Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022IP0042

    Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede korupcije in človekovih pravic (2021/2066(INI))

    UL C 342, 6.9.2022, p. 295–306 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
    UL C 342, 6.9.2022, p. 259–270 (GA)

    6.9.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 342/295


    P9_TA(2022)0042

    Korupcija in človekove pravice

    Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede korupcije in človekovih pravic (2021/2066(INI))

    (2022/C 342/23)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) proti korupciji, ki je začela veljati 14. decembra 2005,

    ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic,

    ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov,

    ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,

    ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

    ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

    ob upoštevanju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ter priporočila Sveta o nadaljnjem boju proti podkupovanju iz leta 2009, priporočila o odbitku podkupnin za tuje javne uslužbence iz leta 1996 in drugih s tem povezanih instrumentov,

    ob upoštevanju poročila OECD iz leta 2010 z naslovom Post-Public Employment: Good Practices for Preventing Conflict of Interest (Po zaposlitvi v javnem sektorju – primeri dobre prakse za preprečevanje nasprotij interesov),

    ob upoštevanju Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije iz leta 1997 (1),

    ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, ki ga je Svet Evropske unije sprejel 18. novembra 2020,

    ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, ki jih je Svet za splošne zadeve sprejel 8. decembra 2008 na svoji 2914. seji,

    ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v resoluciji OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s ciljem 16, ki se nanaša na prizadevanja za boj proti korupciji,

    ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) z dne 8. novembra 2013 z naslovom Politika preprečevanja in odvračanja prepovedanega ravnanja v dejavnostih Evropske investicijske banke (v nadaljevanju: politika EIB za boj proti goljufijam),

    ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč,

    ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja iz leta 2011 in standardov, ki jih je ta organizacija razvila za boj proti korupciji,

    ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o podjetništvu in človekovih pravicah,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (2),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o globalnem režimu sankcij EU na področju človekovih pravic (EU zakon Magnickega) (3),

    ob upoštevanju globalnih uredb Združenega kraljestva o sankcijah proti korupciji iz leta 2021 in splošnih načel za povrnitev škode žrtvam v tujini (vključno s prizadetimi državami) v primerih podkupovanja, korupcije in gospodarskega kriminala,

    ob upoštevanju, da je francoski parlament sprejel nove zavezujoče določbe za vračilo zaseženega ukradenega premoženja ljudem v državah izvora,

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (4),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o trajnostnem upravljanju podjetij (5),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o učinkih podnebnih sprememb na človekove pravice in vlogi okoljevarstvenikov pri tem vprašanju (6),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o zunanjepolitičnih posledicah izbruha COVID-19 (7),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah (8),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah (9),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju (10),

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah (11),

    ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (12) in svežnja zakonodajnih predlogov Evropske komisije za okrepitev pravil EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je bil objavljen dne 20. julija 2021,

    ob upoštevanju člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o kaznivih dejanjih s čezmejnimi posledicami, vključno s korupcijo, pri katerih lahko EU z direktivami določi skupna pravila,

    ob upoštevanju Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (13),

    ob upoštevanj Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (14),

    ob upoštevanju kazenskopravne in civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji ter drugih pravnih instrumentov in političnih priporočil o tej zadevi, ki so jih sprejeli organi Sveta Evrope, tudi o skupnih pravilih za boj proti korupciji pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj, ter resolucij (98) 7 in (99) 5, ki ju je odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999, s katerima je bila ustanovljena skupina držav proti korupciji (GRECO),

    ob upoštevanju resolucije odbora ministrov Sveta Evrope (97) 24 z dne 6. novembra 1997 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji,

    ob upoštevanju izjave skupine GRECO z dne 15. aprila 2020 o tveganjih korupcije in koristnih pravnih sklicevanjih v zvezi s pandemijo COVID-19,

    ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (15),

    ob upoštevanju politične izjave z naslovom Naša skupna zaveza za učinkovito reševanje izzivov in izvajanje ukrepov za preprečevanje korupcije in boj proti njej ter okrepitev mednarodnega sodelovanja, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. junija 2021 na posebnem zasedanju o boju proti korupciji, in prispevka EU k sklepnemu dokumentu posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN o korupciji z dne 17. decembra 2019,

    ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN za vprašanje človekovih pravic ter čezmejnih korporacij in drugih podjetij z dne 17. junija 2020 z naslovom Povezovanje podjetij in človekovih pravic ter boja proti korupciji,

    ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN o nacionalnih institucijah za spodbujanje in varstvo človekovih pravic z dne 17. decembra 2015 in resolucije Sveta za človekove pravice o nacionalnih institucijah za spodbujanje in varstvo človekovih pravic z dne 29. septembra 2016,

    ob upoštevanju poročila Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice (OHCHR) z dne 21. aprila 2020 o izzivih, s katerimi se soočajo države pri vključevanju človekovih pravic v svoje nacionalne strategije in politike za boj proti korupciji, in najboljših praksah, ki jih pri tem uporabljajo, vključno s tistimi, ki obravnavajo nedržavne akterje, kot je zasebni sektor,

    ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 15. aprila 2016 o najboljših praksah za preprečevanje negativnega vpliva korupcije na uživanje vseh človekovih pravic in končnega poročila svetovalnega odbora Sveta OZN za človekove pravice z dne 5. januarja 2015 o vprašanju negativnega vpliva korupcije na uživanje človekovih pravic,

    ob upoštevanju osnutka smernic Urada visokega komisarja za človekove pravice o okviru človekovih pravic za odvzem premoženjske koristi,

    ob upoštevanju pobude OZN za globalni dogovor, da strategije in ukrepi temeljijo na splošnih načelih človekovih pravic, zaposlovanju, okolju in boju proti korupciji,

    ob upoštevanju priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje,

    ob upoštevanju letnega indeksa zaznave korupcije, ki ga pripravlja organizacija Transparency International,

    ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0012/2022),

    A.

    ker korupcija omogoča, ohranja in institucionalizira kršitve človekovih pravic ter ovira spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic; ker je korupcija kaznivo dejanje, navedeno v členu 83(1) PDEU, in sta zanjo potrebna skupna opredelitev in skupni pristop zaradi njene posebej hude narave in čezmejne razsežnosti;

