Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52022IR5495

Mnenje Evropskega odbora regij – Zadostni minimalni dohodek za aktivno vključevanje: lokalni in regionalni vidik

COR 2022/05495

UL C 157, 3.5.2023, p. 33–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

3.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/33

Mnenje Evropskega odbora regij – Zadostni minimalni dohodek za aktivno vključevanje: lokalni in regionalni vidik

(2023/C 157/07)

Poročevalka:

Anne KARJALAINEN (FI/PES), članica občinskega sveta, Kerava

Referenčni dokument:

Predlog priporočila Sveta o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje

COM(2022) 490 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Odstavek 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ob ohranjanju spodbud za (ponovno) vključitev tistih, ki lahko delajo, na trg dela bi se moral z dohodkovno podporo dohodek oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, postopoma povečati do ravni, ki je vsaj enakovredna nečemu od naslednjega :

Ob ohranjanju spodbud za (ponovno) vključitev tistih, ki lahko delajo, na trg dela , da bi se jih smiselno rešilo revščine ali tveganja revščine, bi se moral z dohodkovno podporo dohodek oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, postopoma povečati do ravni, ki presega eno od naslednjih ravni :

(a)

nacionalnemu pragu tveganja revščine ali

(b)

denarni vrednosti potrebnega blaga in storitev , vključno z ustrezno prehrano, stanovanjem, zdravstvenim varstvom in osnovnimi storitvami, v skladu z  nacionalnimi opredelitvami ali

(c)

drugim ravnem , primerljivim z ravnema iz točke (a) ali (b), določenim z nacionalno zakonodajo ali prakso.

(a)

nacionalni prag tveganja revščine ali

(b)

denarno vrednost potrebnega blaga, vključno z ustrezno prehrano, ter omogočitvenih in osnovnih storitev v skladu z opredelitvami iz odstavka (2), ki jih dopolnjujejo nacionalne opredelitve, ali

(c)

druge ravni , primerljive z ravnema iz točke (a) ali (b), določenim z nacionalno zakonodajo ali prakso.

Obrazložitev

Za dosego glavnega cilja bi bilo treba z dohodkovno podporo povečati dohodek oseb, ki nimajo zadostnih sredstev, nad prag revščine, sicer ta cilj ne bo dosežen.

Poleg tega bi se morale nacionalne opredelitve „omogočitvenih“ in „osnovnih“ storitev uporabljati le, kadar zajemajo več storitev kot opredelitve v sedanjem predlogu priporočila.

Predlog spremembe 2

Odstavek 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Državam članicam se priporoča, naj zadostno raven dohodkovne podpore iz odstavka 5 dosežejo najpozneje do 31. decembra 2030 , pri čemer naj ohranijo vzdržnost javnih financ.

Državam članicam se priporoča, naj zadostno raven dohodkovne podpore iz odstavka 5 dosežejo najpozneje do 31. decembra 2027 , pri čemer naj ohranijo vzdržnost javnih financ.

Obrazložitev

Rok, do katerega morajo države članice doseči ustrezno raven dohodkovne podpore, bi moral biti krajši, da bo dovolj časa za oceno učinka te politike na zmanjševanje revščine in za morebitno revizijo predloga, da bi se povečala njegova učinkovitost.

Predlog spremembe 3

Odstavek 9(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

pregledna in nediskriminatorna merila za upravičenost, ki zagotavljajo učinkovit dostop do minimalnega dohodka za mlade odrasle, ne glede na obstoj stalnega naslova, hkrati pa zagotavljajo, da je trajanje zakonitega prebivanja sorazmerno ;

pregledna in nediskriminatorna merila za upravičenost, ki zagotavljajo učinkovit dostop do minimalnega dohodka za mlade odrasle, ne glede na obstoj stalnega naslova, hkrati pa zagotavljajo, da trajanje zakonitega prebivanja ne presega pet let neprekinjenega zakonitega prebivanja, ki je potrebno za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas ;

Obrazložitev

Izrazite razlike med zahtevami glede minimalnega trajanja zakonitega prebivanja veljajo za bistvene ovire za dostop tujih državljanov do minimalnega dohodka. Zato je ključnega pomena, da se racionalizirajo.

