Mnenje Evropskega odbora regij – Za makroregionalno strategijo za Sredozemlje

(2022/C 498/02)

Poročevalec: Nikola DOBROSLAVIĆ (HR/EPP)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

Prispevek makroregionalnih strategij k teritorialni koheziji, lokalni demokraciji in sodelovanju na zunanjih mejah

1.

meni, da imajo makroregije ključno vlogo pri krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije ter njene bližnje soseščine, saj čezmejnim območjem omogočajo, da v okviru izmenjav, sodelovanja in izvajanja skupaj rešujejo posebne in skupne izzive;

2.

poudarja, da ta pristop omogoča večjo skladnost in dopolnjevanje med politikami, ukrepi in programi financiranja, ki se izvajajo na različnih ravneh upravljanja na določenem geografskem območju. S tem in s spodbujanjem upravljanja na več ravneh makroregije prispevajo k večji učinkovitosti in večjemu vplivu politike;

3.

opozarja, da makroregionalne strategije temeljijo na načelu več ravni in da morajo imeti regije v EU in izven nje ključno vlogo pri njihovi pripravi in oblikovanju ter pri opredelitvi skupnih ciljev skupaj z državami članicami EU in drugimi vpletenimi državami;

4.

ugotavlja, da območje Sredozemlja sestavlja več držav kandidatk, potencialnih kandidatk in držav, ki niso članice EU, ter poudarja, kako pomembne so makroregije za krepitev sodelovanja preko meja EU. To sodelovanje je potrebno za obravnavanje skupnih izzivov in tudi za vključitev držav nečlanic v tesnejše in okrepljeno sodelovanje z Unijo;

5.

želi spomniti, da je Evropski parlament 3. julija 2012 sprejel resolucijo z naslovom Razvoj makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju (1);

6.

želi spomniti tudi na poročilo skupščine ARLEM o kohezijski strategiji za Sredozemlje (2014). To daje podlago za razmislek o okviru makroregionalnega upravljanja za Sredozemlje, ki bi temeljil na načelih upravljanja na več ravneh ter progresivni strukturi s spremenljivo geometrijo;

7.

poleg tega želi spomniti, da je Svet Evropske unije (2) navedel, da je pripravljen obravnavati skupne pobude za vzpostavitev novih makroregionalnih strategij;

Sredozemska makroregija – ključno orodje za reševanje izzivov v Sredozemlju

8.

poudarja edinstvene vire, ki jih je moč najti v Sredozemlju. Njegova obala je dolga 46 000 km in zajema 22 obalnih držav. V njem živi več kot 500 milijonov ljudi, od tega je tretjina prebivalstva skoncentrirana na obalnih območjih, s Sredozemskim morjem pa je neposredno povezanih približno 150 milijonov delovnih mest;

9.

poudarja okoljski pomen Sredozemskega morja, ki obsega zgolj 1 % svetovnih oceanov, vendar pa prispeva 20 % svetovne pomorske proizvodnje (3). Je tudi eno od pomembnih območij morske in obalne biotske raznovrstnosti, saj v njem najdemo 28 % endemičnih vrst, 7,5 % prostoživečih živali ter 18 % svetovnega morskega rastlinstva;

10.

poudarja potencial sredozemskega bazena, ki je zaključeno geografsko območje, katerega prebivalstvo ima skupno zgodovinsko in kulturno dediščino, ki izhaja iz dolge tradicije sodelovanja in izmenjave zamisli, dobrin in ljudi med vsemi tremi stranmi Sredozemlja;

11.

priznava, da se sredozemski bazen sooča z upravljavskimi, socialno-ekonomskimi, humanitarnimi, podnebnimi, varnostnimi in okoljskimi izzivi, ki zahtevajo skupno ukrepanje;

12.

opozarja – kot je bilo poudarjeno v prvem sredozemskem ocenjevalnem poročilu o podnebnih in okoljskih spremembah v Sredozemlju, ki ga je objavila mreža sredozemskih strokovnjakov za podnebne in okoljske spremembe (MedECC) – da nedavne antropogene spremembe okolja vplivajo na vse sredozemske podregije in da so med glavnimi dejavniki sprememb podnebje, rast prebivalstva, onesnaževanje, netrajnostne prakse rabe zemljišč in morja ter neavtohtone vrste. Na večini območij so ogroženi tako ekosistemi kot tudi preživetje ljudi (4);

13.