    B.

    ker korupcija nesorazmerno prizadene najbolj ranljive in marginalizirane posameznike in skupine v družbi ter krši pravico do nediskriminacije in jim preprečuje enak dostop do politične udeležbe, osnovnih in javnih storitev, pravosodja, naravnih virov, delovnih mest, izobraževanja, zdravstva in stanovanj, zlasti ženskam; ker korupcija zaostruje revščino in neenakost, saj omogoča nezakonito prilaščanje premoženja in javnih dobrin ter obenem škodi ohranjanju naravnega okolja in okoljske trajnosti;

    C.

    ker je korupcija kompleksen in globalen pojav, ki obstaja v vseh državah sveta, ne glede na njihove gospodarske in politične sisteme; ker je za boj proti korupciji potrebno mednarodno sodelovanje in ker je ta boj sestavni del mednarodnih zavez za uveljavljanje človekovih pravic, zaščito planeta in zagotavljanje miru in blaginje za vse ljudi do leta 2030 v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki je osredotočen na spodbujanje pravičnih, miroljubnih in vključujočih družb, mednarodna skupnost pa se je z njim med drugim zavezala, da bo izboljšala izterjavo in vračanje ukradenega premoženja;

    D.

    ker korupcija med drugim običajno vključuje zlorabo oblasti, pomanjkanje odgovornosti, oviranje pravosodja, uporabo neprimernega vpliva, institucionalizacijo diskriminacije, klientelizem, „ujetje“ države, nepotizem, ohranjanje kleptokracij in izkrivljanje tržnih mehanizmov, pogosto je povezana z organiziranim kriminalom in spodbujata jo nezadostna preglednost in dostop do informacij; ker vzpon avtoritarizma in porajanje nedemokratičnih režimov nudita plodno okolje za korupcijo, boj proti njej pa terja mednarodno sodelovanje s podobno mislečimi demokracijami; ker korupcija države izpostavlja tujemu zlonamernemu vplivu in dodatno škoduje demokratičnim institucijam;

    E.

    ker lahko države, skupnosti, podjetja ali posamezniki postanejo žrtve korupcije, zlasti če sodelujejo pri preiskavah, prijavah, kazenskemu pregonu in sojenjem zoper korupcijo, saj so izpostavljeni večjemu tveganju in potrebujejo učinkovito zaščito; ker je poročanje o korupciji glavni vzrok za umore novinarjev in ker odbor za zaščito novinarjev navaja, da je bilo do meseca oktobra v letu 2021 ubitih pet novinarjev, ki so preiskovali korupcijo; ker je za boj proti korupciji nujno, da so prijavitelji nepravilnosti zaščiteni pred povračilnimi ukrepi ter da so jim v javnem in zasebnem sektorju zagotovljeni učinkovito pravno varstvo in varni postopki prijave; ker morajo biti vsi protikorupcijski ukrepi skladni s standardi človekovih pravic;

    F.

    ker korupcija spodkopava upravljanje in kakovost javnih storitev, škodi učinkovitosti in uspešnosti demokratičnih institucij, upravljanju podjetij, nadzoru in ravnotežju oblasti ter demokratičnim načelom, slabi pravno državo, krha zaupanje javnosti in ovira trajnostni razvoj, omogoča nekaznovanje storilcev, nezakonito bogatenje ljudi na oblasti in prilaščanje oblasti z namenom izogibanja kazenskemu pregonu; ker dejstvo, da ni neodvisnega pravosodnega sistema, spodkopava spoštovanje načel pravne države; ker je korupcija pomemben katalizator in dejavnik konfliktov, zlasti v državah v razvoju, ter destabilizira prizadevanja za izgradnjo miru, kar povzroča množične kršitve človekovih pravic in v nekaterih primerih smrtne žrtve; ker jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, in davčne oaze ter finančni in pravni akterji, ki imajo pogosto sedež v Evropi, olajšujejo in spodbujajo nezakonite finančne tokove iz držav v razvoju; ker sta preiskovanje in kazenski pregon takih kaznivih dejanj še vedno omejena;

    G.

    ker koruptivne prakse v politiki, kot so volilne goljufije, nezakonito financiranje političnih kampanj in političnih strank ter kronizem, spodkopavajo državljanske in politične pravice do sodelovanja v javnih zadevah, glasovanja na volitvah in izvolitve na javno funkcijo ter ogrožajo zaupanje v politične stranke, izvoljene predstavnike, demokratične procese in vlade, tako pa spodkopavajo demokratično legitimnost in zaupanje javnosti v politiko; ker sta financiranje političnih kampanj in financiranje strank ob odsotnosti učinkovitega urejanja še posebej izpostavljena tveganju korupcije ter ju zlasti zasebni akterji in tuje države po vsem svetu uporabljajo za vplivanje in vmešavanje v volitve, referendumske kampanje in družbene razprave; ker nekatere tuje države in nedržavni akterji korupcijo uporabljajo kot orodje zunanje politike za oviranje napredka v smeri delujočih demokracij ter vse pogosteje izvajajo strategije „ujetja“ elit in kooptiranja javnih uslužbencev, tako v EU kot drugje po svetu, da bi uveljavile svoje interese v zakonodajnih in političnih postopkih;

    H.

    ker je sedanja kriza zaradi pandemije COVID-19 v nekaterih državah zaostrila kršitve človekovih pravic, povezane s korupcijo, saj se države z višjimi ravnmi korupcije soočajo z večjim številom smrtnih žrtev zaradi pandemije, najbolj ranljive skupnosti pa so nesorazmerno prizadete; ker korupcija omejuje uživanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in poštenega življenjskega standarda, saj zmanjšuje zmogljivost držav za zagotavljanje in pravično porazdelitev javnih zdravstvenih storitev ali cepiv; ker so farmacevtski izdelki in medicinski pripomočki še posebej izpostavljeni korupciji; ker so številne vlade zlorabile pooblastila v izrednih razmerah zaradi pandemije COVID-19, da bi utrdile svojo oblast, zaostrile zatiranje novinarjev, prijaviteljev nepravilnosti in organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za razkrivanje korupcije;

    I.

