EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.5.2022

COM(2022) 630 final

POROČILO KOMISIJE

Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija, Slovaška in Finska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

POROČILO KOMISIJE

Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija, Slovaška in Finska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

1.Uvod

1 Člen 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Postopek je nadalje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je del Pakta za stabilnost in rast.

Usklajeno politično ukrepanje je ublažilo posledice pandemije COVID-19 na gospodarstvo od pomladi leta 2020. Aktivacija splošne odstopne klavzule 2 Pakta za stabilnost in rast od marca 2020 je skupaj z začasnim okvirom o državni pomoči omogočila obsežno fiskalno podporo v vseh državah članicah. Komisija je 23. maja 2022 menila, da so bili izpolnjeni pogoji za ohranitev splošne odstopne klavzule v letu 2023 in njeno deaktivacijo od leta 2024 3 .

Prejšnja priporočila politike

4 Svet je 20. julija 2020 državam članicam priporočil, naj v letih 2020 in 2021 sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo COVID-19, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Državam članicam je bilo priporočeno tudi, naj, kadar gospodarske razmere to dovoljujejo, izvajajo fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob hkratni krepitvi naložb.

5 6 Leto pozneje, 18. junija 2021, je Svet sprejel priporočila glede fiskalne politike za leto 2022. Povzeti jih je mogoče, kot sledi. Države članice z nizkim/srednjim dolgom bi si morale prizadevati za spodbujevalno fiskalno naravnanost ali jo ohranjati, države članice z visokim dolgom pa bi morale uporabiti mehanizem za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju ter hkrati izvajati preudarno fiskalno politiko. Vse države članice bi morale ohraniti nacionalno financirane naložbe. Da bi zagotovili čim večjo podporo okrevanju, ne da bi pri tem posegali v prihodnje fiskalne usmeritve in ustvarili trajno breme za javne finance, bi bilo treba obvladovati rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov, v državah članicah z visokim dolgom pa jo omejiti. Svet je priporočil tudi, naj države članice, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvajajo fiskalno politiko, namenjeno doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Hkrati bi bilo treba okrepiti naložbe za povečanje potenciala rasti. Podobno je Svet v svojem priporočilu z dne 13. julija 2021 o ekonomski politiki euroobmočja navedel, da bi morale fiskalne politike v celotnem letu 2021 v vseh državah članicah euroobmočja ostati spodbujevalne. Prav tako je državam članicam euroobmočja priporočil, naj izvajajo fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob hkratni krepitvi naložb.

7 Svet je 5. aprila 2022 v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja pozval k nadaljnji uporabi in usklajevanju nacionalnih fiskalnih politik v državah članicah za učinkovito podporo trajnostnemu in vključujočemu okrevanju. Države članice bi morale v letu 2022 v celotnem euroobmočju ohraniti zmerno spodbujevalno fiskalno naravnanost, ob upoštevanju nacionalnih proračunov in financiranja, ki ga zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi morale fiskalne ukrepe postopno preusmerjati v naložbe, ki spodbujajo trajnostno in vključujoče okrevanje, skladno z zelenim in digitalnim prehodom, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti kakovosti proračunskih ukrepov. Glede na stopnjo negotovosti bi morale ohraniti prožnost fiskalne politike, da bi se lahko odzvale na razvoj pandemije COVID-19. Fiskalne politike bi bilo treba diferencirati ob upoštevanju intenzivnosti okrevanja, zagotavljanja vzdržnosti javnih financ in krepitve naložb ter pri tem upoštevati, da je treba zmanjšati razlike.

Glavni podatki, na katerih temelji to sporočilo in ki so spodbudili njegov nastanek

Po podatkih, ki jih je Eurostat potrdil 22. aprila 2022 8 , je primanjkljaj sektorja država za leto 2021 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe v 14 državah članicah: v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, na Madžarskem, Malti, v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem 9 . Dejanski primanjkljaji za leto 2021 nad 3 % BDP zagotavljajo prima facie dokaze o obstoju čezmernega primanjkljaja v navedenih državah članicah 10 , kot je opredeljen v členu 126 Pogodbe.

Javnofinančni primanjkljaji v Estoniji, in Litvi ter na Poljskem naj bi glede na programe stabilnosti ali konvergenčne programe teh držav v letu 2022 po načrtih presegli 3 % BDP (ta presežek potrjuje pomladanska napoved Komisije iz leta 2022) 11 ). Primanjkljaji, načrtovani v navedenih programih za leto 2022, zagotavljajo prima facie dokaze o obstoju čezmernega primanjkljaja v navedenih treh državah članicah.

V Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji, Sloveniji, na Slovaškem in Finskem je bruto dolg sektorja država konec leta 2021 presegel referenčno vrednost 60 % BDP 12 . Podatki za leto 2021 kažejo, da so Nemčija, Grčija, Avstrija in Slovenija upoštevale merilo glede zmanjšanja dolga, v primeru Španije pa je bil dosežen zadosten napredek pri njegovem izpolnjevanju. Belgija, Francija, Italija, Madžarska in Finska v letu 2021 niso upoštevale merila glede zmanjšanja dolga. Slovaška je konec leta 2021 presegla referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe, pri čemer je njen delež dolga v predhodnem letu znašal manj kot 60 % BDP. To zagotavlja prima facie dokaze o obstoju čezmernega primanjkljaja v navedenih šestih državah članicah (v Belgiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, Slovaškem in Finskem) na podlagi merila glede dolga.

***

Glede na navedeno je Komisija v skladu s členom 126(3) Pogodbe pripravila to poročilo. V njem se analizira, ali države članice izpolnjujejo merila glede primanjkljaja in dolga. Upoštevani so vsi pomembni dejavniki, vključno z ustreznim upoštevanjem resnega upada gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19, makroekonomskih in proračunskih posledic invazije Rusije na Ukrajino ter ali so politike držav članic v skladu s priporočili Sveta.

13 Komisija je v sporočilu z dne 2. marca 2022 že napovedala, da spomladi 2022 ne bo predlagala začetka novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem, saj je imela pandemija COVID-19 še naprej izjemen makroekonomski in fiskalni učinek, ki je skupaj z invazijo Rusije na Ukrajino povzročil izjemno negotovost, kar velja tudi za oblikovanje podrobnega načina fiskalne prilagoditve. Hkrati se bos gibanje primanjkljaja in dolga še naprej spremljalo, Komisija pa bo ponovno ocenila, ali je primerno predlagati začetek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem jeseni 2022.

2.Merilo glede primanjkljaja

Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija in Slovaška so v letu 2021 presegle referenčno vrednost za primanjkljaj ali jo nameravajo preseči v letu 2022.

Za vse navedene države članice so primanjkljaji, ki presegajo referenčno vrednost v letu 2021, ali načrtovana preseganja v letu 2022 izjemni. Leta 2021 so bili ti presežki posledica učinka upada gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročil izbruh pandemije COVID-19, in usklajenega odziva fiskalne politike držav članic na javne finance. Usklajena podpora fiskalne politike v letih 2020 in 2021 je bila ključna za ohranitev okrevanja gospodarstva. V letu 2022 k visokim načrtovanim primanjkljajem prispevajo tudi ukrepi, ki so jih države članice sprejele za ublažitev gospodarskega in socialnega učinka cen energije ter za zagotovitev humanitarne pomoči tistim, ki bežijo iz Ukrajine zaradi ruske invazije.