opozarja, da bo globalno segrevanje ob sedanji hitrosti na območju Sredozemlja do leta 2040 doseglo 2,2 oC in da se to območje v primerjavi s svetovnim povprečjem segreva za 20 % hitreje. Učinki podnebnih sprememb so že zdaj zelo opazni, saj so ekstremni naravni dogodki vse pogostejši. Sredozemske družbe so torej najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb (že zdaj predstavljajo 50 % svetovnega prebivalstva, ki se sooča s pomanjkanjem vode, kar vpliva na prehransko varnost, ogroženih pa je tudi 49 od 51 Unescovih območij kulturne dediščine). Večino učinkov podnebnih sprememb povečujejo drugi okoljski izzivi, kot so pretirano intenzivna urbanizacija, kmetijstvo, ribištvo in turizem, degradacija tal, dezertifikacija in onesnaževanje (zraka, tal, sladke in morske vode);

14.

tako kot v mnenju z naslovom Za trajnostno rabo naravnih virov na sredozemskih otokih poudarja zelo veliko ranljivost sredozemskih otokov zaradi globalnega segrevanja, ki že ima gospodarske (ribištvo, turizem itd.) in socialne posledice (odseljevanje itd.), ter za tovrstna območja priporoča oblikovanje posebnega pristopa k obravnavi vpliva podnebnih sprememb na ravni makroregije, pri katerem bodo upoštevane posebne potrebe arhipelagov in otokov ter s katerim se bo spodbujalo tesnejše sodelovanje med temi območji, državami članicami in Evropsko unijo v boju proti podnebnim spremembam in pri spodbujanju trajnostnega razvoja;

15.

poudarja, da so za Sredozemlje kljub očitnim podobnostim značilne velike razlike v stopnjah razvoja. Te razlike, vključno s pomanjkljivostmi pri institucionalnih zmogljivostih, povezanosti infrastrukture in trgovinskih odnosih, vplivajo na stabilnost, blaginjo in varnost sredozemskih družb;

16.

meni, da kriza zaradi COVID-19 opominja, kako nujno potrebna sta usklajen pristop in krepitev skupne odpornosti na epidemije, gospodarske pretrese in podnebne spremembe;

17.

meni, da lahko sredozemska makroregija služi tudi kot orodje za usklajevanje upravljanja migracijskih tokov, ki zlasti vplivajo na regionalne in lokalne oblasti na zunanjih mejah EU;

18.

želi spomniti, da ima Sredozemlje zaradi napada Rusije na Ukrajino ključno vlogo pri blaženju posledic vojne in sprejemanju razseljenega prebivalstva, medtem ko si še naprej prizadeva za napredek pri utrjevanju miru na svojih obalnih območjih;

19.

potrjuje, da je treba zaradi teh izzivov bolj povezati vse tri strani Sredozemlja, da bi okrepili kohezijo, povečali pomen regije na evropski in svetovni ravni ter njen potencial za inovacije in prispevali k dobremu počutju ljudi ter ohranjanju okolja;

20.

se zaveda, da imajo pri tem procesu bistveno vlogo lokalne in regionalne oblasti, ki so zelo dejavne v okviru pobud in mrež, kot so Unija za Sredozemlje, ARLEM (Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti) in Sredozemsko partnerstvo za sodelovanje (MedCoopAlliance) ter Medsredozemska komisija pri Konferenci obrobnih obmorskih regij (CPMR);

21.

poudarja, da so vsi izzivi, s katerimi se sooča Sredozemlje (podnebne spremembe, erozija, dezertifikacija, onesnaževanje s plastiko, migracije, pretirani turizem itd.), zgoščeni na arhipelagih in otokih, ki so zato idealna pilotna območja za izvajanje celostnih politik trajnostnega razvoja v Sredozemlju, in poziva Evropsko komisijo, naj doseže napredek pri pripravi strategije za otoke, ki bo prilagojena morskim bazenom;

22.

se strinja z Evropsko komisijo, da bi se morali cilji evropskega zelenega dogovora odražati v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami, ki se soočajo z istimi podnebnimi in okoljskimi izzivi;

23.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti na vseh treh straneh Sredozemlja, ki imajo veliko vlogo pri obravnavanju učinkov podnebnih sprememb, pozivajo k „sredozemskemu zelenemu dogovoru“ (5);

24.

priznava ključno vlogo, ki jo imajo – in morajo imeti – lokalne oblasti kot zavezniki regij in držav pri izvajanju globalne in regionalnih agend;

25.

poleg tega poudarja, da je makroregionalna strategija, ki spodbuja krepitev političnega dialoga, bistvena za izvajanje nove agende za Sredozemlje, kot je določena v sporočilu Evropske komisije iz februarja 2021 z naslovom Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom (6);