    ker je zunanja verodostojnost EU odvisna tudi od učinkovitih protikorupcijskih ukrepov v državah članicah in na ravni EU; ker je več držav članic EU uvrščenih visoko na indeksu finančne tajnosti za leto 2020, ki ga je pripravila mreža za davčno pravičnost in jurisdikcije razvršča glede na njihovo stopnjo tajnosti in obseg dejavnosti zunaj dosega finančnih organov; ker so pregledi, ki sta jih opravila Svetovni forum OECD za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene ter Projektna skupina za finančno ukrepanje, zabeležili pomanjkljivosti v državah članicah; ker bi morale države članice EU povečati preglednost lastništva medijev;

    J.

    ker se sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje, ki veljajo v nekaterih državah članicah, zlorabljajo za pranje denarja ali prikrivanje sredstev, pridobljenih s koruptivnimi dejanji; ker ima več držav članic pravila za preprečevanje neprimernega vpliva in korupcije s strani zakonodajalcev in javnih uslužbencev, tudi bivših javnih uslužbencev, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in spremljanju koruptivnih dejavnosti, vendar se ta pravila izvršujejo le delno, medtem ko usklajena pravila na ravni EU niso dovolj in jih je treba okrepiti;

    K.

    ker je Generalna skupščina OZN v svoji politični izjavi z dne 2. junija 2021 priznala svojo odgovornost in potrebo po nujnem ukrepanju zoper korupcijo ter se zavezala, da bo podvojila prizadevanja za preprečevanje in sledila večstranskemu pristopu v boju proti korupciji, zlasti v zvezi s pandemijo COVID-19;

    L.

    ker EU podpira tretje države v boju proti korupciji, in sicer s tehnično pomočjo, diplomatskimi ukrepi in finančno podporo ter v večstranskih forumih, pa tudi z zakonodajo EU in določanjem standardov, smernic in okvirov za zunanje delovanje;

    M.

    ker se je Svet v akcijskem načrtu EU za človekove pravice za obdobje 2020–2024 zavezal, da se bo boril proti korupciji s celovito pomočjo, in sicer s podpiranjem reform javne uprave, učinkovitimi protikorupcijskimi strategijami in pravnimi okviri, vključno z zaščito prijaviteljev nepravilnosti in prič, specializiranimi organi, parlamenti, neodvisnimi mediji in organizacijami civilne družbe, ter s podpiranjem ratifikacije in izvajanja Konvencije OZN proti korupciji (UNCAC); ker je zunanja verodostojnost EU odvisna tudi od učinkovitih protikorupcijskih ukrepov v državah članicah;

    N.

    ker imajo lahko zasebni sektor in gospodarske družbe, zlasti multinacionalke in bančni subjekti, ključno vlogo v boju proti korupciji na svetovni ravni in pri zmanjševanju njenega vpliva na človekove pravice; ker lahko bančni subjekti znatno prispevajo k odkrivanju pranja denarja, financiranja terorizma in drugih nezakonitih dejavnosti, povezanih s korupcijo, s čimer se poudarja pomen vzpostavitve plodnih odnosov sodelovanja med državnimi institucijami in zasebnim sektorjem;

    O.

    ker so obvezne zakonodaje o potrebni skrbnosti podjetij nepogrešljivo sredstvo za preprečevanje, obravnavanje in učinkovito odpravljanje kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja po vsem svetu skozi celotne dobavne verige ter ne bi smele negativno vplivati na mala in srednja podjetja; ker bi morale biti določbe Konvencije OZN proti korupciji sestavni del obveznosti glede potrebne skrbnosti, ki so predvidene v prihodnjem predlogu Komisije o tej zadevi;

    P.

    ker režimi sankcij EU za posamezne države že omogočajo ciljno usmerjene ukrepe proti osebam in subjektom, odgovornim za spodkopavanje demokracije in pravne države, vključno s hudimi finančnimi kršitvami v zvezi z javnimi sredstvi, če so ta dejanja zajeta v Konvenciji OZN proti korupciji; ker je sprejetje globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (EU zakon Magnickega) bistven dodatek k zbirki orodij EU; ker je Parlament večkrat zahteval razširitev področja uporabe tega režima, da bi izrecno vključevalo dejanja korupcije, da bi se učinkovito borili proti vsem kršitvam človekovih pravic, ne glede na naravo kaznivega dejanja, in da bi vzpostavili dopolnilni režim za primere, ko dejanja korupcije ne bi bila vključena v revizijo sedanjega režima; ker so Združene države Amerike, Kanada in Združeno kraljestvo prav tako sprejeli podobne režime sankcij za boj proti korupciji;

    1.   

    priporoči Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

    Globalni protikorupcijski strategiji EU naproti

    (a)

    priznata povezavo med korupcijo in človekovimi pravicami ter to, da je korupcija velika ovira za uveljavljanje vseh človekovih pravic; zato v boju proti korupciji sprejmeta pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah, v njegovem središču pa naj bodo žrtve korupcije, ter naj boj proti korupciji postavita v ospredje in v središče vseh prizadevanj in politik EU za spodbujanje človekovih pravic, demokracije in pravne države po svetu; obravnavata korupcijo kot svetovni pojav, ki zahteva učinkovite protikorupcijske institucije, mehanizme preprečevanja in mednarodni regulativni okvir, pa tudi izterjavo premoženjske koristi in kazenski pregon v EU; začneta delo v zvezi z mednarodno priznano opredelitvijo korupcije in pri tem kot smernico uporabita Konvencijo OZN proti korupciji; priznata, da je za boj proti korupciji potrebno usklajeno ukrepanje na svetovni ravni in tesnejše sodelovanje med strokovnjaki za boj proti korupciji in za človekove pravice; spodbujata sodelovanje med EU, njenimi državami članicami in tretjimi državami, zlasti na pravosodni ravni in na ravni kazenskega pregona, ter izmenjave informacij, da bi se izmenjevale dobre prakse in učinkovita orodja za boj proti korupciji;

    (b)

    priznata, da je preglednost temelj vseh protikorupcijskih strategij; ob upoštevanju tega pozoveta k odpravi pretiranih pravil o poslovni skrivnosti v zadevnih sektorjih, zlasti v finančnem sektorju, in spodbujata samodejne izmenjave informacij o davčnih goljufijah in izogibanju davkom ter javno poročanje multinacionalk po posameznih državah in javne registre dejanskih lastnikov podjetij; sprejmeta politiko ničelne tolerance do davčnih oaz, saj omogočajo enostavno prikrivanje nezakonitih finančnih tokov;