Predlog spremembe 4

Odstavek 10 (d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

sprejmejo ukrepe za boj proti stigmatizaciji in nezavednim predsodkom, povezanim z revščino in socialno izključenostjo;

sprejmejo ukrepe za boj proti stigmatizaciji in predsodkom, povezanim z revščino in socialno izključenostjo;

Obrazložitev

Proti predsodkom, povezanim z revščino in socialno izključenostjo, bi se bilo treba boriti ne glede na to, ali so zavedni ali nezavedni.

Predlog spremembe 5

Odstavek 16 (e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

pregledovala ukrepe, sprejete kot odgovor na to priporočilo, zlasti glede učinka na zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, povečanje stopnje zaposlenosti in izboljšanje udeležbe v usposabljanju, ter poročala Svetu do leta  2032 .

pregledovala ukrepe, sprejete kot odgovor na to priporočilo, zlasti glede učinka na zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, povečanje stopnje zaposlenosti in izboljšanje udeležbe v usposabljanju, ter vsaka štiri leta poročala Svetu, pri čemer bo končno poročilo pripravila do leta 2030 .

Obrazložitev

Rok, do katerega mora Komisija poročati Svetu, je treba prilagoditi roku za uresničitev glavnih ciljev socialnega vrha v Portu.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija priznava potrebo po nadaljnjih ukrepih za boj proti revščini povsod v Evropski uniji, kar zahteva osredotočenje na temeljne vzroke revščine ter učinkovite ukrepe za boj proti njej in njeno preprečevanje. S tega vidika so nacionalni sistemi minimalnega dohodka in z njimi povezane podporne storitve najpomembnejši pogoj za to, da bi ljudje lahko živeli dostojno življenje;

2.

 poudarja, da se morajo države članice v celoti zavezati izvajanju priporočila Sveta, da bi dosegle cilj glede zmanjšanja števila ljudi, izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti, ki je določen za leto 2030. V preteklosti je že poudaril (1), da je potrebna ustrezna zakonodaja za zagotovitev minimalnega dohodka, ki je vsaj nad pragom revščine;

3.

 poudarja, da bi moralo to priporočilo spremljati hitro in celovito izvajanje direktive o ustreznih minimalnih plačah. Prav tako poudarja, da je priporočilo sicer prvi korak v pravo smer, vendar priznanje nujne potrebe po ukrepih za zagotovitev minimalnega dohodka v EU zahteva nadaljnji razmislek o tem, s katerim regulativnim okvirom bi lahko tovrstne ukrepe najučinkoviteje izvajali na evropski ravni;

4.

 opozarja na jasno javno podporo socialni Evropi (2) in skupnemu okviru minimalnega dohodka, ki je bila izražena na Konferenci o prihodnosti Evrope (3);

5.

 kljub prizadevanjem sta se revščina in socialna izključenost še povečali. Leta 2021 je bilo temu tveganju izpostavljenih več kot 90 milijonov Evropejcev. Zaradi resnosti razmer je potreben strožji časovni načrt za izvajanje priporočila, zato priporoča, naj se rok skrajša na leto 2027. Evropsko komisijo poziva, naj takrat natančneje pregleda doseženi napredek, o katerem naj države članice vsaka štiri leta poročajo Svetu, končno poročilo pa naj pripravijo leta 2030;

6.

 izraža zaskrbljenost, ker v priporočilu ni pristopa, temelječega na pravicah. Sodobni sistemi minimalnega dohodka lahko zagotovijo, da ljudje živijo dostojno življenje, povečajo njihovo udeležbo in vključevanje v družbi ter spodbujajo njihovo vključevanje na trg dela;

7.

 poudarja, da revščina pomeni kršitev človekovih pravic ter da imajo izvedljivi sistemi minimalnega dohodka in s tem povezane storitve stabilizacijski učinek na celotno gospodarstvo, saj sta odprava revščine in zmanjšanje dohodkovne neenakosti pomembna ne le za spodbujanje socialne pravičnosti, temveč tudi za podporo gospodarske rasti. Za zmanjšanje dohodkovne neenakosti morajo države članice sprejeti dobro usmerjene ukrepe na več političnih področjih;

8.