Javnofinančni primanjkljaji so bili nad referenčno vrednostjo in ne blizu nje v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, na Madžarskem, Malti, v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem (glej preglednico 2).

V Estoniji, Litvi in na Poljskem so bili javnofinančni primanjkljaji v letu 2021 pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, vendar države načrtujejo, da bodo v letu 2022 nad 3 % BDP in ne blizu te vrednosti; to potrjuje pomladanska napoved Komisije iz leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: napoved Komisije).

Javnofinančni primanjkljaji v Bolgariji, Nemčiji, Grčiji, Latviji, Litvi, Avstriji in na Slovaškem naj bi v letu 2023 padli pod 3 % BDP (v primeru Nemčije že leta 2022). Čeprav je bil njihov primanjkljaj od leta 2020 nad 3 % BDP, se pričakuje, da bodo primanjkljaji, ki presegajo referenčno vrednost, začasni v smislu Pakta za stabilnost in rast. Vendar za te projekcije primanjkljaja za leti 2022 in 2023 velja izjemna visoka stopnja negotovosti.

Če povzamemo, začetna analiza kaže, da merila glede primanjkljaja pred ustreznim upoštevanjem pomembnih dejavnikov ne izpolnjuje 17 držav članic: Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija in Slovaška.

3.Merilo glede dolga

Med državami, obravnavanimi v tem poročilu, je bruto dolg sektorja država konec leta 2021 presegel 60 % BDP v 11 državah članicah: Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji, Sloveniji ter na Slovaškem in Finskem (glej preglednico 3). V primerjavi s prejšnjim letom se je delež javnega dolga zmanjšal v vseh navedenih državah članicah, razen v Nemčiji in na Slovaškem.

Podatki kažejo, da so Nemčija, Grčija, Avstrija in Slovenija v letu 2021 upoštevale merilo glede zmanjšanja dolga (glej preglednico 4). Niso ga upoštevale Belgija, Francija, Italija, Madžarska in Finska. Merilo glede zmanjšanja dolga se izračuna za triletno obdobje, ki je lahko usmerjeno v prihodnost (t – 1 do t + 1), usmerjeno v preteklost (t – 3 do t – 1) in prilagojeno za cikel 14 . Čeprav merila glede zmanjšanja dolga za Slovaško ni mogoče smiselno izračunati, naj bi se njen delež dolga zmanjšal na manj kot 60 % BDP že v letu 2023. Španija, za katero velja prehodno pravilo glede dolga, je dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v letu 2021, saj je bila sprememba strukturnega salda višja od zahtevane minimalne linearne strukturne prilagoditve (glej preglednico 5 in ustrezna pojasnila).

Če povzamemo, analiza torej kaže, da Nemčija, Grčija, Španija, Avstrija, Slovenija in Slovaška izpolnjujejo merilo glede dolga, medtem ko ga Belgija, Francija, Italija, Madžarska in Finska pred preučitvijo relevantnih ustreznih dejavnikov ne izpolnjujejo.

Glede na to Komisija, kot je navedeno v njenem sporočilu z dne 2. marca 2022, v okviru svoje ocene vseh pomembnih dejavnikov meni, da bi izpolnjevanje merila glede zmanjšanja dolga pomenilo prezahteven fiskalni napor na začetku programskega obdobja, ki bi lahko ogrozil rast. Zato po mnenju Komisije upoštevanje merila glede zmanjšanja dolga v trenutnih izrednih gospodarskih razmerah ni potrebno.

4.Pomembni dejavniki

V skladu s členom 126(3) Pogodbe to poročilo „upošteva tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike, tudi srednjeročno gospodarsko in proračunsko stanje države članice“.

Ti dejavniki so nadalje pojasnjeni v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97, ki določa tudi, da je treba ustrezno upoštevati „vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji“. V navedenem členu je zlasti navedeno, da se lahko za pomembne dejavnike šteje tudi srednjeročno stanje dolga.

Zato se poleg ustreznih horizontalnih dejavnikov (oddelek 4.1) upoštevajo tudi dejavniki, pomembni za posamezne države. Ti vključujejo srednjeročni gospodarski položaj, srednjeročni proračunski položaj (vključno z javnimi naložbami), srednjeročno stanje dolga, ne glede na to, ali v državi članici obstajajo makroekonomska neravnotežja ali čezmerna makroekonomska neravnotežja, in vse druge pomembne dejavnike, ki so jih izpostavile države članice.

Kot je določeno v členu 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 v zvezi z izpolnjevanjem merila glede primanjkljaja, se ti pomembni dejavniki lahko upoštevajo v korakih, ki so podlaga za odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja, vendar le, če:

a)delež javnega dolga kot odstotek BDP ne presega referenčne vrednosti 60 % ali,

b)v primeru, da ga, je izpolnjen dvojni pogoj, tj. da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno.

Od držav članic, ki so v letu 2021 presegle referenčno vrednost glede primanjkljaja ali načrtujejo, da bodo to vrednost presegle v letu 2022, delež dolga ni presegel 60-odstotne referenčne vrednosti v sedmih državah članicah: Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Malti in Poljskem.

V preostalih desetih državah članicah, ki so presegle referenčno vrednost glede primanjkljaja v višini 3 % BDP, tj. v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem, je delež dolga v BDP presegel 60-odstotno referenčno vrednost, dvojni pogoj, potreben za upoštevanje pomembnih dejavnikov, pa ni bil izpolnjen. Primanjkljaji v teh desetih državah članicah niso (ali se ne pričakuje, da bodo) ostali blizu referenčne vrednosti. V primeru Belgije, Španije, Francije, Italije, Madžarske in Slovenije naj preseganje referenčne vrednosti prav tako ne bi bilo začasno. Zato za teh 10 držav članic v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja, ni mogoče upoštevati relevantnih dejavnikov.

V zvezi z očitno kršitvijo merila glede dolga s strani Belgije, Francije, Italije, Madžarske in Finske člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da se pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila glede dolga vedno upoštevajo pomembni dejavniki ne glede na obseg kršitve.

Več pomembnih dejavnikov je obravnavanih v nadaljevanju, čeprav jih ni mogoče upoštevati v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja.

4.1.Pomembni horizontalni dejavniki

Ključni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri vseh državah članicah, zajetih v tem poročilu, so gospodarske in proračunske posledice pandemije COVID-19 in fiskalnega odziva. Zaradi pandemije in z njo povezanega resnega upada gospodarske aktivnosti je bila aktivirana splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast ter sprejeta priporočila Sveta z dne 13. in 20. julija 2020 za vse države članice 15 , naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo COVID-19, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo.