    (c)

    prepoznata sedanji trend in neločljivo povezanost umikanja demokracij in vzpona kleptokracij po svetu, tudi zaradi vloge oligarhov v nekaterih državah; prevzameta vodilno vlogo v multilateralnih forumih, da bi oblikovala koalicijo demokracij, ki bi se zoperstavila globalni grožnji kleptokracije in avtoritarizma;

    (d)

    oblikujeta celovito, dosledno in učinkovito protikorupcijsko strategijo EU na svetovni ravni, tako da se opreta na izkušnje z obstoječimi instrumenti in dobrimi praksami za boj proti korupciji v zbirki orodij EU, prepoznata vrzeli, povečata financiranje in razširita podporo za organizacije civilne družbe, ki se borijo proti korupciji, kot je Parlament že zahteval v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah; v boju proti korupciji dajeta prednost preprečevanju, in sicer z uvedbo preventivnih ukrepov, politik in praks, tudi s kampanjami ozaveščanja in usposabljanjem v javnem in zasebnem sektorju;

    (e)

    ustanovita posebno delovno skupino Sveta za pripravljalna dela na področju boja proti korupciji (podobno ali po vzoru Delovne skupine za človekove pravice (COHOM)), ki bo prispevala k razpravam v Svetu;

    (f)

    okrepita vlogo Parlamenta pri nadzoru prizadevanj za boj proti korupciji; se seznanita z odločenostjo Parlamenta, da v vsakem zakonodajnem obdobju pripravi redno posodobljeno poročilo o korupciji in človekovih pravicah; pripravita letne ocene napredka, doseženega v zvezi s priporočili iz teh poročil;

    (g)

    vztrajata pri celovitem izvajanju in izvrševanju obstoječih nacionalnih in mednarodnih protikorupcijskih instrumentov, kot so Konvencija OZN proti korupciji, Konvencija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev, protikorupcijski standardi in priporočila Sveta Evrope, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter kazenskopravna in civilnopravna konvencija Sveta Evrope o korupciji; spodbudita vse države, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo te protikorupcijske instrumente; nemudoma izvedeta vključujoč in celovit postopek za pregled izvajanja Konvencije OZN proti korupciji v EU ter za hitro uvedbo procesa nadaljnjega ukrepanja na podlagi pregledov iz te konvencije;

    Skladnost notranje in zunanje politike

    (h)

    okrepita verodostojnost zunanjih protikorupcijskih ukrepov EU z učinkovitejšim bojem proti korupciji, davčnim utajam, nezakoniti trgovini, bančni tajnosti in pranju denarja v EU; priznata vlogo in odgovornost kritičnega števila posameznikov in subjektov s sedežem v EU, ki so pobudniki in spodbujevalci korupcije v tretjih državah, da bi se okoristili; potrdita, da so se vse države članice EU s podpisom Konvencije OZN proti korupciji zavezale, da bodo podkupovanje nacionalnih in tujih javnih uslužbencev opredelile kot kaznivo dejanje; priznata, da sistemska korupcija in neučinkovit pregon podkupovanja tujih javnih uslužbencev v nekaterih državah članicah EU spodkopavata prizadevanja za boj proti korupciji v tretjih državah, ter ukrepata za odpravo teh pomanjkljivosti; priznata, da pomanjkanje usklajenih in odločnih ukrepov, zamude in vrzel pri izvajanju protikorupcijskih predpisov v EU opogumljajo skorumpirane akterje zunaj EU; zagotovita odgovornost storilcev, vpletenih v velike korupcijske mreže, in sprejmeta skupne standarde o preglednosti, kontroli in nadzoru naložb za zmanjšanje tveganj korupcije in pranja denarja, ki jih predstavljajo tako imenovani programi „zlatih vizumov“;

    (i)

    zahtevata, naj Komisijo okrepi protikorupcijski okvir EU in pripravi direktivo EU o boju proti korupciji na podlagi člena 83 PDEU, ki določa skupna pravila EU za kazenske sankcije za korupcijo;

    (j)

    priznata, da se v EU stekajo nezakonito pridobljena sredstva in premoženje, ki se večinoma ne zaplenijo in vrnejo, da je pravni okvir za zaplembo ukradenega premoženja še vedno zelo razdrobljen in da je vračanje nezakonito pridobljenega premoženja moralna dolžnost z vidika pravičnosti in odgovornosti ter verodostojnosti politike EU za podporo demokraciji; podpreta prizadevanja v vseh državah članicah EU, da v svojih sodnih pristojnostih v skladu s Konvencijo OZN proti korupciji zamrznejo in zaplenijo ukradeno premoženje in prihodke, pridobljene s korupcijo, ter jih na pregleden in odgovoren način vrnejo državam izvora in žrtvam, tudi z občutnim izboljšanjem preglednosti, dostopom do informacij o tujem premoženju, ki se nahaja na ozemlju EU, in s smiselno vključitvijo organizacije civilne družbe; nemudoma sprejmeta ukrepe v skladu z zavezami Generalne skupščine OZN iz leta 2021 v zvezi z odvzemom premoženjske koristi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zaplembo brez kazenske obsodbe, zaplembo in vračanje prihodkov, pridobljenih s korupcijo, v izvensodnih poravnavah, ter zbiranje in objavo podatkov o odvzemu premoženjske koristi; pripravita ustrezno zaporedje ukrepov (sankcije, zaplemba premoženja brez kazenske obsodbe in zaplemba premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, kazenski pregon, mehanizmi za odvzem premoženjske koristi), ki na koncu privedejo do spremembe namena ukradenega premoženja v korist žrtev korupcije; vzpostavita učinkovito sodelovanje med državami članicami na tem področju; pripravita sporočilo, v katerem bodo opisane možne pobude na ravni EU in mednarodni ravni za zagotavljanje hitre in učinkovite izterjave nezakonito pridobljenega premoženja po demokratičnih tranzicijskih procesih ter za zagotovitev, da ne bo varnih zatočišč za to premoženje; določita skupna pravila EU za vračanje ukradenega premoženja, ki bodo od subjekta ali posameznika zahtevala, da v odgovoru na začetno tožbo, kar zadeva huda kazniva dejanja, kot so opredeljena v nacionalnem pravu, dokaže, da je izpolnil svoje pravne in finančne obveznosti, na primer glede zakonitega izvora finančnih sredstev ali drugega premoženja; preganjata odgovorne, žrtvam omogoča ustrezen dostop do pravnih sredstev in podpreta zmogljivosti parlamentov za izvajanje učinkovitega proračunskega nadzora;

