkov, povezanih s kazenskimi preiskavami in obsodbami, ter biometričnih podatkov.
Predlog pojasnjuje, da se za avtomatizirano zmogljivost za upravljanje in hrambo podatkov, v kateri se bodo analizirali in zavarovali dokazi o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih, uporabljajo obstoječe določbe uredbe o Eurojustu, ki določajo trdno ureditev Eurojusta za varstvo podatkov, razen tistih pravil, ki so neposredno povezana s tehnično zasnovo sistema vodenja zadev, tj. z začasnimi delovnimi datotekami in seznamom. V skladu s členom 26(2) uredbe o Eurojustu to vključuje tudi določbe o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725.
Predlog prav tako določa, da se mora Eurojust najprej posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, potem ko ta prejme uradno obvestilo pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ki vsebuje vsaj splošen opis predvidenih postopkov obdelave, oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ukrepe za obvladovanje teh tveganj, zaščitne ukrepe in varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti z uredbo o Eurojustu, ob upoštevanju pravic in legitimnih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih zadevnih oseb. Opravljeno bo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.
Predlog določa, da bi bilo treba pri avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov upoštevati najvišje standarde kibernetske varnosti.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog bi vplival na proračun Eurojusta in njegove potrebe po uslužbencih. V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu, se ocenjuje, da bi bilo za obdobje 2022–2027 potrebnih dodatnih 15,705 milijona EUR, da bi Eurojust lahko opravljal naloge iz tega predloga. To vključuje stroške vzpostavitve in upravljanja avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in shranjevanje podatkov (približno 500 000 EUR na leto) ter stroške za človeške vire, potrebne za ravnanje z njo.
Po ocenah bo potrebnih 16 dodatnih delovnih mest, vključno s strokovnjaki za pravosodno sodelovanje, pravniki lingvisti, analitiki, pravnimi strokovnjaki, uradniki za varnost IKT, uradniki za zvezo z Mednarodnim kazenskim sodiščem in organizacijami civilne družbe ter upravnimi uslužbenci. Zaradi nujnosti razmer bi bilo treba ta delovna mesta zapolniti čim prej.
5.DRUGI ELEMENTI
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Dokaze o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih običajno zbirajo, zavarujejo in analizirajo številni različni deležniki, tako pa je tudi v okviru trenutnih sovražnosti v Ukrajini, ko to opravljajo nacionalni organi, organi Unije, vključno z agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, mednarodne organizacije in zasebni subjekti, vključno z nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe.
Zato bi moral imeti Eurojust možnost centralizirati dokaze, ki so na voljo javnim organom, ob upoštevanju najvišjih standardov varnosti in sledljivosti. Take informacije ter (fizični in elektronski) dokazi bi se lahko uporabili tako v kazenskih zadevah pred nacionalnimi sodišči kot za pregon s strani Mednarodnega kazenskega sodišča ali katerega koli drugega sodišča ali mehanizma, vzpostavljenega v ta namen. Vendar predlog ni namenjen uvedbi obveznosti za nacionalne organe glede izmenjave takih informacij in dokazov.
Člen 1(1) izrecno razširja operativne funkcije Eurojusta v zvezi z zbiranjem, analizo, zavarovanjem in izmenjavo dokazov v podporo preiskavam in pregonu osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, in sicer genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj, v skladu s členom 3(4) uredbe o Eurojustu. Analitična podpora, ki jo zagotavlja Eurojust, je ena glavnih operativnih nalog, ki jih Eurojust že izvaja in se s tem predlogom dodatno krepi. Eurojust lahko podpira pristojne organe držav članic z analizo dokazov, zlasti kar zadeva oceno verodostojnosti in zanesljivosti dokazov v zvezi z dejstvi, ki so predmet tekočih preiskav in pregona, tudi tistih, ki jih podpira Eurojust, da se nato zagotovi dopustnost takih dokazov na nacionalnih ali mednarodnih sodiščih ali enakovrednih mehanizmih. V skladu z uredbo o Eurojustu lahko Eurojust že zdaj pošilja dokaze pristojnim nacionalnim organom in mednarodnim organizacijam v skladu z določbami o okviru Eurojusta za varstvo podatkov ter jih začasno hrani v podporo nacionalnim preiskavam in pregonu. Člen 1(1) pojasnjuje, da se obstoječi okvir uporablja tudi za dokaze, zbrane, shranjene in analizirane v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev.
