52022IR1229

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022IR1229 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IR1229

Mnenje Evropskega odbora regij – Naslednja generacija virov lastnih sredstev za proračun EU

COR 2022/01229

UL C 79, 2.3.2023, p. 99–106 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

2.3.2023

Uradni list Evropske unije

C 79/99

Mnenje Evropskega odbora regij – Naslednja generacija virov lastnih sredstev za proračun EU

(2023/C 79/12)

Poročevalka:

Nathalie SARRABEZOLLES (FR/PES), predsednica departmajskega sveta, Finistère

Referenčni dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Naslednja generacija virov lastnih sredstev za proračun EU

COM(2021) 566 final

Predlog sklepa Sveta o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije

COM(2021) 570

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

COM(2021) 569

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog sklepa Sveta o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije

COM(2021) 570

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sistem EU za trgovanje z emisijami, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*), je osrednji del podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo trgovanja z emisijami s cilji podnebne politike Unije in čezmejno naravo emisij ogljika je morda primerno razmisliti o tem , da se delež zadevnih prihodkov dodeli proračunu Unije , vendar le pod pogojem, da (1) ne bo negativno vplival na finančno zmogljivost nacionalnih oblasti za uresničevanje ciljev zelenega dogovora .

Obrazložitev

S prerazporeditvijo prihodkov iz ETS z ravni držav članic na raven EU bi se zmanjšali njihovi prihodki in s tem morda tudi njihove zmožnosti vlaganja v podnebne ukrepe.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se prepreči pretirano regresiven vpliv na prispevke iz trgovanja z emisijami, bi bilo treba določiti najvišji prispevek za upravičene države članice. Za obdobje od leta 2023 do leta 2027 so države članice upravičene, če je bruto nacionalni dohodek na prebivalca, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za leto 2020 , nižji od 90 % povprečja EU. Za obdobje od leta 2028 do leta 2030 bi bilo treba uporabiti bruto nacionalni dohodek na prebivalca v letu 2025 . Najvišji prispevek bi bilo treba določiti s primerjavo deležev držav članic v skupnem viru lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami z deleži teh držav članic v bruto nacionalnem dohodku Unije. Minimalni prispevek bi bilo treba določiti za vse države članice, če je njihov delež v skupnem znesku vira lastnih sredstev iz naslova ETS nižji od 75 % njihovega deleža v bruto nacionalnem dohodku Unije.

Da se prepreči pretirano regresiven vpliv na prispevke iz trgovanja z emisijami, bi bilo treba določiti najvišji prispevek za upravičene države članice. Za obdobje od leta 2023 do leta 2027 so države članice upravičene, če je bruto nacionalni dohodek na prebivalca, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2018–2020 , nižji od 90 % povprečja EU. Za obdobje od leta 2028 do leta 2030 bi bilo treba uporabiti bruto nacionalni dohodek na prebivalca v obdobju 2023–2025 . Najvišji prispevek bi bilo treba določiti s primerjavo deležev držav članic v skupnem viru lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami z deleži teh držav članic v bruto nacionalnem dohodku Unije. Minimalni prispevek bi bilo treba določiti za vse države članice, če je njihov delež v skupnem znesku vira lastnih sredstev iz naslova ETS nižji od 75 % njihovega deleža v bruto nacionalnem dohodku Unije.

Obrazložitev

V kohezijski politiki je običajna praksa, da se za razvrstitev regij in držav članic med bolj razvite, manj razvite ali regije v prehodu uporabljajo podatki o povprečju BND v obdobju treh let. Predlagamo, da se ta metoda uporabi tudi za izračun mehanizma rabatov, ki se uporablja za lastna sredstva iz naslova ETS.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uredba (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 15 vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi se dopolnil sistem EU za trgovanje z emisijami in zagotovila učinkovitost podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s podnebno politiko Unije bi bilo treba določen delež prihodkov od prodaje kuponov prenesti v proračun Unije kot vir lastnih sredstev.

Uredba (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 15 vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi se dopolnil sistem EU za trgovanje z emisijami in zagotovila učinkovitost podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s podnebno politiko Unije ter čezmejno naravo emisij ogljika in industrijskih vrednostnih verig bi bilo treba določen delež prihodkov od prodaje kuponov prenesti v proračun Unije kot vir lastnih sredstev.