    (k)

    temeljito spremljata tuje vmešavanje ter vzpostavita evropska pravila za financiranje političnih strank in fundacij, nevladnih organizacij in medijev, in zagotovita njihovo dosledno izvrševanje, zlasti kadar sredstva izvirajo iz nedemokratičnih držav in od nedržavnih akterjev, da bi preprečili „ujetje“ elit, zlonamerni vpliv in vmešavanje v demokratične procese in javne zadeve EU in partnerskih držav; spodbudita preglednost lastništva medijev kot bistvene sestavine demokracije; spodbujata namenske programe o financiranju političnih strank in porabi za kampanje v okviru zunanje podpore EU demokraciji v tretjih državah; sprejmeta stroge standarde glede zaposlovanja izvoljenih nosilcev funkcij in visokih javnih uslužbencev po koncu zaposlitve v javnem sektorju, preprečita primere pojava „vrtljivih vrat“ ter zagotovita usklajena pravila in njihovo izvrševanje na ravni EU z zanesljivim sistemom nadzora;

    Človekove pravice in boj proti korupciji: obogatitev in operacionalizacija zbirke orodij EU

    (l)

    okrepita vključevanje protikorupcijskega pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, v instrumente zunanjega delovanja EU, tudi v instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), instrument za predpristopno pomoč (IPA) in skrbniške sklade EU; namenita prednost zavezujočim protikorupcijskim zavezam s cilji in časovnimi razporedi; namenita prednost zbiranju domačih prihodkov v partnerskih državah s podpiranjem boja proti davčnim utajam in izboljšanjem dobrega upravljanja; okrepita strogo spremljanje in izvrševanje, da bi preprečila, da bi vlade sredstva EU uporabljala za nezakonite dejavnosti; vključita civilno družbo v spremljanje uporabe sredstev EU in okrepita vlogo Parlamenta na tem področju; izboljšata komunikacijo med specializiranimi agencijami EU in partnerji na terenu; vlagata v digitalne in s podatki usmerjane metode za boj proti korupciji, zlasti v tehnološke preiskovalne zmogljivosti organov kazenskega pregona; spodbujata tesnejše sodelovanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom; zagotovita dosledno, celovito in dostopno zbirko podatkov o končnih upravičencih do sredstev EU skozi celoten cikel javnega naročanja;

    (m)

    izboljšata programe v okviru instrumentov zunanjega delovanja EU za podporo gradnji zmogljivosti za boj proti korupciji na podlagi načel preglednosti, odgovornosti, nediskriminacije in smiselne udeležbe deležnikov ter v skladu z ustreznimi uredbami o teh instrumentih; povečata učinkovitost porabe EU z vključitvijo jasnih ciljev in časovnih okvirov programov; povečata preglednost svoje uradne razvojne pomoči in prevzemanje odgovornosti zanjo, da bi se upoštevali standardi iz mednarodno dogovorjenih načel razvojne učinkovitosti; razvijeta sistem za obvladovanje tveganja, da se prepreči, da bi sredstva EU prispevala h korupciji, na primer tako, da proračunsko podporo povežeta s protikorupcijskimi cilji in posebno pozornost namenita spremljanju izvajanja; izvajata strog nadzor nad projekti v tretjih državah, ki jih financira EU, in zagotovita, da se ne bodo uporabljali kot instrumenti za financiranje nezakonitih dejavnosti; uvedeta revizije za preverjanje, da se ta sredstva uporabljajo v skladu s cilji iz uredb za posamezne instrumente; prekineta proračunsko podporo v državah, v katerih je korupcija razširjena in v katerih oblasti očitno je sprejemajo dejanskih ukrepov, pri tem pa zagotovita, da bo podpora civilno prebivalstvo dosegla po drugih kanalih; pri financiranju EU posebno pozornost namenita dobremu upravljanju javnih sredstev tretjih držav v skladu s finančno uredbo EU ter podpreta prizadevanja OECD za izboljšanje korporativnega upravljanja državnih podjetij; preučita možnost ustanovitve projektne skupine EU za boj proti korupciji, ki bo imela ustrezna pooblastila, strokovno znanje in sredstva za izvajanje preiskav in ocen v tretjih državah in za zagotavljanje tehnične in operativne pomoči, vključno s prilagojenimi načrti reform, za države, ki prejemajo sredstva EU in nimajo zadostnih zmogljivosti za obravnavanje korupcije, želijo pa okrepiti sodelovanje z EU; spodbujata delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj redno poročajo o korupciji ter zagotavljajo tehnično usposabljanje za osebje delegacij EU, da bo lahko obvladalo težave na tem področju in predlagalo rešitve za specifične nacionalne okoliščine;

    (n)

    zagotovita, da se bodo pri financiranju EU, vključno s financiranjem projektov in posojili EIB, uporabljali najvišji etični standardi in standardi preglednosti, da bodo organizacije civilne družbe in neodvisni akterji v celoti vključeni v spremljanje teh sredstev ter da bodo na voljo in dostopni pritožbeni mehanizmi, ki bodo zagotavljali odgovornost za morebitne zlorabe sredstev; poskrbita, da bodo vsi organi in agencije EU zagotavljali brezplačen, hiter in enostaven dostop do informacij, tudi kar zadeva dodelitev, končne prejemnike financiranja in končno uporabo sredstev;

    (o)

    prednostno obravnavata boj proti korupciji v predpristopnih pogajanjih in merilih; poudarjata gradnjo zmogljivosti, kot so specializirani organi za boj proti korupciji;