Ker sedanji Eurojustov sistem vodenja zadev nima tehnične zmogljivosti za učinkovito in varno centralizacijo dokazov o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih, je namen člena 1(2) Eurojustu zagotoviti operativna sredstva za izvajanje njegovih nalog podpore in usklajevanja v zvezi s temi kaznivimi dejanji do vzpostavitve in polnega delovanja novega sistema vodenja zadev. To bi Eurojustu omogočilo, da navedene naloge opravlja že prej, tudi v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, ki se verjetno dogajajo v Ukrajini. Ta določba upošteva občutljivost podatkov, ki se obdelujejo, in potrebo po zagotovitvi njihovega varstva.
Ključni dokazi o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih so običajno na voljo v obliki zvočnih posnetkov in videoposnetkov. Tudi satelitski posnetki se lahko izkažejo za koristne pri dokazovanju, da so bila storjena ta kazniva dejanja. Zato se zdi potrebno razširiti kategorije podatkov, ki jih lahko Eurojust zakonito obdeluje, in ustrezno spremeniti Prilogo II k uredbi o Eurojustu (člen 1(3)).
2022/0130 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Eurojustu
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 85 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 8 je bil ustanovljen Eurojust ter določene njegove naloge, pristojnosti in funkcije.
(2)Eurojust je pristojen za oblike hudih kaznivih dejanj iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1727, ki vključujejo genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojne zločine. V skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) 2018/1727 pristojnost Eurojusta zajema tudi kazniva dejanja, povezana s kaznivimi dejanji iz Priloge I k navedeni uredbi.
(3)Rusija je 24. februarja 2022 začela vojaško agresijo proti Ukrajini. Utemeljeno je mogoče domnevati, da so se v okviru sedanjih sovražnosti v Ukrajini dogajali in se še dogajajo hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini.
(4)Unija bi morala glede na resnost razmer nujno sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo storilci teh zločinov v Ukrajini odgovarjali za svoja dejanja.
(5)Tožilstva v več državah članicah in Ukrajini so začela preiskave dogodkov v Ukrajini, pri čemer se po potrebi zanašajo na podporo Eurojusta. Eurojust je 27. junija 2016 sklenil sporazum o sodelovanju z Ukrajino. V skladu s tem sporazumom je v Eurojust napoten ukrajinski tožilec za zvezo zaradi lažjega sodelovanja med Eurojustom in Ukrajino.
(6)V skladu z Rimskim statutom 9 je Mednarodno kazensko sodišče pooblaščeno, da izvaja svojo jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev, kot so opisana v Rimskem statutu. Pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča dopolnjuje nacionalne kazenske jurisdikcije. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča je naznanil, da je začel preiskavo razmer v Ukrajini.
(7)Zaradi uporabe načela splošne pristojnosti v več državah članicah in dopolnilne narave pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča sta usklajevanje in izmenjava dokazov med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona v različnih jurisdikcijah ter z Mednarodnim kazenskim sodiščem ali drugim sodiščem ali mehanizmom, vzpostavljenim v ta namen, pomembna za zagotovitev učinkovitosti preiskav in pregona genocida, hudodelstev zoper človečnost ter vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj, vključno s tistimi, ki bi lahko bila storjena v Ukrajini v okviru trenutnih sovražnosti.
(8)Da bi zagotovili izmenjavo dokazov in najboljših praks v zvezi s pregonom genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov z nacionalnimi in mednarodnimi pravosodnimi organi, bi moral Eurojust okrepiti sodelovanje s kazenskimi sodišči in mehanizmi, vzpostavljenimi za obravnavanje kršitev mednarodnega prava. Eurojust bi moral v ta namen vzpostaviti tesno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in vsemi drugimi sodišči ali mehanizmi, namenjenimi obravnavanju kaznivih dejanj, ki vplivajo na mednarodni mir in varnost. Temu ustrezno bi moral Eurojust olajšati tudi izvrševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje Mednarodnega kazenskega sodišča ali posebnih kazenskih sodišč ali mehanizmov v zvezi z dokazi, povezanimi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji.