Obrazložitev

Zaradi čezmejne narave emisij ogljika in industrijskih vrednostnih verig je prihodke od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah težko pripisati posameznim državam članicam, kar je močan argument v prid prerazporeditvi prihodkov na raven EU.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Oktobra 2021 je bil na ravni vključujočega okvira Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička dosežen dogovor o dodelitvi 25 % preostalih dobičkov velikih multinacionalnih podjetij nad 10-odstotnim pragom dobičkonosnosti sodelujočim tržnim jurisdikcijam (v nadaljnjem besedilu: prvi steber dogovora vključujočega okvira OECD/G20). Za vir lastnih sredstev bi bilo treba uporabiti enotno vpoklicno stopnjo za delež preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedijo državam članicam [v skladu z direktivo o izvajanju globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve].

Oktobra 2021 je bil na ravni vključujočega okvira Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička dosežen dogovor o dodelitvi 25 % preostalih dobičkov velikih multinacionalnih podjetij nad 10-odstotnim pragom dobičkonosnosti sodelujočim tržnim jurisdikcijam (v nadaljnjem besedilu: prvi steber dogovora vključujočega okvira OECD/G20). Za vir lastnih sredstev bi bilo treba uporabiti enotno vpoklicno stopnjo za delež preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedijo državam članicam [ po začetku veljavnosti večstranske konvencije in v skladu z direktivo o izvajanju globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve].

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da je vzpostavitev tega novega vira lastnih sredstev odvisna od sklenitve večstranske konvencije, s katero se bo začel izvajati prvi steber sporazuma OECD/G20.

Predlog spremembe 5

Člen 1

Spremeni se točka (1)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2a. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (e), se do proračunskega leta 2030 uporablja naslednje:

(a)

kadar je delež države članice v skupnem znesku prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e), nižji od 75 % njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Unije, ta država članica da na voljo znesek, ki je enak 75 % tega deleža bruto nacionalnega dohodka, pomnoženega s skupnim zneskom prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e);

(a)

(b)

delež države članice v skupnem znesku prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e), ne presega 150 % deleža te države članice v bruto nacionalnem dohodku Unije za države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je nižji od 90 % povprečja Unije, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov za leto 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2027 ter na podlagi podatkov za leto 2025 za obdobje od leta 2028 do leta 2030.

(b)

delež države članice v skupnem znesku prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e), ne presega 150 % deleža te države članice v bruto nacionalnem dohodku Unije za države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je nižji od 90 % povprečja Unije, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov iz obdobja od leta 2018 do leta 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2027 ter na podlagi podatkov iz obdobja od leta 2023 do leta 2025 za obdobje od leta 2028 do leta 2030.

Obrazložitev

V kohezijski politiki je običajna praksa, da se za razvrstitev regij in držav članic med bolj razvite, manj razvite ali v prehodnem obdobju uporabljajo podatki o povprečju BND v treh letih. Predlagamo uporabo te metode za izračun mehanizma rabatov, ki se uporablja za lastna sredstva iz naslova ETS.

Predlog UREDBE SVETA o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

COM(2021) 569

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedba trgovanja z emisijami na ravni EU za stavbni sektor in sektor cestnega prometa, kot je določeno v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14, bi lahko imela kratkoročne socialne učinke. Da bi se rešil ta izziv, je bil z Uredbo (EU) [XXX] final Evropskega parlamenta in Sveta 15 ustanovljen Socialni sklad za podnebje, ki se financira iz splošnega proračuna Unije v okviru večletnega finančnega okvira. Zato bi bilo treba za leta 2025, 2026 in 2027 prilagoditi zgornjo mejo za odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 „Naravni viri in okolje“ ter zgornjo mejo za odobritve plačil.

Uvedba trgovanja z emisijami na ravni EU za stavbni sektor in sektor cestnega prometa, kot je določeno v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14, bi lahko imela kratkoročne socialne učinke. Da bi se rešil ta izziv, je bil z Uredbo (EU) [XXX] final Evropskega parlamenta in Sveta 15 ustanovljen Socialni sklad za podnebje, ki se financira iz splošnega proračuna Unije v okviru večletnega finančnega okvira. Zato bi bilo treba za leta 2024, 2025, 2026 in 2027 prilagoditi zgornjo mejo za odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 „Naravni viri in okolje“ ter zgornjo mejo za odobritve plačil.