    (p)

    vključita čvrst in zavezujoč okvir pogojevanja s človekovimi pravicami z določbami o preglednosti ter zavezujočimi in izvršljivimi klavzulami o človekovih pravicah in boju proti korupciji v vse trgovinske sporazume in sporazume o naložbah med EU in tretjimi državami; v skrajnem primeru sprejmeta sankcije ali začasno prekineta izvajanje sporazumov v primeru hude korupcije ali hudih kršitev človekovih pravic; zagotovita, da bodo trgovinska pogajanja vključujoča in pregledna s smiselnim javnim nadzorom in ozaveščanjem o strategijah in prednostnih nalogah;

    (q)

    okrepita poudarek na boju proti korupciji v dialogih o človekovih pravicah in javni diplomaciji ter spodbujata odprt dialog med državami in civilno družbo o težavah in možnih rešitvah, tako da dejavno vključujeta zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe v protikorupcijske dejavnosti;

    (r)

    spremljata tveganja korupcije, povezana z obsežnimi gradbenimi in naložbenimi projekti avtoritarnih tretjih držav, ki se izvajajo po svetu in v državah članicah, tudi v energetskem sektorju in ekstraktivni industriji ter v sektorjih infrastrukture, obrambe in zdravstva; posebno pozornost namenita preglednosti pri teh projektih, ki pogosto vzbujajo pomisleke glede nepreglednega financiranja ali fiskalnih tveganj; nadaljujeta s hitrim izvajanjem programa EU za globalno povezano Evropo, ki ga je Svet odobril 12. julija 2021 in ki bi lahko prispeval k obvladovanju te težave, tako da bi spodbujali vrednote in interese EU v gospodarski, razvojni in varnostni politiki;

    Podpora civilni družbi, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic

    (s)

    priznata ključno vlogo neodvisnih organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, protikorupcijskih aktivistov, žvižgačev in preiskovalnih novinarjev v boju proti korupciji, in sicer s spreminjanjem družbenih norm, bojem proti nekaznovanju, zbiranjem podatkov ter doseganjem boljšega izvajanja in izvrševanja protikorupcijskih ukrepov; si prizadevata za vzpostavitev varnega in spodbudnega okolja za tiste, ki preprečujejo korupcijo in se borijo proti njej, vključno z žvižgači in novinarji, pa tudi za priče; nudita podporo žrtvam korupcije – posameznikom in skupnostim –, da jih bo mogoče opredeliti in obvestiti, da bodo lahko sodelovali v sodnih postopkih ter da bodo imeli pravico do odškodnine za povzročeno škodo in bodo dejansko prejeli to odškodnino; podpreta prizadevanja za uresničitev hitrega prenosa in izvajanja direktive EU o žvižgačih v državah članicah; sodelujeta s tretjimi državami pri zaščiti žvižgačev, tudi prek zavez za zagotovitev visokih standardov njihove zaščite v vseh trgovinskih in naložbenih sporazumih EU v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; podpreta prizadevanja za sojenje storilcem;

    (t)

    oblikujeta programe za zagotavljanje večje finančne podpore organizacijam civilne družbe, neodvisnim medijem, žvižgačem, preiskovalnim novinarjem in zagovornikom človekovih pravic, ki si prizadevajo za preprečevanje in razkrivanje korupcije, spodbujajo preglednost in odgovornost, tudi s podporo za spoprijemanje s strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; izboljšata dostop manjših organizacij civilne družbe do financiranja EU; vztrajata pri pripravi ambiciozne in učinkovite direktive EU o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti, tudi v zvezi z morebitnim sodnim nadlegovanjem s strani oblasti, korporacij in drugih zunaj EU;

    (u)

    okrepita zaščito prič, žvižgačev, preiskovalnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se borijo proti korupciji, ter njihovih sorodnikov, kot je ustrezno, tudi prek izdajanja nujnih vizumov in zagotavljanja začasnega zatočišča v državah članicah EU, tudi z dodelitvijo namenskih sredstev za delegacije EU in predstavništva držav članic; pozoveta k temeljiti preiskavi nasilja nad preiskovalnimi novinarji, zagovorniki človekovih pravic in drugimi protikorupcijskimi aktivisti ter njihovih umorov, pa tudi, da se odgovornim za ta dejanja sodi;

    Preglednost in odgovornost javnih organov

    (v)

    spodbujata čvrste zakone o dostopu do informacij ter zagotavljanje smiselnih, celovitih, pravočasnih in digitaliziranih vladnih podatkov, po katerih je mogoče iskati, brez zaračunavanja nadomestila, večjo preglednost javnih naročil in lobiranja ter neodvisne nadzorne organe; spodbujata države, naj storitve naročajo pri podjetjih, ki spoštujejo zaveze glede primerne skrbnosti v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s protikorupcijskimi določbami;

    (w)

    izvajata programe v podporo parlamentarni zmogljivosti za izvajanje proračunskega nadzora in drugih nadzornih dejavnosti;

    (x)

    podpreta in okrepita neodvisna, nepristranska in učinkovita sodstva, tožilstva in organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki bodo imeli dovolj sredstev in bodo dobro usposobljeni, za uspešno preiskovanje, kazenski pregon in razsojanje o kaznivih dejanjih korupcije; podpreta ustanovitev in profesionalizacijo specializiranih državnih protikorupcijskih organov v tretjih državah;

    (y)

    še naprej podpirata svobodne in poštene volilne postopke ter spodbujata odgovornost pred volivci, s posebnim poudarkom na volilnih goljufijah in kupovanju glasov; spodbujata pravila o preglednosti in nepristranskosti za preprečevanje nezakonitega političnega financiranja; zagotovita bolj sistematično spremljanje priporočil mednarodnih opazovalnih misij;

    Boj proti korupciji v multilateralnih forumih

    (z)

    prevzameta vodilno vlogo pri oblikovanju koalicije demokracij za boj proti globalnemu vzponu kleptokracij; vztrajata, da se boj proti korupciji vključi na dnevni red prihodnjih mednarodnih vrhunskih srečanj, kot je skupna G7, in pozoveta k polnemu izvajanju protikorupcijske agende, dogovorjene na vrhu za demokracijo, ki so ga predlagale ZDA; še naprej proaktivno prispevata k delu mednarodnih in regionalnih forumov za boj proti korupciji in spodbujanje človekovih pravic;