(9)Dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, ni mogoče varno shraniti na ozemlju, na katerem potekajo sovražnosti, kar velja tudi za dokaze v zvezi s sedanjimi sovražnostmi v Ukrajini. Zato je potrebna centralna hramba. Centralno mesto za hrambo bi bilo lahko potrebno tudi za dokaze, ki jih zberejo agencije in organi Unije ter mednarodni organi ali tretje osebe, kot so organizacije civilne družbe, da bi bili dostopni pristojnim pravosodnim organom.
(10)Eurojust ima strokovno znanje in izkušnje za podporo preiskavam in pregonu čezmejnih kaznivih dejanj, vključno z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji. To se nanaša tudi na zavarovanje, analizo in hrambo dokazov, kar zadeva njihovo dopustnost pred sodišči in zanesljivost.
(11)Eurojust lahko z zbiranjem, zavarovanjem in analiziranjem dokazov v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji ter, kadar je to potrebno in ustrezno, omogočanjem njihove izmenjave, podpira pripravo zadev v nacionalnih in mednarodnih preiskavah ter zagotavlja dodatno podporo pristojnim nacionalnim in mednarodnim organom. Taki dokazi so lahko še posebej koristni za preverjanje zanesljivosti izjav prič.
(12)Vzpostaviti bi bilo treba novo začasno zmogljivost za hrambo, ki bi omogočala tako hrambo, analiziranje in zavarovanje dokazov. Ker je hramba takih dokazov nujna, bi jih moral Eurojust hraniti v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev, dokler ne bo v celoti deloval novi sistem vodenja zadev. Splošna pravila iz posebnega poglavja Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta o obdelavi operativnih osebnih podatkov bi se morala uporabljati brez poseganja v posebna pravila o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1727. Avtomatizirano zmogljivost za upravljanje in hrambo podatkov bi bilo treba integrirati v nov sistem vodenja zadev, ki naj bi bil vzpostavljen s predlogom uredbe o digitalni izmenjavi informacij v primerih terorizma 10 .
(13)Hramba, analiziranje in zavarovanje dokazov v zvezi z genocidom, hudodelstvi proti človečnosti, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in shranjevanje podatkov ter njihova dostopnost za pristojne pravosodne organe, kadar je to potrebno in ustrezno, bi morali ustrezati najvišjim standardom kibernetske varnosti in varstva podatkov v skladu s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(14)Za dokazovanje genocida, hudodelstev proti človečnosti, vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj so lahko koristni satelitski posnetki, fotografije, videoposnetki in zvočni posnetki. Zato bi moral imeti Eurojust možnost, da takšne podatke obdeluje in shranjuje v ta namen.
(15)Eurojust in Europol bi morala tesno sodelovati v okviru svojih pristojnosti, zlasti pri obdelavi in analizi informacij v okviru Europolovega obstoječega in namenskega sistema (imenovanega analitični projekt) za mednarodna kazniva dejanja, da bi podprla pristojne organe pri preiskovanju in pregonu genocida, hudodelstev proti človečnosti, vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj. Zato se lahko Eurojust sklicuje na informacije Europola, ki jih je prejel pri opravljanju svojih nalog v skladu s členom 4(1)(j) Uredbe (EU) 2018/1727. Sodelovanje bi moralo vključevati redno skupno ocenjevanje operativnih in tehničnih vprašanj.
(16)[V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] ALI [V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]
(17)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.
(18)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725, ki je mnenje podal XX. XX 20XX –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2018/1727
Uredba (EU) 2018/1727 se spremeni:
(1)v členu 4(1) se doda točka (j):
„(j) podpira ukrepe držav članic v boju proti genocidu, hudodelstvom proti človečnosti, vojnim zločinom in povezanim kaznivim dejanjem, tudi z zbiranjem, zavarovanjem in analiziranjem dokazov v zvezi s temi kaznivimi dejanji, ter, kadar je to potrebno in primerno, omogočanjem njihove izmenjave ali kakšnim drugačnim neposrednim dajanjem na voljo teh dokazov pristojnim nacionalnim in mednarodnim pravosodnim organom, zlasti Mednarodnemu kazenskemu sodišču.“;
(2)v členu 80 se doda naslednji odstavek 8:
„(8) Z odstopanjem od člena 23(6) lahko Eurojust obdeluje operativne osebne podatke za opravljanje nalog iz člena 4(1), točka (j), v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo zunaj sistema vodenja zadev. Avtomatizirana zmogljivost za upravljanje in hrambo podatkov ustreza najvišjim standardom kibernetske varnosti. Pred začetkom delovanja avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov se izvede predhodno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila pooblaščene osebe za varstvo podatkov.