Obrazložitev

Socialni sklad za podnebje bi se moral začeti izvajati leto pred razširitvijo sistema za trgovanje z emisijami na stavbni sektor in sektor cestnega prometa, da bi ranljivim gospodinjstvom, mikro in malim podjetjem ter uporabnikom mobilnosti omogočili dovolj časa za prilagoditev.

Predlog spremembe 7

Za uvodno izjavo 3 se doda nova uvodna izjava

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Primerno je uvesti samodejno „prilagajanje zaradi nihanja cen ogljika“ za zgornjo mejo v razdelku 3, da se omogoči letno povečanje odobritev za Socialni sklad za podnebje v primeru višjih cen ogljika v sektorju mobilnosti in stavbnem sektorju.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da se proračun Socialnega sklada za podnebje poveča, če bi bila cena ogljika v sektorjih ETS 2 višja, kot je sprva predvidela Komisija.

Predlog spremembe 8

Novi člen 1(3), v katerem se vstavi člen 4b

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednji člen 4b:

„ Člen 4b

Mehanizem za prilagoditev cenam ogljika

1. Od leta 2024 se po predložitvi začasnih zaključnih računov za leto n–1 v skladu s členom 245(3) finančne uredbe izvede prilagoditev navzgor zgornje meje odhodkov za odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 in zgornje meje za odobritve plačil za tekoče leto, če bi bila cena ogljika v sektorjih ETS 2 višja, kot je sprva predvidela Komisija.

2. Letna prilagoditev se izračuna na podlagi povprečne ravni cene ogljika v okviru ETS 2 v EU-27 v letu –1.“

Obrazložitev

Treba je zagotoviti, da se proračun Socialnega sklada za podnebje poveča, če bi bila cena ogljika v sektorjih ETS 2 višja, kot je sprva predvidela Komisija.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA (OR)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

se je seznanil s predlogom Komisije za uvedbo treh novih virov lastnih sredstev za proračun EU, vendar ostaja zelo zaskrbljen, ker ni verodostojne ocene učinka glede stroškov, ki jih bodo ti ukrepi povzročili evropskim podjetjem in potrošnikom;

poudarja, da je treba predvideti nova sredstva ne le za odplačilo dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU, temveč tudi za trajno povečanje finančne avtonomije proračuna EU in odvrnitev držav članic od razmišljanja o „pravičnem povračilu“; uvedba lastnih sredstev bi morala biti za proračune držav članic vzdržna;

ugotavlja, da prvi vir lastnih sredstev iz naslova nereciklirane odpadne embalaže, uveden 1. januarja 2021, ni namenjen za neposredne naložbe v ponovno uporabo in recikliranje plastičnih odpadkov; poziva k večjim prizadevanjem EU za zmanjšanje uporabe plastike in za recikliranje plastike;

ugotavlja, da bo uvedba prve košarice novih virov lastnih sredstev leta 2023, v skladu z načrtom iz medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2021, poslala pozitivno sporočilo vlagateljem na finančnih trgih in bonitetnim agencijam; opozarja, da so zadostni prihodki iz novih virov lastnih sredstev bistveni, da se zajamči odplačevanje dolga NextGenerationEU brez ogrožanja programov EU v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah

podpira predlog o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah za spodbujanje podnebnih ukrepov na svetovni ravni. Mehanizem bi moral biti vključen v širšo industrijsko strategijo EU za prehod;

opozarja, da se lahko prihodki s trga ogljika in dajatve na mejah na ogljik sčasoma zmanjšajo, saj si evropsko gospodarstvo prizadeva za razogljičenje, druge tretje države pa postopoma sprejemajo podobne mehanizme za cene ogljika;

priznava, da je mehanizem koristno orodje, s katerim lahko EU prispeva k zmanjšanju emisij CO2 na svetovni ravni, vendar vzbuja številne pomisleke, med drugim zaradi nepredvidljivega vpliva tega mehanizma na trge EU, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter kmetijstvom. Evropska komisija mora okrepiti spremljanje in poročanje Parlamentu in Svetu o izvajanju mehanizma in njegovem vplivu na trge;

poudarja, da bi bilo treba pravice do emisij iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS) (1) postopoma odpraviti za sektorje, ki jih zajema mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, in jih nadomestiti s prodajo vseh pravic do emisij na dražbi, da se dolgoročno zagotovi skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije;