Izbruh pandemije COVID-19 marca 2020 je povzročil javnozdravstveno krizo, zaradi katere je gospodarska dejavnost močno upadla, kar je učinek avtomatskih stabilizatorjev le delno ublažil. Države članice so se soočale z nujno potrebo po reševanju izrednih razmer na področju javnega zdravja, podpiranju gospodinjstev in podjetij ter zagotavljanju splošne podpore svojim gospodarstvom. Države članice so sprejele tudi pomembne ukrepe likvidnostne podpore in državna poroštva 16 .

Močna podpora fiskalni politiki na nacionalni ravni in ravni EU je podprla izboljšanje gospodarskih razmer v letu 2021. Na podlagi najnovejših podatkov je kumulativna fiskalna podpora v Uniji v obdobju 2020–2021 17 ocenjena na 11,6 % BDP (in na 11,9 % BDP v euroobmočju).

Ocenjuje se, da je bila fiskalna naravnanost 18 v EU kot celoti, vključno z javnimi odhodki, financiranimi z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU 19 , ekspanzivna v višini 0,1 % BDP v letu 2020 in 0,9 % BDP v letu 2021.

Poleg tega ruska invazija na Ukrajino od februarja 2022 pomeni, da so gospodarski in proračunski obeti za leto 2022 in pozneje izpostavljeni izredni gospodarski negotovosti. Milijoni ljudi iz svoje države bežijo na varno, zato potrebujejo podporo socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih sistemov držav članic. Na makroekonomske razmere vplivajo tudi znatno višje cene energije, surovin in hrane ter vse večje motnje v oskrbi. Vsi ti dejavniki skupaj z višjimi stroški obrambnih izdatkov pomenijo pritisk na javne finance.

4.2.Pomembni dejavniki, specifični za posamezne države

Ta oddelek vsebuje oceno pomembnih dejavnikov, specifičnih za posamezno državo. Ti dejavniki vključujejo srednjeročne makroekonomske obete, srednjeročni proračunski položaj (vključno z javnimi naložbami; glej preglednico 6), srednjeročno stanje dolga, ne glede na to, ali v državi članici obstajajo makroekonomska neravnotežja ali čezmerna makroekonomska neravnotežja, in vse druge pomembne dejavnike, ki so jih države članice izpostavile v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97.

Oddelki za posamezne države vključujejo ključne informacije o srednjeročnem makroekonomskem položaju, vključno s prispevki k rasti, več podrobnosti o makroekonomskih gibanjih pa je na voljo v napovedi Komisije. Dodatne informacije o proračunskih ukrepih in analizi vzdržnosti dolga, obravnavane za vsako državo članico v nadaljevanju, so vključene v priporočila Komisije za priporočila Sveta z mnenji o programih stabilnosti ali konvergenčnih programih za leto 2022 in priložene fiskalne statistične preglednice ter poročila o državah za leto 2022. Analiza vzdržnosti dolga je bila posodobljena v primerjavi s poročilom o vzdržnosti javnih financ za leto 2021 20 tako, da odraža napoved Komisije.

Vojna je korenito spremenila razmere, saj je povzročila ponovne motnje v svetovni ponudbi, spodbudila nadaljnje pritiske na cene primarnih surovin in povečala negotovost. Glede na napoved Komisije naj bi se realni BDP v EU upočasnil z ocenjenih 5,4 % v letu 2021 na 2,7 % v letu 2022 in 2,3 % v letu 2023. Inflacija naj bi bila višja in bo ostala povišana dlje, kot je bilo pričakovano, in sicer zaradi rasti cen primarnih surovin in vse večjih cenovnih pritiskov.

Leta 2021 se je javnofinančni primanjkljaj za EU in euroobmočje kot celoto zmanjšal na 4,7 % BDP oziroma 5,1 % BDP (v obeh primerih je to zmanjšanje za približno dve odstotni točki BDP). V letu 2022 naj bi se še naprej zmanjševal na 3,6 % za EU oziroma 3,7 % BDP za euroobmočje kot celoto, v letu 2023 pa naj bi se dodatno zmanjšal na 2,5 % BDP.

Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2021 je bilo predvsem posledica okrevanja gospodarstva in odprave velikega dela diskrecijske podpore politike, aktivirane za boj proti posledicam krize zaradi pandemije COVID-19. Poleg tega so gibanja prihodkov v letu 2021 ugodna. Med državami članicami, obravnavanimi v tem poročilu, se delež primanjkljaja v letu 2021 ni zmanjšal le v Bolgariji, na Češkem, v Latviji in na Slovaškem, saj so ukrepi v podporo gospodarstvu med krizo zaradi COVID-19 ostali v veljavi. V letu 2022 naj bi se med državami članicami, obravnavanimi v tem poročilu, delež primanjkljaja povečal za Estonijo, Litvo in Poljsko, kar večinoma odraža dodatno porabo za ukrepe za ublažitev učinka zvišanja cen energije in stroškov pomoči razseljenim osebam iz Ukrajine.

Po trendu zmanjševanja primanjkljaja in okrevanja gospodarstva se pričakuje, da se bo javni dolg za EU in euroobmočje kot celoto v obdobju, ki ga zajema napoved, zmanjšal. Delež javnega dolga kot odstotek BDP v EU se je zmanjšal z 91,7 % v letu 2020 na 89,7 % v letu 2021 (oziroma z 99,2 % na 97,4 % v euroobmočju), v letih 2022 in 2023 pa naj bi se dodatno zmanjšal na 87,1 % oziroma 85,2 % (oziroma s 94,7 % na 92,7 % v euroobmočju). Od držav članic, obravnavanih v tem poročilu, se delež javnega dolga v letu 2021 ni zmanjšal za Bolgarijo, Češko, Nemčijo, Latvijo, Malto in Slovaško.

4.2.1.Belgija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 5,7-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 6,2 %, v letu 2022 naj bi zraslo za 2 %, v letu 2023 pa za 1,8 %. Rast v letu 2022 temelji predvsem na zasebni in javni potrošnji. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 9 % BDP v letu 2020 na 5,5 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 5 % BDP, v letu 2023 pa 4,4 % BDP. Po povečanju na 2,7 % BDP v letu 2020 so javne naložbe v letu 2021 ostale stabilne, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 2,8 % BDP. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 11,3 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Belgija sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Belgije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,4 % BDP 21 . Belgija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi zagotovile nevtralen učinek na fiskalno naravnanost v letu 2022. Zato Belgija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 2,1 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,5 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Poleg tega naj bi k ekspanzivnemu učinku nacionalno financiranih (neto) tekočih primarnih odhodkov prispevalo tudi povečanje javne porabe zaradi samodejne indeksacije plač ter socialnih prejemkov in nadomestil v javnem sektorju ter v manjši meri večje javne potrošnje blaga in storitev. Glede na napoved Komisije teh ukrepov in dejavnikov višjih odhodkov ne spremljajo popolnoma ustrezni izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Javni dolg se je povečal s 97,7 % konec leta 2019 na 112,8 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 108,2 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 107,5 % BDP, konec leta 2023 pa 107,6 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 22 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi delež dolga sektorja država do leta 2026 ostal okrog 108 % BDP. Vendar bi se od leta 2027 delež dolga začel zviševati na 117 % BDP v letu 2032. Osnovno gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo širok nabor možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da bo delež dolga v letu 2026 višji kot v letu 2021. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilne vire financiranja (z raznoliko in veliko bazo vlagateljev), javni dolg, ki je v celoti denominiran v eurih, in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z deležem kratkoročnega dolga, visokim in pričakovanim povečanjem bruto potreb po financiranju, velikim deležem javnega dolga nerezidentov in pomanjkanjem fiskalnega usklajevanja med različnimi ravnmi države, pri čemer več zveznih enot kaže posebne ranljivosti.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Belgija je 9. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni. Poudarja namreč, da so stroški nujne pomoči in obnove, povezani s poplavami, ki so državo prizadele julija 2021, po ocenah znašali 0,4 % BDP v letu 2021 in 0,1 % BDP v letu 2022. Nanaša se tudi na nedavno sprejeto reformo trga dela, katere cilj je izboljšati usposabljanje ter znanja in spretnosti, omogočiti boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter olajšati prehode med zaposlitvami, kar bi lahko prispevalo k zvišanju stopnje delovne aktivnosti. Nazadnje navaja namero vlade, da nadaljuje več strukturnih reform, ki bi lahko izboljšale stanje javnih financ, vključno z reformo pokojninskega in davčnega sistema, izvajanjem pregledov porabe in zvišanjem ravni javnih naložb.