Uradno obvestilo pooblaščene osebe za varstvo podatkov vsebuje vsaj naslednje elemente:
(a) splošni opis predvidenih dejanj obdelave;
(b) oceno tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
(c) ukrepe za obvladovanje teh tveganj;
(d) zaščitne ukrepe, varnostne ukrepe in mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti s to uredbo, ob upoštevanju pravic in legitimnih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih oseb, ki jih to zadeva.
Določbe o varstvu podatkov iz te uredbe se uporabljajo za obdelavo podatkov v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov, kolikor niso neposredno povezane s tehnično ureditvijo sistema vodenja zadev v skladu s členom 23(1) te uredbe. Pravica do dostopa in roki za dostop do podatkov, shranjenih v avtomatizirani zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov, so povezani z dostopom do začasnih delovnih datotek, v podporo katerih se hranijo podatki.
Odstopanje iz tega odstavka preneha z vzpostavitvijo novega sistema vodenja zadev. Komisija določi datum vzpostavitve novega sistema vodenja zadev s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.“;
(3)Priloga II se spremeni:
(a)točka 1(n) se nadomesti z naslednjim:
„(n) profili DNK, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, fotografije in prstni odtisi ter v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 4(1)(j) videoposnetki in zvočni posnetki.“;
(b)točka 2(f) se nadomesti z naslednjo:
„(f) opis in vrsta kaznivih dejanj, v katere je oseba vpletena, čas storitve kaznivih dejanj in vrsta kaznivih dejanj ter v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 4(1)(j) informacije o kaznivem ravnanju, vključno z zvočnimi posnetki, videoposnetki, satelitskimi posnetki in fotografijami, ter o poteku preiskav;“.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“
KAZALO
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 15
1.1.Naslov predloga/pobude15
1.2.Zadevna področja15
1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 15
1.4.Cilji15
1.4.1.Splošni cilji 15
1.4.2.Specifični cilji 16
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice16
1.4.4.Kazalniki smotrnosti 16
1.5.Utemeljitev predloga/pobude 16
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude16
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.16
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti17
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti17
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev18
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic19
1.7.Načrtovani načini upravljanja 19
2.UKREPI UPRAVLJANJA 20
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 20
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 20
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol20
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje21
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 21
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 21
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 22
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 22
3.2.Ocenjene posledice za odhodke 23
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke23
3.2.2.Ocenjeni učinek na odobritve [organa] 25
3.2.3.Ocenjeni učinek na človeške vire [organa] 26
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 31
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 31
3.3.Ocenjene posledice za prihodke 32
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zbiranjem, zavarovanjem in analizo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini, v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
1.2.Zadevna področja
Zadevno področje: pravosodje in temeljne pravice
Dejavnost: vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote
07.10.07: Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša
☑Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11
◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
Eurojust je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ kot medvladni organ za usklajevanje preiskav in pregona hudih oblik čezmejnih kaznivih dejanj v Evropi in širše. Lizbonska pogodba je odpravila stebrno strukturo Evropske unije ter območje svobode, varnosti in pravice uskladila s pravnim redom Evropske unije. Z Uredbo (EU) 2018/1727 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Eurojustu), ki je bila sprejeta na podlagi člena 85 PDEU, je bil vzpostavljen nov pravni okvir za novo agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).
Eurojust kot vozlišče Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah podpira nacionalne organe za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je Eurojust pristojen v skladu z uredbo o Eurojustu. Med drugim je pristojen za obravnavo genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov (imenovanih tudi „osrednja mednarodna kazniva dejanja“).
Nedavni dogodki, povezani z ruskim vdorom v Ukrajino, so pokazali, da je Eurojustu nujno treba omogočiti, da zbira, zavaruje in analizira dokaze v zvezi z genocidom, vojnimi zločini in hudodelstvi zoper človečnost ter z njimi povezanimi kaznivimi dejanji, ter jih daje na voljo pristojnim nacionalnim in mednarodnim organom.