 poudarja, da imajo ženske pomembno vlogo pri izhodu iz začaranega kroga medgeneracijske revščine v družinah. Z zvišanjem stopnje zaposlenosti žensk in zmanjšanjem razlik v plačah se bodo izboljšale tudi pokojnine žensk ter omejilo tveganje revščine ob upokojitvi. Za zmanjšanje revščine otrok morajo ti imeti dostop do obsežnih storitev, kot so vzgoja in varstvo predšolskih otrok, osnovnošolsko izobraževanje in šolski obroki, pa tudi dostop do prostočasnih dejavnosti;

9.

 predlaga, naj se nacionalni akcijski načrti za boj proti revščini osredotočijo na razvoj sistemov minimalnega dohodka, vključno z ukrepi za pravične plače in dostojno delo, kakovostne osnovne storitve, ustrezno dohodkovno podporo in individualne socialne storitve. Pri razvoju takšnih sistemov socialnih storitev je pomembno upoštevati, da bi morali ti zagotoviti čim večje pokritje, upravičence, ki so sposobni delati, pa spodbujati in opolnomočiti za (ponoven) vstop na trg dela;

10.

 poudarja, da je cilj glede zmanjšanja števila ljudi, izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti, sicer treba doseči do leta 2030, toda pandemija COVID-19, sedanja vojna v Ukrajini, močno zvišanje cen energije in naraščajoča inflacija so najbolj prizadeli gospodinjstva z nizkimi dohodki, s tem pa povečali revščino in neenakosti. Hkrati je stanje posebej zaskrbljujoče za ranljive skupine, zlasti invalide. Zato je potreben nov razmislek in ukrepe bi bilo treba sprejeti prej, pri čemer se je treba učiti iz izkušenj iz preteklih kriz. Preveriti je treba dodeljevanje finančnih in človeških virov, da se ta cilj doseže na podlagi rednih ocen števila ljudi, izpostavljenih tveganju revščine;

11.

 poudarja, da je treba pri zelenem prehodu in ogljično nevtralnem gospodarstvu upoštevati socialno razsežnost ter podpreti izpopolnjevanje ljudi, ki jim grozi brezposelnost, so brezposelni ali pa ekonomsko neaktivni. Sistemi minimalnega dohodka bi morali biti ključni pri podpori in spodbudah za ponovno vključevanje ljudi na trg dela. Z zanimanjem tudi ugotavlja, da je bil v zvezi z minimalnimi plačami dosežen napredek, in priznava, „da se je Komisija […] odločila za spremembo usmeritve, v skladu s katero so ustrezne minimalne plače temeljna pravica in ključni element socialnega, pravičnega in trajnostnega tržnega gospodarstva, na katerem temelji evropski notranji trg“ (4);

12.

 poudarja, da bodo podnebne spremembe še povečale število ljudi s tveganjem revščine in socialne izključenosti, zlasti tistih na območjih, kjer je gospodarstvo neuravnoteženo in ranljivo za podnebne spremembe. Sistemi socialne varnosti se morajo nujno prilagoditi podnebnim spremembam, saj je prošenj za pomoč vse več in podporo potrebujejo nove kategorije ljudi;

13.

 poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi prizadevajo za konkretne ukrepe za zmanjšanje in odpravo brezdomstva ter energetske revščine. Zaradi naraščanja cen energije ranljiva gospodinjstva težko pokrijejo stroške energije;

14.

 pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija priznava potrebo po vključevanju vseh ravni upravljanja v boj proti revščini. Lokalne in regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da bo priporočilo uspešno, zlasti ko gre za ponudbo kakovostnih socialnih storitev. So v najboljšem položaju, da dejavno navezujejo stike z ljudmi, ki potrebujejo podporo, in opredeljujejo posebne potrebe posameznikov, s čimer se razvijajo načini za aktivno vključevanje v družbo, ki so osredotočeni na ljudi;

15.

 poudarja, da je potreben posodobljen in v celoti razvit evropski okvir za primerjavo sistemov minimalnega dohodka, ki bi temeljil na preglednem pristopu in primerljivih podatkih, spodbujal skupno razumevanje te zasnove na evropski ravni in med državami članicami ter bolje upošteval različne vire dohodka in posebne razmere v gospodinjstvih, ljudem pa bi pomagal, da ostanejo nad nacionalnim pragom revščine, tudi tako, da tistim, ki so sposobni delati, omogoči plačane in varne zaposlitve;

16.