Za celovito strategijo za celotni sredozemski bazen

26.

pozdravlja pozitivne rezultate in okrepljeno sodelovanje, ki jih omogoča zavezanost deležnikov v Sredozemlju, zlasti lokalnih in regionalnih oblasti; poziva te deležnike, zlasti lokalne in regionalne oblasti, naj to sodelovanje okrepijo, da bo mogoče oblikovati makroregionalno strategijo v Sredozemlju;

27.

ceni velik napredek pri vključevanju v Sredozemlju v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in strategije za zahodnosredozemski bazen (pobuda za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju WestMED);

28.

poziva Evropsko komisijo, naj nujno doseže napredek pri pobudi WestMED, tako da zanjo zagotovi sredstva, trdno strukturo in dolgoročno strategijo njenega utrjevanja, kar bo olajšalo makroregionalno povezovanje v zahodnem Sredozemlju;

29.

poudarja, da je treba sedanje pobude za sodelovanje, programe in ključne akterje pri celotnem upravljanju na več ravneh bolje uskladiti, da ne bi oslabili njihovih prizadevanj in učinkov. Zato je treba sredozemskim območjem končno zagotoviti operativen instrument, ki bi jim omogočal razvoj in izvajanje celostne strategije, konkretnega akcijskega načrta in skupnih projektov kot odgovor na skupne prednostne naloge, opredeljene v medinstitucionalnih okvirih za sodelovanje, kot so Unija za Sredozemlje in skupščina ARLEM ter pobude, kot je med drugimi Sredozemsko partnerstvo za sodelovanje ali BLUEMED;

30.

meni, da makroregionalna strategija za Sredozemlje teh izzivov ne bo obravnavala tako, da bo zamenjala sedanje strategije, temveč bo njihove ukrepe dopolnjevala, da bodo dosegle čim večji učinek, in sicer z iskanjem odgovorov na skupne izzive, kot so izzivi boja proti podnebnim spremembam in digitalne preobrazbe, da bi ustvarili velike priložnosti za trajnostni razvoj ter prispevali k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu z izkoriščanjem skupnih priložnosti. Pri tem bo posebna pozornost namenjena človeški razsežnosti in priložnostim za mlade, s čimer se bo sprostil gospodarski potencial regije v korist državljanov;

31.

poudarja, da je treba makroregionalno strategijo nujno oblikovati na ravni sredozemskega bazena in da mora zajemati vse tri podbazene, tj. zahodnega, vzhodnega in jadransko-jonskega, da bi zagotovili smiselne rešitve za skupne izzive. Zato mora biti od začetka odprta za vse, njen končni cilj pa mora biti, da bo zajemala celotni sredozemski bazen na vseh treh straneh;

32.

poziva, naj se v makroregionalni strategiji za Sredozemlje tako kot v vseh pomorskih makroregionalnih strategijah posebna pozornost nameni otoškim območjem, kakor je določeno v členu 174 PDEU; poziva, naj se dejansko upoštevajo posebne značilnosti in ranljivosti teh ozemelj z vzpostavitvijo močnejšega partnerstva med temi območji, državami članicami in Evropsko unijo, v okviru katerega bi se sprejemali konkretni in usklajeni ukrepi;

33.

poudarja, da bi glede na izzive, ki jih predstavljajo določene nestabilne varnostne, politične in diplomatske razmere, to regionalno vključevanje moralo napredovati postopoma na podlagi prostovoljnega pristopa nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti v Sredozemlju;

Ključna načela upravljanja na več ravneh v okviru Sredozemlja

34.

predlaga, naj se pri upravljanju prihodnje makroregionalne strategije za Sredozemlje v celoti upošteva načelo upravljanja na več ravneh ter naj se vanj vključijo evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, pa tudi njihova združenja in evroregije;

35.

meni, da mora sredozemska makroregionalna strategija, da bi bila uspešna, temeljiti na trdni in reprezentativni shemi upravljanja z: (i) generalno skupščino na politični ravni, ki vključuje evropske, nacionalne in regionalne oblasti, (ii) izvršnim odborom, ki združuje po enega člana (z regionalne ali nacionalne ravni) za nacionalno koordinacijo iz vsake države, ki je zastopana v strategiji, in spodbuja vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti ter opazovalcev iz mrež teh oblasti, kakor tudi njihovih združenj in evroregij, v proces odločanja, in (iii) tematskimi akcijskimi skupinami za razvoj in izvajanje konkretnih projektov sodelovanja, ki bodo spodbudili socialno-ekonomske javne in zasebne akterje, predstavnike akademskih krogov in civilno družbo;