4.2.2.Bolgarija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 4,4-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,2 %, v letu 2022 naj bi zraslo za 2,1 %, v letu 2023 pa za 3,1 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je povečal s 4 % BDP v letu 2020 na 4,1 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 3,7 % BDP, v letu 2023 pa 2,4 % BDP. Po povečanju na 3,8 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 3,3 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 5 % BDP, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 14,9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Bolgarija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz konvergenčnega programa Bolgarije za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –3,4 % BDP, kot je priporočil Svet. Bolgarija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 1,1 odstotne točke BDP 23 . Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 1,1 odstotne točke. Zato Bolgarija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,4 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,2 odstotne točke BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 odstotne točke BDP), pri tem pa naj bi spremembe pokojninskega sistema (0,6 %) in zvišanje plač (0,3 % BDP) prav tako prispevale k rasti neto tekočih odhodkov. Zato Bolgarija po trenutnih ocenah Komisije ne obvladuje dovolj rasti nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 20 % konec leta 2019 na 24,7 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 25,1 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 25,3 % BDP, konec leta 2023 pa 25,6 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok razkriva srednja tveganja 24 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Bolgarija izpostavila 10. maja 2022.

4.2.3.Češka

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 5,8-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 3,3 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 1,9 %, v letu 2023 pa 2,7 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2023 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je povečal s 5,8 % BDP v letu 2020 na 5,9 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,3 % BDP, v letu 2023 pa 3,9 % BDP. Po povečanju na 4,9 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 4,7 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 4,9 % BDP, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 14,3 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Češka sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz konvergenčnega programa Češke za leto 2022, fiskalna naravnanost leta 2022 na splošno nevtralna pri +0,1 % BDP, medtem ko je Svet priporočil spodbujevalno naravnanost. Češka namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 1,0 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,6 odstotne točke. Češka zato ne namerava ohraniti nacionalno financiranih naložb. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,7 odstotne točke. To vključuje dodatni učinek ukrepov za obravnavanje ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,03 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,4 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 30,1 % konec leta 2019 na 37,7 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 41,9 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 42,8 % BDP, konec leta 2023 pa 44 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 25 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Češka izpostavila 11. maja 2022.

4.2.4.Nemčija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 4,6-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 2,9 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 1,6 %, v letu 2023 pa 2,4 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2023 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 4,3 % BDP v letu 2020 na 3,7 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 2,5 % BDP, v letu 2023 pa 1 % BDP. Po povečanju na 2,6 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 2,5 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 2,7 % BDP, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 11,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Nemčija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Nemčije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –1,6 % BDP, kot je priporočil Svet. Nemčija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitivni učinek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi v primerjavi z letom 2021 ostal nespremenjen. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke. Zato Nemčija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,5 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energije (0,7 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP), medtem ko naj bi k rasti neto tekočih odhodkov prispevali tudi dodatni izdatki za zeleni prehod (0,2 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 58,9 % konec leta 2019 na 68,7 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 69,3 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 66,4 % BDP, konec leta 2023 pa 64,5 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja 26 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Ocena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji: Nemčija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z vztrajnim velikim presežkom na tekočem računu, ki odraža šibke naložbe v primerjavi s prihranki in ima čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Nemčija izpostavila 9. maja 2022.

4.2.5.Estonija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 3-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 8,3 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 1 %, v letu 2023 pa 2,4 %. Rast v letu 2022 temelji predvsem na neto izvozu in zasebni potrošnji. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 5,6 % BDP v letu 2020 na 2,4 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,4 % BDP, v letu 2023 pa 3,7 % BDP. Po povečanju na 5,8 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 5,7 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 6,3 % BDP, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2021 in 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 11,5 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Estonija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Estonije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,4 % BDP, kot je priporočil Svet. Estonija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,1 odstotne točke. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,6 odstotne točke. Zato Estonija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,4 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek med drugim vključuje zvišanje plač in socialnih transferjev ter dodatni učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,5 % BDP) in stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,4 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 8,6 % konec leta 2019 na 19 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 18,1 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 20,9 % BDP, konec leta 2023 pa 23,5 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja 27 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Estonija izpostavila 6. maja 2022.

4.2.6.Grčija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 9-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 8,3 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,5 %, v letu 2023 pa 3,1 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 10,2 % BDP v letu 2020 na 7,4 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,3 % BDP, v letu 2023 pa 1 % BDP. Po povečanju na 3,1 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 povečale na 3,6 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se dodatno povečale na 4,8 % BDP, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 26,4 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Grčija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Grčije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –3,3 % BDP. Grčija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,8 odstotne točke. Zato Grčija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 2,2 odstotne točke. Ta znatni ekspanzivni učinek vključuje dodatni učinek ukrepov za obravnavanje ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,6 % BDP) in stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP), medtem ko naj bi k rasti neto tekočih odhodkov prispevali (0,6 % BDP) tudi višji odhodki za pokojnine ter socialne prejemke in nadomestila. Glede na napoved Komisije teh ukrepov ne spremljajo popolnoma ustrezni izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 180,7 % konec leta 2019 na 206,3 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 193,3 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 185,7 % BDP, konec leta 2023 pa 180,4 % BDP. Grčija je pod okrepljenim nadzorom 28 . Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 29 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež javnega dolga v tem obdobju zmanjševal na okrog 131 % BDP v letu 2032. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo številne možne začasne šoke za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da se dolg do leta 2026 ne bo stabiliziral in da obstaja velika negotovost v zvezi z osnovnim scenarijem. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo velik delež dolga uradnih posojilodajalcev po nizkih obrestnih merah, zlasti strukturo dolga z dolgim rokom zapadlosti v primerjavi s primerljivimi državami. Valutna denominacija dolga in zgodovinsko nizki stroški financiranja prav tako prispevajo k zmanjševanju tveganj. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z nedavno odobrenimi državnimi poroštvi, tudi v okviru krize zaradi COVID-19. Fiskalna tveganja prav tako predstavljajo znatna tveganja v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki izhajajo iz visokega deleža slabih posojil v bančnem sektorju in stroškov, povezanih z nerešenimi sodnimi postopki proti državi.