 poudarja, da mora minimalni dohodek slediti inflaciji, zlasti naraščajočim stroškom hrane in energije, če naj bi uresničil svoj cilj, ki je boj proti revščini in socialni izključenosti. Zato v celoti podpira predlagano priporočilo za letni pregled na ravni držav članic in meni, da je ključni pogoj za učinkovito in uspešno izvajanje ukrepa;

17.

 meni, da bi moralo biti mogoče, da se minimalni dohodek izplača posameznim članom gospodinjstva, kar spodbuja enakost spolov, udeležbo in vključevanje mladih odraslih in invalidov v družbo ter vključevanje na trg dela;

18.

 poudarja, da morajo države članice uvesti pregledna in nediskriminatorna merila za upravičenost. Izraža zaskrbljenost, ker v priporočilu ni točno navedeno, kaj naj bi bil „sorazmeren“ ali „postopen“ ukrep. Hkrati poziva k splošnemu okviru za zahteve, povezane z zakonitim prebivanjem;

19.

 poziva, naj se opredelitvi „omogočitvenih“ in „osnovnih“ storitev v priporočilu dopolnita in naj se ne nadomestita z nacionalnimi opredelitvami, da se bo ta okvirni seznam storitev lahko uporabljal v celotni EU. To zlasti velja za digitalno komuniciranje, ki ne velja za osnovno storitev povsod v EU;

20.

 predlaga, naj se merila v ocenah materialnega položaja določijo tako, da posamezniki ne bodo izključeni iz minimalne dohodkovne podpore zato, ker imajo majhna sredstva, stanovanja za eno osebo, ključna prevozna sredstva ali premično premoženje v oceni preveliko težo. To zlasti velja za prosilce, ki so v hudi krizi, ali starejše;

21.

 poudarja, da so na lokalni in regionalni ravni ter ravni EU potrebni kvantitativni in kvalitativni kazalniki, s katerimi se spremlja pokritost s sistemi minimalnega dohodka, pri čemer je treba pozornost nameniti boljši e-dostopnosti, dostopu do informacijskih tehnologij in digitalnim spretnostim;

22.

 poudarja, da morajo sistemi minimalnega dohodka vključevati učinkovite, pravične in individualne elemente, ki so usmerjeni v različne ciljne skupine in podpirajo zaposlovanje, s čimer se odstranijo ovire za vstop na trg dela, vrnitev na delo in ohranjanje zaposlitve ter zagotovi, da se delo izplača, hkrati pa poveča socialna vključenost. Pri tem bi bilo treba posebno pozornosti nameniti vključevanju mladih na trg dela, vključno s tistimi, ki so zapustili sistem varstva mladoletnih oseb. Poudarja, da je pomembno podpreti ukrepe, ki spodbujajo (ponovni) vstop ciljnih skupin na trg dela na lokalni ravni, kadar je to mogoče, da se čim bolj zmanjšajo izzivi, ki jih prinaša selitev. Države članice bi morale zbirati podatke o ovirah za zaposlitev, s katerimi se srečujejo tisti, ki prejemajo minimalno dohodkovno podporo, kot so nizka stopnja izobrazbe, in poiskati rešitve zanje, kot so sekundarni trgi dela, subvencije za plače, izpopolnjevanje, preusposabljanje in vseživljenjsko učenje;

23.

 opozarja na pomen pravične, zakonite in učinkovite porazdelitve virov. Zato se popolnoma strinja z Evropsko komisijo, da je treba redno pregledovati spodbude in odvračalne dejavnike, ki izhajajo iz davčnih sistemov in shem nadomestil;

24.

 meni, da se lahko s pravilnim javnim naročanjem prispeva k zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih ter ljudi s tveganjem socialne izključenosti in revščine;

25.

 poziva k pojasnitvi, kateri organ je pristojen za pripravo posameznih načrtov, da se prepreči podvajanje ukrepov. Pri izmenjavi podatkov je treba posebno pozornost nameniti tudi njihovemu varstvu.

V Bruslju, 9. februarja 2023

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  Mnenje Odbora regij – Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti (UL C 166, 7.6.2011, str. 18).

(2)  Raziskava Eurobarometer o socialnih vprašanjih, marec 2021.

(3)  Končno poročilo, 2022.

(4)  Mnenje Evropskega odbora regij – Ustrezne minimalne plače v Evropski uniji (UL C 175, 7.5.2021, str. 89).

Top