Glede na navedeno je splošni cilj tega predloga Eurojustu omogočiti opravljanje te dodatne naloge z vzpostavitvijo začasne avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev.
1.4.2.Specifični cilji
Specifični cilj izhaja iz zgoraj navedenega splošnega cilja:
Specifični cilj št. 1: Eurojustu omogočiti, da zbira, zavaruje in analizira dokaze v zvezi z genocidom, vojnimi zločini, hudodelstvi zoper človečnost in povezanimi kaznivimi dejanji ter, kadar je to potrebno in primerno, omogoči njihovo izmenjavo ali jih kako drugače da na voljo pristojnim nacionalnim in mednarodnim organom.
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Pobuda naj bi po pričakovanjih Eurojustu pravno in tehnično omogočila zbiranje, zavarovanje, analiziranje in, kadar je to potrebno in ustrezno, posredovanje dokazov o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih, in sicer z vzpostavitvijo avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov zunaj sistema vodenja zadev.
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
–Količina informacij, ki jih bodo poslali posamezniki, države članice, tretje države, nevladne organizacije in drugi ustrezni akterji;
–število pregonov na podlagi dokazov, shranjenih v sistemu;
–število informacij, ki jih bo Eurojust poslal državam članicam;
–število podprtih operativnih zadev.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje zakonodajne pobude so potrebni tehnični in postopkovni ukrepi na ravni EU, ki bi jih bilo treba uvesti z začetkom veljavnosti revidirane zakonodaje.
Glavne zahteve za obdobje po začetku veljavnosti predloga so:
–Eurojust naj uvede nov sistem, ki omogoča hrambo in upravljanje zbranih dokazov.
–Eurojust naj prejema dokaze od ustreznih deležnikov (tj. držav članic, posameznikov, tretjih držav, nevladnih organizacij...).
–Eurojust naj državam članicam omogoči dostop do teh dokazov za uporabo v preiskavah in pri pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj.
Ker je nujno treba zagotoviti, da bo lahko Eurojust te naloge opravljal že v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, ki bi bila lahko storjena v okviru trenutnih sovražnosti v Ukrajini, bo Eurojust podatkovno zbirko uvedel leta 2022 in bo že isto leto začel zbirati in upravljati dokaze.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Rusija je 24. februarja 2022 z vojsko vdrla v Ukrajino. Utemeljeno je mogoče domnevati, da so se v Ukrajini dogajali in se še dogajajo hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča je 2. marca 2022 naznanil, da je začel preiskavo razmer v Ukrajini. Preiskave osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, v nekaterih primerih ob podpori in usklajevanju Eurojusta, so začela tudi tožilstva v več državah članicah in Ukrajini. Eurojust ima strokovno znanje in izkušnje za podporo preiskavam in pregonu osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, tudi z omogočanjem lažjega izvajanja dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, kot je skupina, ki so jo ustanovile nekatere države članice in Ukrajina ob sedanjih sovražnostih.
Nacionalni organi zbirajo dokaze o osrednjih mednarodnih kaznivih dejanjih, ki so jih morda v Ukrajini storile vse strani, vpletene v konflikt. Zaradi tekočih sovražnosti dokazov ni mogoče varno hraniti v Ukrajini. Treba je vzpostaviti centralno mesto za hrambo, kjer bi se lahko hranili tudi dokazi, ki jih zberejo agencije in organi Unije ter nacionalni in mednarodni organi ali tretje strani, kot so organizacije civilne družbe. Čeprav uredba o Eurojustu določa, da Eurojust podpira ukrepe držav članic pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj, pa mu izrecno ne dovoljuje zbiranja, zavarovanja in analiziranja dokazov za ta namen.
Komisija je sprejela ta predlog na podlagi več izmenjav – na dvostranski ravni ali v okviru skupnih srečanj – z Eurojustom in nacionalnimi organi, vključenimi v preiskave osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj, pa tudi z organizacijami civilne družbe in drugimi subjekti Unije, kot je svetovalna misija Evropske unije v Ukrajini. Vsi so poudarili potrebo po centralni hrambi dokazov ter izpostavili sedanje omejitve sistema Eurojusta za vodenje zadev in njihov vpliv na vlogo Eurojusta, da podpira in krepi usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona v zvezi z osrednjimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s tistimi, ki bi lahko bila storjena v okviru trenutnih sovražnosti v Ukrajini.