    (aa)

    pozdravita prelomno politično izjavo o korupciji, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN, in izkoristita to priložnost za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz te izjave ter okrepita sodelovanje z organi OZN, kot sta OHCHR in Urad OZN za droge in kriminal (UNODC); vztrajata pri pomembnosti sistematičnega sodelovanja civilne družbe v razpravah na ravni OZN in mehanizmih za spremljanje korupcije;

    (ab)

    spodbujata poglobitev in izpolnitev mednarodnih zavez za umestitev boja proti korupciji v središče ciljev trajnostnega razvoja kot sredstva za boj proti svetovni revščini ter za uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, s posebnim poudarkom na pravici do izobraževanja in političnega udejstvovanja; priznata, da je korupcija ovira za številne vidike izobraževanja, zaradi česar se izgubljajo talenti in prihaja do negativnih posledic za gospodarstvo; poudarita, da so izobrazba in informacije ključna orodja za boj proti korupciji; zato boj proti korupciji in izobraževanje določita kot prednostni nalogi in spodbujata EU, naj izvaja specifične programe, namenjene ozaveščanju o korupciji, njenih stroških za družbo in sredstvih za boj proti njej;

    (ac)

    vztrajata, naj se imenuje posebni poročevalec OZN za finančni kriminal, korupcijo in človekove pravice z obsežnim mandatom, ki bo vključeval v cilje usmerjen program in redno ocenjevanje protikorupcijskih ukrepov, ki jih sprejmejo države; prevzameta vodilno vlogo pri zbiranju podpore med državami članicami Sveta za človekove pravice in skupaj podpreta resolucijo, s katero se bo uveljavil predlagani mandat; podrobno opišeta zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za to delovno mesto, da se zagotovi pravilno izvrševanje njihovega mandata, ter določita proces preglednosti in avtorstva, ki bo veljal za uspešnega kandidata pred nastopom funkcije;

    (ad)

    začneta postopek za polnopravno članstvo EU v skupini GRECO, v kateri ima sicer status opazovalke od leta 2019; vztrajata, naj države članice EU objavijo in upoštevajo priporočila te skupine;

    (ae)

    pospešita razprave o mednarodni infrastrukturi za odpravo nekaznovanja močnih posameznikov, vpletenih v primere korupcije velikega obsega, vključno z mednarodnimi preiskovalnimi mehanizmi, tožilci in sodišči; preučita celovite pristope, s katerimi bi bilo mogoče reformirati mednarodne pravosodne institucije, kot so razširitev pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, uporaba splošne pristojnosti za pregon velike korupcije ali morebitna ustanovitev mednarodnega protikorupcijskega sodišča; priznata pomembnost preglednosti in zagotavljanja odgovornosti mednarodnih organizacij in visokih uradnikov;

    (af)

    promovirata evropske standarde, tudi na področjih preprečevanja pranja denarja, preglednosti dejanskega lastništva in zaščite žvižgačev, v drugih mednarodnih forumih ter podpirata sprejetje teh standardov v tretjih državah; podpreta reformo zakonov glede dejanskega lastništva, s katero bi zagotovili, da bodo registri posodobljeni in dostopni, tako v EU kot po svetu, da bi omogočili ustrezno preglednost zadevnih pravnih subjektov, vključno s skladi in slamnatimi družbami, da bi tako žrtvam korupcije ter organom kazenskega pregona in davčnim organom omogočili, da ugotovijo dejanske lastnike teh subjektov;

    (ag)

    spodbujata, naj se nevladni deležniki, tudi akademiki in organizacije civilne družbe, kot opazovalci vključijo v pomožne organe konference držav pogodbenic Konvencije OZN proti korupciji in druge multilateralne mehanizme za boj proti korupciji;

    Podjetništvo, korupcija in človekove pravice

    (ah)

    nujno uvedeta zakonodajo EU glede obvezne primerne skrbnosti na področjih človekovih pravic in okolja, ki bi veljala za vse subjekte in poslovne odnose celotne vrednostne verige podjetja ter bi od podjetij, tudi tistih, ki ponujajo finančne produkte in storitve, zahtevala, da zagotovijo opredeljevanje, ocenjevanje, blaženje, preprečevanje, odpravljanje, ugotavljanje in sporočanje vseh negativnih učinkov njihovih poslov in dobavnih verig na človekove pravice, okolje in dobro upravljanje, vključevala pa bi tudi najvišje standarde, odločne protikorupcijske določbe, obvezne pritožbene mehanizme in režime odgovornosti, ki bi žrtvam omogočali, da od podjetij terjajo odgovornost in uporabijo pravne mehanizme; zagotovita, da bodo obveznosti primerne skrbnosti veljale za podkupovanje tujih javnih urednikov, do katerega prihaja neposredno ali prek posrednikov; v zvezi s tem poudarja, da bi morala prihodnja zakonodaja o primerni skrbnosti čim bolj zmanjšati birokratska bremena za podjetja, zlasti mala in srednja;

    (ai)

    pospešita prizadevanja za preprečevanje korupcije, izboljšanje računovodskih in revizijskih standardov v zasebnem sektorju v skladu s Konvencijo OZN proti korupciji ter dejansko uveljavljanje kazni za podjetja za vsa dejanja korupcije; priporoča, naj velika podjetja in podjetja, ki kotirajo na borzi, poročajo o svojih dejavnosti in izvajanju svojih politik proti korupciji in podkupovanju; sprejmeta določbe in pripravita smernice za podjetja, da bi omogočila varno in zaupno sporočanje kršitev protikorupcijskih pravil ter zaščitila tiste, ki takšne informacije razkrijejo; spodbujata tretje države, naj nacionalnim kontaktnim točkam dodelijo ustrezna sredstva in vzpostavijo druge zunajsodne pritožbene mehanizme za zagotavljanje pravnih sredstev posameznikom in skupnostim, ki so jih prizadele koruptivne poslovne prakse;