Nov vir lastnih sredstev iz naslova sistema EU za trgovanje z emisijami

podpira predlog o oblikovanju novih lastnih sredstev na podlagi prenovljenega ETS; poudarja, da je čezmejna narava emisij ogljika, povezanih z negativnimi zunanjimi učinki, ki niso omejeni na države, ki povzročajo emisije, močan razlog, da se delež prihodkov od prodaje kuponov ETS EU na dražbi dodeli ravni EU; poudarja, da to ne sme negativno vplivati na zmogljivost držav članic za financiranje lastnih nacionalnih programov v zvezi s podnebnimi spremembami;

10.

izjemno pomembno je, da se ublažijo negativne socialne in teritorialne posledice razširitve sistema trgovanja z emisijami na stavbni sektor in sektor cestnega prometa (ETS 2). OR je prepričan, da je predlog Komisije o ustanovitvi Socialnega sklada za podnebje, ki bi se financiral z zneskom, ki ustreza 25 % prihodkov iz razširjenega ETS, povsem nezadosten za kompenzacijo obsežne prenove stanovanjskih stavb in elektrifikacijo cestnega prometa; poudarja, da je pomembno, da so lokalne in regionalne oblasti v celoti vključene v upravljanje sredstev ETS in Socialnega sklada za podnebje; priporoča, da se Socialni sklad za podnebje vključi v uredbo o skupnih določbah kohezijske politike, da bo njegovo upravljanje na terenu za organe upravljanja in upravičence preprostejše. Prednostno bi bilo treba poskrbeti za boljše in hitrejše delovanje obstoječih naložbenih in kohezijskih orodij, namesto da se ustanavljajo novi skladi, ki bi podvajali sedanje mehanizme in cilje z drugačnimi pravili in s tveganjem, da se zaobidejo veljavna pravila o upravičenosti virov energije;

11.

meni, da bi moral biti mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah dinamičen, da bi se lahko spopadli s tehnološkimi, regulativnimi in tržnimi spremembami, pri čemer bi bilo treba ob upoštevanju lokalnega in regionalnega vpliva mehanizma redno pregledovati sektorje in emisije, ki jih zajema; je pripravljen podpreti oceno teritorialnih učinkov mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah;

12.

podpira zamisel, da bi se Socialni sklad za podnebje financiral z lastnimi sredstvi, namesto da bi se prihodki iz ETS 2 dodeljevali kot namenski prejemki; ugotavlja, da bi mehanizem dodeljevanja namenskih prejemkov otežil dolgoročno načrtovanje, saj bi bili letni zneski nepredvidljivi in nestanovitni;

13.

opozarja, da bodo lastna sredstva iz naslova EU ETS predstavljala 71 % skupnih prihodkov iz te prve košarice novih virov lastnih sredstev. Ohranitev lastnih sredstev iz naslova EU ETS je zato ključnega pomena za verodostojnost svežnja;

14.

je kljub temu zaskrbljen, da bi lahko bil obseg sredstev za Socialni sklad za podnebje v primeru zelo visokih cen ogljika nezadosten; podpira zamisel (2) o uvedbi „samodejnega prilagajanja zaradi nihanja cen ogljika“, da bi tako okrepili letni proračun Socialnega sklada za podnebje v primeru višjih cen ogljika v sektorjih ETS 2;

15.

meni, da bi se moral Socialni sklad za podnebje začeti izvajati leta 2024, torej leto pred razširitvijo sistema za trgovanje z emisijami na stavbni sektor in sektor cestnega prometa, da bi ranljivim gospodinjstvom, mikro in malim podjetjem ter uporabnikom mobilnosti, zlasti tistim, ki se soočajo z mobilnostno revščino, omogočili dovolj časa za prilagoditev;

Vir lastnih sredstev EU na podlagi prvega stebra sporazuma OECD/G20

16.

pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju novega vira lastnih sredstev na podlagi prvega stebra mednarodnega sporazuma OECD/G20 o obdavčitvi; vendar ugotavlja, da je uvedba tega novega vira lastnih sredstev odvisna od uspešne sklenitve večstranske konvencije OECD/G20 v letu 2022;

17.

poziva Komisijo, naj se pripravi za primer, da glavne jurisdikcije, zlasti ZDA, ne ratificirajo sporazuma; meni, da bi morala EU v tem primeru narediti korak naprej in predlagati davek EU na digitalne storitve, ki bi bil začasna rešitev, dokler ne bo sprejeta bolj globalna rešitev za obdavčitev velikih multinacionalnih podjetij;

18.