36.

predlaga, da se na podlagi dobre prakse s pobudo WestMED ustanovi sopredsedstvo po načelu enoletne rotacije, na čelu katerega bosta dve državi, po ena iz EU in izmed partnerskih držav, ki sodelujejo s trdno podporo predstavniških organizacij regionalnih in lokalnih oblasti. Predsedstvo bi moralo delovati ob upoštevanju prejšnjih, sedanjih in prihodnjih predsedujočih držav, pri čemer bi bilo treba ohranjati ravnovesje med državami EU in partnerskimi državami, zastopanimi v strategiji. Podpora predstavniških organizacij regionalnih in lokalnih oblasti bi morala temeljiti na enakem načelu rotacije. Takšna dinamika je bistvena za upoštevanje in povezovanje različnih organov upravljanja makroregionalne strategije ter podajanje strateških smernic za delovanje makroregije v okviru letnih delovnih programov. Strategijo bi moral koordinirati in podpirati tehnični sekretariat (sekretariat makroregionalne strategije za Sredozemlje);

37.

predlaga, da so zaradi skladnosti z že uvedenimi pobudami v izvajanje strategije vključeni predstavniki ključnih mednarodnih in evro-sredozemskih institucij, organov in pobud, kot so Unija za Sredozemlje, skupščina ARLEM in Sredozemsko partnerstvo za sodelovanje, ter tudi predstavniki EUSAIR in pobude WestMED. Tudi evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) ponujajo dobre možnosti za podporo ciljev nove agende za Sredozemlje, saj so „laboratoriji“ za upravljanje na več ravneh;

Makroregionalna strategija, ki se osredotoča na prednostne izzive

38.

meni, da bi se makroregionalna strategija za Sredozemlje morala osredotočati na omejeno število skupnih izzivov, ki se jih bo sčasoma postopno obravnavalo; poudarja, da sta zelena in digitalna preobrazba ključna izziva, ki bi ju bilo treba prednostno obravnavati;

39.

poziva, naj se prizadevanja najprej osredotočijo na ključne izzive – podnebne spremembe, digitalno preobrazbo, okolje in humanitarno krizo, pa tudi na potrebni zeleni prehod. Za naslednje prednostne naloge je nujno usklajeno ukrepanje na ravni Sredozemlja: prihodnost arhipelagov in otokov ter obalnih in mestnih območij, onesnaževanje morja (zlasti z mikroplastiko in odpadnimi vodami), ohranjanje biotske raznovrstnosti, agroekologija, krožno gospodarstvo, obvladovanje in preprečevanje naravnih nesreč, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam ter odziv na humanitarno krizo z zagotavljanjem človekovih pravic;

40.

predlaga, da Evropska komisija kratkoročno prek programa Interreg Euro-MED ali drugega ustreznega programa, ki že obstaja (glede na to, da makroregionalne strategije sledijo pravilu trikratnega „ne“, tj. zanje niso potrebni ne nova zakonodaja, ne dodatna sredstva in ne nova institucija), podpre izvedbo pilotnega projekta za ničelno onesnaževanje morja v Sredozemlju v letu 2024, ki bi tematsko prispeval tudi k misiji EU za obnovo oceanov (7). Namen bo sodelovanje med državami in ozemlji, ki želijo razviti makroregionalno strategijo za Sredozemlje in tako preizkusiti njena ključna načela na konkretnem cilju;

41.

prizadevanja bi se nato lahko razširila na naslednje izzive v povezavi z novo agendo za Sredozemlje: (a) spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega gospodarskega razvoja s skupnimi projekti za krepitev raziskav, inovacij in trajnostne rabe naravnih virov ter medsebojno povezanega podjetništva; (b) vključitev modrega gospodarstva; (c) spodbujanje človekovega razvoja, vključno s kulturo in dediščino, turizmom, izobraževanjem, zdravstvom, zaposlovanjem, razvojem mladih, socialnim vključevanjem marginaliziranih skupin in podporo beguncem, pa tudi izpolnjevanje potreb, ki izhajajo iz migracijskih tokov, zlasti na zunanjih mejah EU; (d) povečanje povezljivosti prek prometne in digitalne infrastrukture; (e) okrepitev prehranske in energetske avtonomije v Sredozemlju ob upoštevanju posledic podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini, ki jo je povzročila Rusija; (f) krepitev orodij in zmogljivosti javnih in zasebnih institucij za ublažitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti;

Operativni akcijski načrt na podlagi razpoložljivega financiranja

42.