    (aj)

    pripravita akcijski načrt za okrepitev primerne skrbnosti na področju človekovih pravic in okolja v sektorjih, kot so finance, računovodstvo ali nepremičnine, ki pogosto nudijo strukturo, ki omogoča korupcijo po svetu, in sicer tako, da prihodkom iz korupcije omogočajo pretakanje v zakonito gospodarstvo;

    (ak)

    ponovno potrdita pomen vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tako da zagotovita, da bodo vse države članice, ki še niso sprejele nacionalnih akcijskih načrtov, to storile čim prej, tretje države pa naj spodbujata k sprejetju akcijskih načrtov in zakonodaje o primerni skrbnosti podjetij; konstruktivno in dejavno sodelujeta v pogajanjih o zavezujoči pogodbi OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

    Sankcioniranje korupcije z EU zakonom Magnickega

    (al)

    hitro predložita zakonodajni predlog za učinkovito usmerjanje in izrekanje sankcij za tiste, ki ekonomsko in finančno omogočajo kršitelje človekovih pravic in imajo premoženje in posestva v EU, v skladu s stalnimi pozivi Parlamenta glede spremembe veljavnega globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, tako da razširita njegovo področje uporabe, da bo vključevalo dejanja korupcije, ali alternativno predložita zakonodajni predlog za sprejetje novega režima tematskih sankcij proti hudim koruptivnim dejanjem ter uvedeta glasovanje s kvalificirano večino za sprejetje sankcij v okviru tega režima sankcij; zagotovita proaktivno vlogo Parlamenta pri tem; tesno sodelujeta z Združenim kraljestvom, ki je sprejelo nov režim sankcij v zvezi s korupcijo, in drugimi podobno mislečimi demokracijami; opozorita na tveganje, da bodo skorumpirani akterji svoje premoženje prenesli v EU, saj vse več držav sprejema strožje okvire; zato zahtevata, da se sankcije sprejmejo hitro in jih države članice ustrezno izvajajo, zlasti kar zadeva prepoved vstopa ter opredelitev in zamrznitev premoženja, da bi preprečili, da bi EU postala središče pranja denarja, ter sprejmejo ukrepe proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti;

    Učinki COVID-19

    (am)

    poskrbita za vključitev protikorupcijskih ukrepov v svetovni odziv na COVID-19, da se zagotovijo in pravično razdelijo storitve javnega zdravstva in dostop do cepiva, tudi s krepitvijo javnih institucij in zagotavljanjem popolne preglednosti ukrepov in porabe finančnih sredstev;

    (an)

    zagotovita, da bo finančna podpora EU tretjim državam, ki je povezana s pandemijo, vezana na trdno zavezanost protikorupcijskim prizadevanjem;

    (ao)

    zagotovita namensko podporo novinarjem in organizacijam civilne družbe, ki razkrivajo korupcijo in so bili žrtve zaostrenega zatiranja prek zlorabe zakonov o izrednih razmerah zaradi pandemije;

    Korupcija, podnebne spremembe in človekove pravice

    (ap)

    prepoznata povezave med degradacijo in uničevanjem okolja, ki preprečuje uživanje človekovih pravic, ter mrežami korupcije, podkupovanja ali organiziranega kriminala, ki so v ozadju; vključita boj proti korupciji v globalne podnebne in okoljske ukrepe EU, pri čemer naj spodbujata preglednost in dobro upravljanje naravnih virov ter boj proti prilaščanju zemljišč in se osredotočita na sektorje z največjim tveganjem, kot so ekstraktivne industrije;

    (aq)

    zaščitita zagovornike okoljskih človekovih pravic, zagovornike zemljiških pravic in njihove odvetnike, zlasti ženske in domorodne zagovornike človekovih pravic, ki so najbolj izpostavljeni tveganju diskriminacije, ustrahovanja, nasilja in umorov, in tako sprejmeta odločilne ukrepe za njihovo zaščito, tudi z izdajo nujnih vizumov in zagotavljanjem začasnih zatočišč v državah članicah EU;

    Posledice korupcije glede na spol

    (ar)

    se seznanita, da korupcija povečuje neenakost med spoloma in vpliva na to, v kolikšni meri se spoštujejo in varujejo pravice žensk; spodbujata vključevanje načela enakosti spolov in raznolikosti v protikorupcijske ukrepe, kot priporoča UNODC, in ocenita vidike korupcije, ki temeljijo na spolu, in njen različen vpliv; obravnavata vpliv korupcije na pravice žensk in zagotovita, da se bodo ženske zavedale svojih pravic, da bi se zmanjšala njihova izpostavljenost korupciji; upoštevata, da povezave med trgovino z ljudmi in korupcijo;

    (as)

    upoštevata, da korupcija vpliva tudi na neenakost za druge ranljive skupine, kot so otroci, invalidi, starejši, ekonomsko ranljivi ali pripadniki manjšin, in jo stopnjuje;

    (at)

    priznata spolno izsiljevanje kot obliko korupcije; oblikujeta programe za pomoč žrtvam spolnega izsiljevanja, ki je izrazito skrajna oblika korupcije, vezana na spol, in vključuje človeško telo kot valuto korupcije; zbirata podatke za merjenje razširjenosti spolnega izkoriščanja, sprejmeta pravne okvire in instrumente za ustrezno obravnavanje in sankcioniranje primerov spolnega izkoriščanja ter spodbujata te ukrepe v večstranskih forumih;

    o

    o o

    2.

    naroči svoji predsednici, naj to priporočilo posreduje Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

    (1)  UL C 195, 25.6.1997, str. 2.

    (2)  UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1.

    (3)  Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0349.

    (4)  UL C 474, 24.11.2021, str. 11.

    (5)  UL C 445, 29.10.2021, str. 94.

    (6)  UL C 15, 12.1.2022, str. 111.

    (7)  UL C 425, 20.10.2021, str. 63.

    (8)  UL C 337, 20.9.2018, str. 82.

    (9)  UL C 215, 19.6.2018, str. 125.

    (10)  UL C 265, 11.8.2017, str. 59.

    (11)  UL C 181, 19.5.2016, str. 2.

    (12)  UL L 156, 19.6.2018, str. 43.

    (13)  UL L 127, 29.4.2014, str. 39.

    (14)  UL L 186, 11.7.2019, str. 122.

    (15)  UL L 317, 4.11.2014, str. 1.


    Top