Ocena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji: Grčija se sooča s čezmernimi neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim javnim dolgom, nepopolnim zunanjim ponovnim uravnoteženjem ter velikim obsegom nedonosnih posojil v razmerah nizke potencialne rasti in visoke brezposelnosti. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Grčija izpostavila 9. maja 2022.

4.2.7.Španija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 10,8-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 5,1 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 4 %, v letu 2023 pa 3,4 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica neto izvoza in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2023 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 10,3 % BDP v letu 2020 na 6,9 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,9 % BDP, v letu 2023 pa 4,4 % BDP. Po povečanju na 2,6 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 povečale na 2,7 % BDP, v letu 2022 pa naj bi ostale stabilne. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 12,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Španija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki, vključenimi v program stabilnosti za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,2 % BDP. Španija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,9 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke. Zato Španija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,2 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,3 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP), medtem ko naj bi večje zvišanje cen življenjskih potrebščin v primerjavi z deflatorjem BDP vplivalo na ekspanziven učinek nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v letu 2022 s povečanjem porabe za javno potrošnjo blaga in storitev. Glede na napoved Komisije teh ukrepov ne spremljajo popolnoma ustrezni izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 98,3 % konec leta 2019 na 120 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 118,4 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 115,1 % BDP, konec leta 2023 pa 113,7 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 30 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država nekoliko povečal, in sicer na okrog 116 % BDP v letu 2032. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo širok nabor možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da bo delež dolga v letu 2026 višji kot v letu 2021. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilne vire financiranja (z raznoliko in veliko bazo vlagateljev), valuto denominacije dolga in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z deležem kratkoročnega dolga, državnimi poroštvi, odobrenimi podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19, ter pogojnimi obveznostmi, povezanimi z bančnim sektorjem. Bruto potrebe po financiranju naj bi se povečale.

Ocena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji: Španija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim zunanjim, javnim in zasebnim dolgom v razmerah visoke brezposelnosti ter imajo čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Španija izpostavila 9. maja 2022.

4.2.8.Francija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 7,9-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 7 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,1 %, v letu 2023 pa 1,8 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 8,9 % BDP v letu 2020 na 6,5 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,6 % BDP, v letu 2023 pa 3,2 % BDP. Potem ko so v letu 2020 ostale na ravni 3,7 % BDP, so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 3,6 % BDP in naj bi v letu 2022 ostale stabilne. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 10,4 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Francija sprejela leta 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022 fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –1,7 % BDP. Francija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 0,2 odstotne točke BDP. To zmanjšanje v letu 2022 je posledica vnaprejšnje finančne podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2021. Nacionalno financirane naložbe naj bi zagotovile nevtralen učinek na fiskalno naravnanost v letu 2022. Zato Francija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,6 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,5 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Drugi tekoči ukrepi na strani odhodkov vključujejo ukrepe, predlagane v načrtu „Plan de Résilience économique et sociale“, da bi se obravnavale gospodarske posledice konflikta v Ukrajini, kot so neposredne subvencije ad hoc sektorjem (0,1 % BDP) in zvišanje plač javnih uslužbencev (0,1 % BDP). Na strani prihodkov naj bi k ekspanzivni fiskalni naravnanosti prispevalo tudi znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (0,1 % BDP) in stanovanjskih davkov (0,1 % BDP). Večje zvišanje cen življenjskih potrebščin v primerjavi z deflatorjem BDP naj bi vplivalo na ekspanziven učinek nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v letu 2022 s povečanjem javne potrošnje ter socialnih prejemkov in nadomestil. Glede na napoved Komisije teh ukrepov in dejavnikov višjih odhodkov ne spremljajo popolnoma ustrezni izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 97,4 % konec leta 2019 na 114,6 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 112,9 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 111,2 % BDP, konec leta 2023 pa 109,1 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 31 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država v naslednjih desetih letih na splošno stabiliziral in ostal na visoki ravni. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo širok nabor možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da bo delež dolga v letu 2026 višji kot v letu 2021. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilne vire financiranja (z raznoliko in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z deležem kratkoročnega dolga, pričakovanim povečanjem bruto potreb po financiranju v srednjeročnem obdobju in tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim uresničevanjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19.

Ocena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji: Francija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so v razmerah nizke rasti produktivnosti povezane z visokim javnim dolgom in šibko konkurenčnostjo, ki imata čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Francija je 9. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni, in sicer bodo po navedbah francoske vlade nedavno sprejete reforme okvira za upravljanje javnih financ, vključno z uvedbo večletnega pravila o odhodkih in okrepljenimi odgovornostmi francoskega fiskalnega sveta, od leta 2023 omogočile učinkovit nadzor javne porabe in postopno ponovno vzpostavitev uravnoteženih javnih financ.

4.2.9.Italija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 9-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 6,6 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 2,4 %, v letu 2023 pa 1,9 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2023 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 9,6 % BDP v letu 2020 na 7,2 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 5,5 % BDP, v letu 2023 pa 4,3 % BDP. Po povečanju na 2,6 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 povečale na 2,9 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se še povečale na 3,2 % BDP. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 14,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Italija sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Italije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,7 % BDP. Italija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,9 % BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Italija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) naj bi imela leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,3 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,2 % BDP) 32 ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Rast tekočih odhodkov odraža tudi višje odhodke za sredstva za zaposlene v javnem sektorju zaradi obnovitve javnih naročil za obdobje 2019–2021, za katere bo znaten del (v višini 0,25 % BDP) zabeležen v letu 2022, dodatna sredstva pa so predvidena tudi za zdravstveni sektor (0,1 % BDP). Na strani prihodkov naj bi k ekspanzivni fiskalni naravnanosti prispevalo tudi znižanje dohodnine in regionalnega davka na proizvodne dejavnosti (0,4 % BDP). Zato Italija na podlagi sedanjih ocen Komisije ne omejuje dovolj rasti neto nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 134,1 % konec leta 2019 na 155,3 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 150,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 147,9 % BDP, konec leta 2023 pa 146,8 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 33 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država v naslednjih petih letih stabiliziral. Vendar bi se od leta 2027 delež dolga začel zviševati na približno 155 % BDP v letu 2032. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo širok nabor možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da bo delež dolga v letu 2026 višji kot v letu 2021. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilne vire financiranja (z raznoliko in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganja, povezani z deležem kratkoročnega dolga in tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim unovčenjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19. Bruto potrebe po financiranju naj bi se srednjeročno povečale.

Ocena v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji: Italija se sooča s čezmernimi neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim javnim dolgom in šibko rastjo produktivnosti v razmerah nestabilnosti trga dela in nekaterih slabosti na finančnih trgih, ki imajo čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Italija je 11. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni, in sicer so organi poudarili, da so bili ukrepi proticiklične fiskalne politike učinkoviti pri stabilizaciji gospodarstva, kar je v obdobju 2020–2021 privedlo tudi do primanjkljajev, ki so bili nižji od pričakovanih; da je bilo znatno povečanje obveznosti sektorja država učinkovito pri zaščiti bilanc stanja zasebnega sektorja; da je obseg pogojnih obveznosti tudi po povečanju, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19, sorazmerno nizek in da naj bi doslej omejen gospodarski učinek načrta za okrevanje in odpornost po popolni uvedbi ukrepov, vključenih v načrt, postal ugodnejši.