Ta predlog je potreben za vzpostavitev avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov v EU za ustrezno in zakonito zbiranje, zavarovanje in analizo dokazov, ki nacionalnim organom omogoča pregon genocida, hudodelstev proti človeštvu, vojnih zločinov in povezanih kaznivih dejanj.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Predlog temelji na potrebi po usklajevanju pravosodnega odziva na osrednja mednarodna kazniva dejanja in preprečevanju vsakršne nekaznovanosti storilcev teh kaznivih dejanj. Evropa se sooča z varnostnim okoljem, ki se spreminja. Mednarodne krize so vedno vplivale na evropski način življenja in na temeljne pravice posameznikov. Zločini, kot so genocid, hudodelstva proti človečnosti in vojni zločini, spadajo v kategorijo zelo hudih zločinov, storilci teh zločinov pa ne bi smeli ostati nekaznovani.
Sodstvo temelji na pravni državi in ni malo primerov, ko je storilec kaznivega dejanja pobegnil roki pravice zaradi nezakonitega postopka zbiranja ali upravljanja dokazov.
Cilj tega predloga je vzpostaviti jasen okvir za boj proti tej nekaznovanosti.
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Krepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je bistveni del oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice.
Ta nujna rešitev je potrebna, da se Eurojustu omogoči opravljanje navedenih novih nalog že v sedanjih izrednih razmerah, povezanih s tekočimi sovražnostmi v Ukrajini. Ko bo predlog za spremembo uredbe o Eurojustu v zvezi z izmenjavo podatkov o primerih terorizma odobren, bo mogoče novo avtomatizirano zmogljivost za upravljanje in hrambo podatkov vključiti v novi sistem vodenja zadev.
V Sporočilu Komisije o strategiji EU za varnostno unijo, objavljenem julija 2020, sta bila poudarjena povezava med notranjo in zunanjo varnostjo ter pomen sodelovanja za učinkovito varstvo pravic državljanov. Ta predlog je jasen primer tega, kako potrebna je zmogljivost za upravljanje in hrambo za zaščito ene najpomembnejših pravic državljanov, tj. pravice do življenja.
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Od začetka veljavnosti uredbe o Eurojustu je trend povečevanje podatkovnih tokov agencije in povpraševanja po njenih storitvah.
Komisija se zaveda finančnih omejitev Eurojusta in posledic te nujne zahteve zaradi ruske agresije na Ukrajino za vire.
Ta predlog bo v uredbo o Eurojustu uvedel nove omejene naloge, katerih cilj je Eurojust prilagoditi digitalni dobi in mu omogočiti, da izpolni svojo okrepljeno vlogo, predvideno v uredbi o Eurojustu, pri podpiranju in krepitvi usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj, vključno z vojnimi zločini, genocidom in hudodelstvi zoper človečnost. Tega predloga ne bo mogoče uresničiti brez potrebnih finančnih in človeških okrepitev.
Stroški so ocenjeni na 15,705 milijona EUR in se bodo financirali iz razlike do zgornje meje v razdelku 2b večletnega finančnega okvira.
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
◻ Časovno omejeno
–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.
☑ Časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja 12
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
◻ subjektom javnega prava,
◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Opombe
Podatki o finančnih in človeških virih vključujejo predvideni skupni znesek za tehnično izvedbo avtomatizirane zmogljivosti za upravljanje in hrambo podatkov ter operativne stroške, povezane z določenimi zadevami, ki jih je mogoče povezati z njo.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Za zagotovitev učinkovitosti Eurojusta bo pomembno, da se spremlja in ocenjuje izvajanje digitalizacije izmenjave podatkov te agencije. Pri spremljanju predloga in poročanju o njem se bodo upoštevala načela iz uredbe o Eurojustu 13 , obe dejavnosti pa se bosta izvajali v skladu s skupim pristopom za decentralizirane agencije 14 .
Poleg upoštevanja horizontalnih pravil o upravljanju, ki se uporabljajo za agencije, mora Eurojust Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poslati zlasti enotni programski dokument, ki vsebuje večletne in letne delovne programe ter načrtovanje virov. Ta dokument določa cilje, pričakovane rezultate in kazalnike smotrnosti za spremljanje doseganja ciljev in rezultatov.