meni, da mora makroregionalna strategija za Sredozemlje nujno temeljiti na operativnem akcijskem načrtu, da bi prednostne naloge pretvorili v konkretne ukrepe na ravni Sredozemlja. Lokalne in regionalne oblasti, ki so najbližje državljanom, je treba vključiti v pripravo načrta, da bi ta dobil podnacionalno razsežnost in prispeval ne le k uresničevanju skupne vizije boljšega, povezanega in trajnostnega razvoja v Sredozemlju, temveč tudi k vključevanju civilne družbe na vseh treh njegovih obalah;

43.

poudarja, da se za podporo sredozemskim projektom lahko mobilizira visok znesek financiranja, vključno s 7 milijardami EUR, ki jih mobilizira Evropska komisija v okviru evropskega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI). Tudi programi evropskega teritorialnega sodelovanja, ki se izvajajo v Sredozemlju (Next-MED, EUROMED, ADRION, MARITTIMO), so velika priložnost za omogočanje projektov, ki lahko prispevajo k ciljem makroregionalne strategije;

44.

poudarja, da je veliko programov, ki jih izvaja neposredno Evropska komisija, kot so Obzorje Evropa, LIFE ali Erasmus+, odprtih za udeležbo tretjih držav in so zato zanimiv vir dodatnega financiranja. Sodelovanje v Sredozemlju neposredno podpirajo tudi programi, kot je partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ali dvostranski instrumenti, ki jih je Evropska unija vzpostavila v sosednjih državah;

45.

poudarja, da so donatorji, kot so Svetovna banka, Evropska investicijska banka in institucije, kot je Fundacija Anna Lindh, dejavni tudi v Sredozemlju in lahko olajšajo uresničitev skupnih projektov;

46.

nazadnje poudarja, da številne države, regije in mesta izvajajo programe decentraliziranega sodelovanja, ki lahko prav tako prispevajo k izvajanju večjih projektov sodelovanja v Sredozemlju;

47.

poleg tega poudarja, da bo izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2021–2027 dopolnjeval razvoj mehanizmov upravljanja za lažje usklajevanje evropskega financiranja, ki je na voljo na območju; meni, da lahko to dejansko prispeva k oblikovanju makroregionalne strategije za Sredozemlje;

Sklepi

48.

pozdravlja nov zagon, ki ga je sredozemsko sodelovanje dobilo na Forumu Sredozemlja, organiziranem v času francoskega predsedovanja;

49.

z veseljem pričakuje naslednje predsedstvo Evropske unije leta 2023, ki bo v rokah sredozemske države – namreč Španije, in izraža upanje, da bo pozornost ponovno usmerjena v upravljanje v Sredozemlju ter možnosti za obnovljen okvir makroregionalnega upravljanja in sodelovanja;

50.

spodbuja Evropsko komisijo in države članice EU, naj podpirajo razvoj makroregionalne strategije za Sredozemlje in drugih potrebnih novih makroregionalnih strategij;

51.

poziva tudi Evropski parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, naj podpreta pobudo za oblikovanje makroregionalne strategije za celotno Sredozemlje, da bo postalo boljše, celostno in povezano območje;

52.

poziva Evropski svet, naj zadevo v letu 2022 predloži Evropski komisiji, ki bo pripravila makroregionalno strategijo za Sredozemlje s priloženim akcijskim načrtom, da bi jo Svet in Evropski parlament odobrila v času španskega predsedovanja v drugi polovici leta 2023.

---

(1)  P7_TA(2012) 0269.

(2)  13424/20, Sklepi Sveta o izvajanju makroregionalnih strategij, 2. december 2020.

(3)  Randone in drugi, 2017, Reviving the Economy of the Mediterranean Sea: Actions for a Sustainable Future (Oživitev gospodarstva Sredozemskega morja: ukrepi za trajnostno prihodnost), WWF Mediterranean Initiative.

(4)  Climate and Environmental Change in the Mediterranean Basin – Current Situation and Risks for the Future (Podnebne in okoljske spremembe v Sredozemlju – Trenutno stanje in tveganja za prihodnost), MedECC, 2020. Prvo sredozemsko ocenjevalno poročilo [Cramer, W., Guiot, J., Marini, K. (ur.)], Unija za Sredozemlje, Plan Bleu, UNEP/MAP, Marseille.

(5)  Plenarno zasedanje Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) 23. januarja 2020.

(6)  JOIN(2021) 2 final. Glej tudi Mnenje Evropskega odbora regij – Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – Nova agenda za Sredozemlje (UL C 440, 29.10.2021, str. 19).

(7)  Misija EU: obnova naših oceanov in voda.