4.2.10.Latvija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 3,8-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 4,5 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 2 %, v letu 2023 pa 2,9 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je povečal s 4,5 % BDP v letu 2020 na 7,3 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 7,2 % BDP, v letu 2023 pa 3 % BDP. Po povečanju na 5,7 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 5,2 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 6,1 % BDP. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 13,9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Latvija sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Latvije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –3,3 % BDP, kot je priporočil Svet. Latvija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,8 % BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Latvija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,5 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,8 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,3 % BDP). Latvija na splošno ohranja nadzor nad rastjo nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022, saj je znaten ekspanziven učinek nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022 predvsem posledica ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 36,7 % konec leta 2019 na 43,3 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 44,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 47 % BDP, konec leta 2023 pa 46,5 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja 34 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Latvija izpostavila 5. maja 2022.

4.2.11.Litva

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 0,1-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 5 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 1,7 %, v letu 2023 pa 2,6 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 7,3 % BDP v letu 2020 na 1 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,6 % BDP, v letu 2023 pa 2,3 % BDP. Po povečanju na 4,1 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 3,2 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 3,7 % BDP, pri čemer je prvi odstotek večji od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2021. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 12,6 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Litva sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Litve za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –4,2 % BDP, kot je priporočil Svet. Litva namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,5 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Litva namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 3,2 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (1,2 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,2 % BDP), medtem ko naj bi med drugimi ukrepi dodatna podpora gospodinjstvom z nižjimi dohodki (dodatno povišanje pokojnin, otroški dodatki, socialna pomoč, minimalna raven neobdavčljivih dohodkov) prav tako prispevala 0,4 % BDP k rasti neto tekočih odhodkov. Zato Litva na podlagi sedanjih ocen Komisije ne obvladuje dovolj rasti nacionalno financiranih tekočih odhodkov v letu 2022.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 35,9 % konec leta 2019 na 46,6 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 44,3 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 42,7 % BDP, konec leta 2023 pa 43,1 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja 35 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Litva izpostavila 5. maja 2022.

4.2.12.Madžarska

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 4,5-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 7,1 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,6 %, v letu 2023 pa 2,6 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 7,8 % BDP v letu 2020 na 6,8 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 6 % BDP, v letu 2023 pa 4,9 % BDP. Po povečanju na 6,4 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 5,8 % BDP, v letu 2022 pa naj bi znašale 5,4 % BDP. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 15,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Madžarska sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz konvergenčnega programa Madžarske za leto 2022, fiskalna naravnanost na splošno nevtralna pri –0,1 % BDP, medtem ko je Svet je priporočil spodbujevalno fiskalno naravnanost. Madžarska namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se zaradi pričakovane upočasnitve črpanja sredstev EU zmanjšal za 1,0 odstotne točke BDP v primerjavi z letom 2021 36 . Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke. Zato Madžarska namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke. To vključuje dodatni učinek ukrepov za obravnavanje ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,1 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,2 % BDP). K rasti nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) prispeva tudi več diskrecijskih ukrepov, kot so ponovna uvedba 13. mesečnega izplačila pokojnine, nadomestila za uslužbence organov kazenskega pregona in vojaške uradnike, znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost in dajatev za usposabljanje. 

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 65,5 % konec leta 2019 na 79,6 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 76,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 76,4 % BDP, konec leta 2023 pa 76,1 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 37 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Madžarska izpostavila 9. maja 2022.

4.2.13.Malta

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 8,3-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 9,4 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 4,2 %, v letu 2023 pa 4 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica javne in zasebne potrošnje. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 9,5 % BDP v letu 2020 na 8 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 5,6 % BDP, v letu 2023 pa 4,6 % BDP. Po povečanju na 4,5 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 4,2 % BDP, v letu 2022 pa naj bi znašale 4,1 % BDP. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 21,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Malta sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Malte za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –1,5 % BDP, kot je priporočil Svet. Malta namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi v letu 2022 imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Malta ne namerava ohraniti nacionalno financiranih naložb. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,6 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,5 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Poleg tega je vlada odobrila finančno podporo gospodinjstvom (0,3 % BDP), zvišala pokojninske prejemke, za katere se plačujejo prispevki, in pokojninske prejemke, za katere se ne plačujejo prispevki, ki presegajo prilagoditev življenjskih stroškov (0,2 % BDP), medtem ko je bila stopnja rasti vmesne potrošnje (brez ukrepov) še naprej visoka (0,4 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 40,7 % konec leta 2019 na 53,4 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 57 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 58,5 % BDP, konec leta 2023 pa 59,5 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 38 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Malta izpostavila 9. maja 2022.

4.2.14.Avstrija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 6,7-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 4,5 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,9 %, v letu 2023 pa 1,9 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal z 8 % BDP v letu 2020 na 5,9 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 3,1 % BDP, v letu 2023 pa 1,5 % BDP. Po povečanju na 3,3 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 povečale na 3,5 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se dodatno povečale na 3,7 % BDP, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 15,9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Avstrija sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Avstrije za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –1,2 % BDP, kot je priporočil Svet. Avstrija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,1 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Avstrija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,5 odstotne točke. To vključuje dodatni učinek ukrepov za obravnavanje ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,4 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,3 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 70,6 % konec leta 2019 na 83,3 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 82,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 80 % BDP, konec leta 2023 pa 77,5 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 39 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Avstrija izpostavila 3. maja 2022.

4.2.15.Poljska

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 2,2-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 5,9 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,7 %, v letu 2023 pa 3 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 6,9 % BDP v letu 2020 na 1,9 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,0 % BDP, v letu 2023 pa 4,4 % BDP. Po povečanju na 4,5 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 4,1 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 4,2 % BDP, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2021 in 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 10,5 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Poljska sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz konvergenčnega programa Poljske za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –3,4 % BDP, kot je priporočil Svet. Poljska namerava zagotoviti podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,1 odstotne točke BDP 40 . Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Zato Poljska namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 2,7 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (1,0 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,6 % BDP), medtem ko naj bi k rasti neto tekočih odhodkov prispeval tudi nov dodatek za nego za majhne otroke (kapital za družinsko varstvo) (0,1 % BDP). Na strani prihodkov naj bi k ekspanzivni fiskalni naravnanosti prispevala tudi znižanje stopnje dohodnine v okviru poljskega dogovora (0,7 % BDP) in znižanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb (0,1 % BDP). Večje zvišanje cen življenjskih potrebščin v primerjavi z deflatorjem BDP naj bi vplivalo na ekspanziven učinek nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v letu 2022 s povečanjem porabe za javno potrošnjo blaga in storitev.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 45,6 % konec leta 2019 na 57,1 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 53,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 50,8 % BDP, konec leta 2023 pa 49,8 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 41 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Poljska je 9. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni, in sicer da naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2023 znašal 3,7 % BDP, kljub načrtovanemu povečanju porabe za vojaške namene (ki je delno evidentirana kot javne naložbe) z 2,2 % BDP na 3,0 % BDP v letu 2022 v skladu z zakonom z dne 11. marca 2022 o obrambi domovine.