Eurojust o svojem delu poroča tudi v izčrpnem letnem poročilu. To letno poročilo pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament in nacionalne parlamente prav tako obvesti o delovnih dogovorih, sklenjenih s tretjimi osebami.
Komisija bo do 13. decembra 2024 in zatem vsakih pet let naročila zunanjo neodvisno oceno izvajanja uredbe in dejavnosti Eurojusta, da bi ocenila izvajanje in učinek uredbe ter uspešnost in učinkovitost Eurojusta (člen 69(1) uredbe o Eurojustu).
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Glede na to, da predlog vpliva na letni prispevek EU Eurojustu, se bo proračun EU izvrševal prek posrednega upravljanja.
Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun Eurojusta izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.
V zvezi z naknadnimi kontrolami je Eurojust kot decentralizirana agencija zlasti predmet:
–notranje revizije, ki jo izvaja služba Komisije za notranjo revizijo,
–letnih poročil Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,
–letne razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament,
–morebitnih preiskav, ki jih vodi urad OLAF zlasti za zagotovitev, da se sredstva, dodeljena agencijam, ustrezno porabijo,
–dodatne ravni nadzora in odgovornosti za Eurojust, ki jo zagotavlja evropski varuh človekovih pravic.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
V tej fazi niso bila ugotovljena nobena posebna tveganja v sistemih upravljanja in kontrole. Glede delovanja Eurojusta se izvaja upravni nadzor, ki zajema proračunski nadzor, notranjo revizijo, letna poročila Evropskega računskega sodišča in letno razrešnico za izvrševanje proračuna EU, kot je navedeno zgoraj.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Komisija poroča o razmerju med „stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, med katere spada tudi Eurojust, je GD JUST v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2021 to razmerje opredelil v višini 0,53 %.
Evropsko računsko sodišče je potrdilo zakonitost in pravilnost letnih zaključnih računov Eurojusta za leto 2020, kar pomeni stopnjo napake, nižjo od 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, so med drugim navedeni v členu 75 uredbe o Eurojustu. Eurojust zlasti sodeluje pri dejavnostih preprečevanja goljufij, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, in Komisijo brez odlašanja obvešča o primerih domnevnih goljufij in drugih finančnih nepravilnosti.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 15 |
držav Efte 16 |
držav kandidatk 17 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
2b |
071007 |
dif./nedif. |
NE |
NE |
DA |
NE |
·Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
[XX.YY.YY.YY] |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
||
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek
|
Številka |
Razdelek 2b – Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote |
|
Eurojust |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Naslov 1: Odhodki za zaposlene |
obveznosti |
(1) |
1,081 |
2,204 |
2,248 |
2,293 |
2,339 |
2,386 |
12,551 |
|
|
plačila |
(2) |
1,081 |
2,204 |
2,248 |
2,293 |
2,339 |
2,386 |
12,551 |
||
|
Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(1a) |
||||||||
|
plačila |
(2a) |
|||||||||
|
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(3a) |
0,500 |
0,510 |
0,520 |
0,530 |
0,541 |
0,552 |
3,154 |
|
|
plačila |
(3b) |
0,500 |
0,510 |
0,520 |
0,530 |
0,541 |
0,552 |
3,154 |
||
|
Odobritve za Eurojust
|
obveznosti |
= 1 + 1a + 3 |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
|
|
plačila |
= 2 + 2a + 3b |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
||
|
|
7 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
|
GD <…….> |
||||||||||
|
•Človeški viri |
||||||||||
|
•Drugi upravni odhodki |
||||||||||
|
GD <….> SKUPAJ |
odobritve |
|||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
|
obveznosti |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
|
|
plačila |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
||
3.2.2.Ocenjeni učinek na odobritve [organa]
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
||||||||||
|
vrsta 18 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 19 … Eurojustu omogočiti shranjevanje, analizo in zavarovanje dokazov v zvezi z genocidom, vojnimi zločini, hudodelstvi zoper človečnost in povezanimi kaznivimi dejanji |
|||||||||||||||||
|
– realizacija |
Shranjevanje, analiza in zavarovanje dokazov |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
|||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||
|
STROŠKI SKUPAJ |
1,581 |
2,714 |
2,769 |
2,824 |
2,880 |
2,938 |
15,705 |
||||||||||
3.2.3.Ocenjeni učinek na človeške vire [organa]
3.2.3.1.Povzetek
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|