opozarja, da je v sporazumu OECD/G20 o globalni obdavčitvi iz leta 2021 predviden zaključek pripravljalnih del v zvezi z večstransko konvencijo v začetku leta 2022; ugotavlja, da je napredek pri izvajanju počasnejši, saj OECD še ni dokončala besedila večstranske konvencije; je zaskrbljen, da lahko politične spremembe po ameriških vmesnih volitvah ogrozijo možnosti ZDA za podpis in ratifikacijo večstranske konvencije;

Drugi možni viri lastnih sredstev

19.

poudarja, da bodo po ocenah Evropske komisije trije predlagani novi viri lastnih sredstev v obdobju 2026–2030 skupaj ustvarili do 17 milijard EUR letno; ugotavlja, da ta znesek ne bo zadostoval za kritje stroškov odplačila dolga instrumenta NextGenerationEU (15 milijard EUR letno) in financiranje Socialnega sklada za podnebje (9,7 milijarde EUR letno); zato poudarja, da bodo potrebna dodatna nova lastna sredstva; poudarja pomen ocen teritorialnega učinka in poziva Komisijo, naj to upošteva pri predstavitvi novih virov lastnih sredstev;

20.

je zaskrbljen zaradi predloga Evropske komisije, da bi lahko države članice neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali skupne kmetijske politike preusmerile v načrt REPowerEU, saj bi to lahko ogrozilo kohezijo v EU; ponovno poudarja, da bi bilo treba nove politike financirati z novimi finančnimi sredstvi;

21.

ugotavlja, da prihodnja reforma proračunskega sistema EU zahteva vire lastnih sredstev EU, ki podpirajo pravičen prehod na konkurenčno krožno gospodarstvo; poziva Evropsko komisijo, naj preuči predloge Ex’Tax za preusmeritev obdavčitve z dela na onesnaževanje in rabo virov, kot je predlagano v evropskem zelenem dogovoru. Taka davčna preusmeritev temelji na načelu onesnaževalec plača ter na načelih, da se mora delo izplačati in da nihče ne sme biti prezrt. Z uporabo takih načel bi se davčne politike med drugim uskladile s cilji evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic;

22.

poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi predloge za nove vire lastnih sredstev; meni, da je zelo obetavna zamisel o oblikovanju vira lastnih sredstev, povezanega z velikimi korporacijami, ki temelji na predlogu BEFIT(Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov) in ki naj bi bil predstavljen leta 2023; ugotavlja, da bi se lahko prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb v Evropi po nekaterih študijah z izvajanjem sporazuma OECD/G20 povečali za več kot 80 milijard EU letno (3);

23.

poudarja, da namerava Evropska komisija vzpostaviti instrument za obnovo „RebuildUkraine“, ki naj bi bil glavni pravni instrument za podporo EU pri obnovi Ukrajine; poudarja, da nove naloge zahtevajo nove finančne vire in pozdravlja s tem povezano napoved Evropske komisije, da dodatne potrebe, ki so nastale zaradi vojne, močno presegajo razpoložljiva sredstva v sedanjem večletnem finančnem okviru, zaradi česar bo treba najti nove finančne vire;

24.

toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlogu za nov sistem ETS in predlogu uredbe o vzpostavitvi mehanizma za prilagoditev na mejah priložila preglednice subsidiarnosti. Podana obrazložitev v zvezi z evropsko dodano vrednostjo predlogov in uvedbo ukrepov, ki izhajajo iz pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb, kot so opredeljene v členih od 191 do 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je skladna z oceno OR o popolni združljivosti predlogov z načelom subsidiarnosti.

V Bruslju, 30. novembra 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1) V okviru sistema ETS EU morajo podjetja pridobiti pravice do emisije, ki pokrivajo njihove emisije ogljika. Brezplačna dodelitev je določena kot prehodna metoda dodeljevanja pravic v nasprotju s privzeto metodo (dražba). Vendar brezplačno dodeljene pravice še vedno predstavljajo več kot 40 % skupnega števila razpoložljivih pravic.

(2) Osnutek mnenja Odbora za proračun o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje (COM(2021) 568 – C9-0324/2021 – 2021/206 (COD)), 9. februar 2022.

(3) Barake, Mona in drugi: Revenue effects of the global minimum tax: country-by-country estimates (Učinki prihodkov iz minimalnega svetovnega davka: ocene po posameznih državah), Davčni observatorij EU, Obvestilo št. 2, oktober 2021.

Top

Choose the experimental features you want to try