4.2.16.Slovenija

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 4,2-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 8,1 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 3,7 %, v letu 2023 pa 3,1 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 7,8 % BDP v letu 2020 na 5,2 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 4,3 % BDP, v letu 2023 pa 3,4 % BDP. Po povečanju na 4,1 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 povečale na 4,7 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se dodatno povečale na 5,7 % BDP, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 15,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki, vključenimi v njen program stabilnosti za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –2,6 % BDP. Slovenija namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,9 odstotne točke. Zato Slovenija namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 ekspanziven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,6 odstotne točke. Znatni ekspanzivni učinek vključuje dodaten učinek ukrepov za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,4 % BDP) ter stroške zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Večje zvišanje cen življenjskih potrebščin v primerjavi z deflatorjem BDP naj bi vplivalo na ekspanziven učinek nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov v letu 2022 s povečanjem porabe za javno potrošnjo blaga in storitev, pa tudi za socialne prejemke in nadomestila zaradi indeksacije ter za plače v javnem sektorju zaradi vse večjega plačnega pritiska.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 65,6 % konec leta 2019 na 79,8 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 74,7 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 74,1 % BDP, konec leta 2023 pa 72,7 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 42 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država v naslednjih petih letih stabiliziral. Vendar bi se od leta 2027 delež dolga začel zviševati na približno 83 % BDP v letu 2032. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo širok nabor možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke, je verjetno, da bo delež dolga v letu 2026 višji kot v letu 2021. Poleg tega bi bilo za zmanjšanje dolga na 60 % BDP v 15 letih potrebno prizadevanje za javnofinančno konsolidacijo v višini 4,5 odstotne točke BDP. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilne vire financiranja, valuto denominacije dolga in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z deležem dolga nerezidentov, višjimi dodatnimi odhodki za dolgotrajno oskrbo, ki so posledica na novo sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, in tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim uresničevanjem obsežnih državnih jamstev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Slovenija izpostavila 9. maja 2022.

4.2.17.Slovaška

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 4,4-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3 %, v letu 2022 naj bi zraslo za 2,3 %, v letu 2023 pa za 3,6 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Gospodarska dejavnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je povečal s 5,5 % BDP v letu 2020 na 6,2 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 3,6 % BDP, v letu 2023 pa 2,6 % BDP. Po zmanjšanju na 3,5 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 3,2 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 4,2 % BDP, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 11,9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Slovaška sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi se glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Slovaške za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost zmanjšala na +0,3 % BDP, medtem ko je Svet priporočil spodbujevalno fiskalno naravnanost. Slovaška namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,7 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,4 odstotne točke. Zato Slovaška namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 restriktiven učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 1,6 odstotne točke. To vključuje dodaten vpliv stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP). Zaradi zapoznele indeksacije z inflacijo imajo večji javnofinančni odhodki, kot so socialni prejemki in nadomestila razen v naravi ali sredstva za zaposlene, v letu 2022 nižjo stopnjo rasti kot inflacija in prispevajo k restriktivni naravnanosti.

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 48,1 % konec leta 2019 na 59,7 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 63,1 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 61,7 % BDP, konec leta 2023 pa 58,3 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na visoka tveganja 43 . Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država v naslednjih petih letih zmanjšal na 54 % v letu 2026. Vendar bi se od leta 2027 delež dolga začel zviševati na približno 61 % BDP v letu 2032. Glede na stohastične projekcije, ki simulirajo številne možne začasne šoke za makroekonomske spremenljivke, projekcije spremljajo precejšnje negotovosti. Za splošno oceno vzdržnosti dolga so pomembni tudi drugi dejavniki. Po eni strani dejavniki, ki zmanjšujejo tveganja, vključujejo podaljšanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, valuto denominacije dolga, omejen delež kratkoročnega javnega dolga in zgodovinsko nizke stroške izposojanja. Poleg tega naj bi izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, pozitivno in trajno vplivalo na rast BDP, kar bi moralo okrepiti vzdržnost dolga. Po drugi strani pa so dejavniki, ki povečujejo tveganje, povezani z visokim deležem dolga nerezidentov, negativnim neto stanjem mednarodnih naložb in tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim uresničevanjem obsežnih državnih jamstev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Slovaška je 6. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni, in sicer v zvezi z učinkom povečane dajatve na proračun EU zaradi nepravilnosti pri carinjenju (0,5 % BDP). Slovaška poleg prevladujočega primarnega primanjkljaja navaja tudi dodatno akumulacijo finančnih sredstev (2,2 % BDP), pri čemer je skupna vrednost ocenjena na 12 % BDP, kar je precej nad preteklimi vrednostmi.

4.2.18.Finska

Srednjeročni makroekonomski položaj: po 2,3-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 je gospodarstvo v letu 2021 doseglo rast v višini 3,5 %, v letu 2022 naj bi rast znašala 1,6 %, v letu 2023 pa 1,7 %. Rast v letu 2022 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska dejavnost je leta 2021 presegla letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 5,5 % BDP v letu 2020 na 2,6 % BDP v letu 2021. Po projekcijah naj bi v letu 2022 znašal 2,2 % BDP, v letu 2023 pa 1,7 % BDP. Po povečanju na 4,9 % BDP v letu 2020 so se javne naložbe v letu 2021 zmanjšale na 4,1 % BDP, v letu 2022 pa naj bi se povečale na 4,4 % BDP, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2021 in 2022. Fiskalna podpora, merjena s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU, je ocenjena na 7,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, ki jih je Finska sprejela v letu 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020.

V letu 2022 naj bi bila glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2022, vključno s podatki iz programa Finske za stabilnost za leto 2022, fiskalna naravnanost spodbujevalna pri –0,6 % BDP. Finska namerava zagotoviti nadaljnjo podporo okrevanju z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb, kot je priporočil Svet. Pozitiven učinek odhodkov, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, na gospodarsko dejavnost naj bi se v primerjavi z letom 2021 povečal za 0,2 odstotne točke BDP. Nacionalno financirane naložbe naj bi imele leta 2022 ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,2 odstotne točke. Zato Finska namerava ohraniti nacionalno financirane naložbe, kot je priporočil Svet. Hkrati naj bi imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) leta 2022 na splošno nevtralen učinek na splošno fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke. To vključuje dodatni učinek ukrepov za obravnavanje ekonomskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov (0,1 % BDP) ter stroškov zagotavljanja začasne zaščite razseljenim osebam iz Ukrajine (0,1 % BDP).

Srednjeročno stanje dolga: javni dolg se je povečal z 59,6 % konec leta 2019 na 69 % BDP konec leta 2020. Konec leta 2021 je znašal 65,8 % BDP, pri čemer naj bi po projekcijah konec leta 2022 znašal 65,9 % BDP, konec leta 2023 pa 66,6 % BDP. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja 44 . Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Finska je 6. maja 2022 predložila dodatne pomembne dejavnike, ki zgoraj še niso navedeni, in sicer v zvezi z močno neto pozicijo sredstev.