Začasni uslužbenci (razred AD) |
0,785 |
1,601 |
1,633 |
1,666 |
1,699 |
1,733 |
9,119 |
|
Začasni uslužbenci (razred AST) |
0,079 |
0,160 |
0,163 |
0,167 |
0,170 |
0,173 |
0,912 |
|
Pogodbeni uslužbenci |
0,085 |
0,173 |
0,177 |
0,180 |
0,184 |
0,188 |
0,987 |
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
0,132 |
0,269 |
0,275 |
0,280 |
0,286 |
0,291 |
1,533 |
|
SKUPAJ |
1,081 |
2,204 |
2,248 |
2,293 |
2,339 |
2,386 |
12,551 |
Potrebe po uslužbencih (EPDČ):
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
SKUPAJ |
|
Začasni uslužbenci (razred AD) |
10 |
10 |
10 |
10 |
10 |
10 |
10 |
|
Začasni uslužbenci (razred AST) |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
|
Pogodbeni uslužbenci |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
|
SKUPAJ |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
16 |
Datumi zaposlovanja bodo predvidoma nastopili sredi leta 2022. Za korekcijski koeficient, ki se uporablja za Nizozemsko, niso bile podane nobene predpostavke, samo za morebitno povečanje za 2 % za indeksacijo plač.
Podrobnosti o povečanju števila osebja:
|
Specifični cilj |
Dodatno osebje |
|
Specifični cilj št. 1: Eurojustu omogočiti shranjevanje, analizo in zavarovanje dokazov v zvezi z genocidom, vojnimi zločini, hudodelstvi zoper človečnost in povezanimi kaznivimi dejanji |
3* strokovnjaki za pravosodno sodelovanje so potrebni za zagotovitev tožilskega ozadja in neposrednega vpogleda v ustrezne pravosodne sisteme in standarde dopustnosti dokazov Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +3 |
|
3* pravniki lingvisti so potrebni za zagotovitev ustreznega jezikovnega znanja v podporo prevajanju in analizi podatkov Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +3 |
|
|
3* analitiki so potrebni za upravljanje pričakovanega velikega obsega podatkov, podporo podatkovnemu rudarjenju in strukturiranje informacij iz izjav prič in žrtev Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +3 |
|
|
2* pravna strokovnjaka sta potrebna za zagotovitev strokovnega znanja na področju osrednjih mednarodnih kaznivih dejanj in odvzema premoženjske koristi Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +2 |
|
|
2* uradnika za varnost IKT sta potrebna za obvladovanje in zmanjševanje tveganja kibernetskih napadov Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +2 |
|
|
1* uradnik za zvezo z Mednarodnim kazenskim sodiščem je potreben za usklajevanje odnosov in operacij z Mednarodnim kazenskim sodiščem Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +1 1* uradnik za zvezo z organizacijami civilne družbe je potreben za usklajevanje odnosov in operacij z organizacijami civilne družbe Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +1 |
|
|
1* uradnik za administrativno podporo je potreben za upravljanje vseh nalog administrativne podpore Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno): 2022: +1 |
3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD
–☑ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto N+2 |
Leto N+3 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|||||
|
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
|
20 01 02 01 in 20 01 02 02 (sedež in predstavništva Komisije) |
|||||||||
|
20 01 02 03 (delegacije) |
|||||||||
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 01 (neposredne raziskave) |
|||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 20 |
|||||||||
|
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
|
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
|
Proračunske vrstice (navedite) 21 |
– na sedežu
22
|
||||||||
|
– na delegacijah |
|||||||||
|
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
|
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
–◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.
–☑ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.
Predlog zahteva naslednjo uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v razdelku 2b večletnega finančnega okvira: v proračunski vrstici 07.10.07 – Eurojust – v letu 2022: 1,581 milijona EUR, v letu 2023: 2,714 milijona EUR, v letu 2024: 2,769 milijona EUR, v letu 2025: 2,824 milijona EUR, v letu 2026: 2,880 milijona EUR, v letu 2027: 2,938 milijona EUR
–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 23 .
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Skupaj |
|||
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
||||||||
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
||||||||
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
za lastna sredstva,
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 24 |
||||||
|
leto
|
leto
|
leto
|
leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
||||
|
Člen …………. |
||||||||
Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.