5.Sklepne ugotovitve

Za vseh 17 držav članic, ki so v letu 2021 presegle referenčno vrednost za primanjkljaj iz Pogodbe ali jo nameravajo preseči v letu 2022 (tj. vse države članice, obravnavane v tem poročilu, razen Finske), je bil primanjkljaj nad 3 % BDP in ne blizu njega. Preseganje referenčne vrednosti iz Pogodbe v državah se šteje za izjemno, kot je opredeljeno v Pogodbi. Vendar se za Belgijo, Češko, Estonijo, Španijo, Francijo, Italijo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovenijo ne pričakuje, da bo preseganje referenčne vrednosti začasno.

Na splošno analiza ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov 45 kaže, da Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97.

Od držav članic, ki so konec leta 2021 presegle referenčno vrednost dolga v višini 60 % BDP, merila glede zmanjšanja dolga niso upoštevale Belgija, Francija, Italija, Madžarska in Finska. Za Slovaško naj bi se delež dolga v letu 2023 zmanjšal na manj kot 60 % BDP.

Na splošno analiza ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov kaže, da Slovaška izpolnjuje merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97. Ne izpolnjujejo ga Belgija, Francija, Italija, Madžarska in Finska. 

Kljub temu Komisija v okviru svoje ocene vseh pomembnih dejavnikov meni, da bi izpolnjevanje merila glede zmanjšanja dolga pomenilo preveč zahteven fiskalni napor na začetku programskega obdobja, kar bi lahko ogrozilo rast. Zato po mnenju Komisije upoštevanje merila glede zmanjšanja dolga v trenutnih izrednih gospodarskih razmerah ni potrebno.

Pandemija COVID-19 ima še naprej izjemen makroekonomski in fiskalni učinek, ki skupaj z invazijo Rusije na Ukrajino ustvarja izjemno negotovost, tudi za dokončno podrobno začrtanje usmeritve fiskalne politike. Zato Komisija na tej stopnji ne predlaga uvedbe novih postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Spremljanje gibanja dolga in primanjkljaja se bo nadaljevalo, Komisija pa bo jeseni 2022 ponovno ocenila ustreznost predloga za začetek postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(1)      UL L 209, 2.8.1997, str. 6, kot je bila spremenjena.

(2)    Klavzula, opredeljena v členu 5(1), členu 6(3), členu 9(1) in členu 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1) ter členu 3(5) in členu 5(2) Uredbe (ES) 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Vendar je njena aktivacija državam članicam zagotovila proračunsko prožnost za obvladovanje trenutne krize, saj omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja vsake države članice, če to ne ogroža vzdržnosti javnih financ.

(3)    COM(2022) 600 final.

(4)      Priporočila Sveta z dne 20. julija 2020 (2020/C 282/01 do 2020/C 282/27, UL C 282, 26.8.2020, str. 1).

(5)      Priporočila Sveta z dne 18. junija 2021 (2021/C 304/01 do 2021/C 304/28, UL C 304, 29.7.2021, str. 1). V primeru Romunije je Svet istega dne sprejel priporočilo za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja (2021/C 304/24, 29.7.2021, str. 111).

(6)    Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2021 o ekonomski politiki euroobmočja (UL C 283, 15.7.2021, str. 1).

(7)      Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o ekonomski politiki euroobmočja (UL C 153, 7.4.2022, str. 1).

(8)    Eurostat, Kazalniki eura 46/2022 z dne 22. aprila 2022.

(9)      Javnofinančni primanjkljaj Romunije je leta 2021 prav tako presegel 3 % BDP, vendar Romunija v tem poročilu ni zajeta, saj je od izdaje Sklepa Sveta z dne 3. aprila 2020 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(10)      V teh primerih naj bi primanjkljaj za leto 2022 po načrtih prav tako presegel 3 % BDP.

(11)      Vir podatkov iz tega poročila je pomladanska napoved Komisije iz leta 2022, razen če je navedeno drugače. Več informacij v pomladanski gospodarski napovedi iz leta 2022: https://ec.europa.eu/info/system/files/economy-finance/ip173_en.pdf

(12)      Tudi na Hrvaškem, Cipru in Portugalskem je javni dolg konec leta 2021 presegel 60 % BDP. Vendar se navedene države članice v tem poročilu ne obravnavajo, saj so bili njihovi primanjkljaji sektorja država v letih 2021 in 2022 pod 3 % BDP (in naj bi takšni tudi ostali), v letu 2021 pa so upoštevale merilo glede zmanjšanja dolga.

(13)      COM(2022) 85 final.

(14)      Če je v katerem koli letu delež dolga nižji od 60 % BDP, merila ni mogoče smiselno izračunati. To velja, kadar države članice presežejo referenčno vrednost 60 % BDP, potem ko so bile pred tem pod njo, zlasti v primeru Slovaške.

(15)      Priporočilo Sveta z dne 13. julija 2020 je relevantno le za države članice euroobmočja.

(16)      Ti ukrepi likvidnostne podpore, zlasti javna poroštva v podporo kreditnim tokovom, nimajo neposrednega proračunskega učinka, razen če in dokler niso unovčena.

(17)      Fiskalno podporo v obdobju 2020–2021 je mogoče izmeriti s skupno letno spremembo primarnega salda v letih 2020 in 2021 v primerjavi z letom 2019 ter fiskalno spodbudo, ki jo zagotavljajo sredstva EU.

(18)      V skladu s pristopom iz priporočila Sveta z dne 18. junija 2021 se fiskalna naravnanost zdaj najbolje izmeri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), brez začasnih izrednih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19, vendar vključno z odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, v primerjavi s srednjeročno potencialno rastjo. Poleg upoštevanja splošne fiskalne naravnanosti se za oceno, ali je nacionalna fiskalna politika preudarna ter ali njena struktura podpira trajnostno okrevanje v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, pozornost namenja tudi razvoju nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in začasnih izrednih ukrepov, povezanih s krizo zaradi COVID-19) in naložb.

(19)          Brez začasnih izrednih ukrepov zaradi COVID-19.

(20)      Fiscal Sustainability Report 2021 (Poročilo o vzdržnosti javnih financ za leto 2021) (april 2022), European Economy-Institutional Papers 171.

(21)    Negativni (pozitivni) predznak kazalnika ustreza presežku (primanjkljaju) rasti primarnih odhodkov v primerjavi s srednjeročno gospodarsko rastjo, kar kaže na ekspanzivno (restriktivno) fiskalno politiko.

(22)      SWD(2022) 602 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(23)      Komisija je 7. aprila 2022 sprejela pozitivno oceno načrta Bolgarije za okrevanje in odpornost.

(24)      SWD(2022) 603 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(25)      SWD(2022) 605 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(26)      SWD(2022) 607 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(27)      SWD(2022) 608 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(28)      Izvedbeni sklep Komisije (EU)  2022/216 z dne 15. februarja 2022 o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo (UL  L 37, 18.2.2022 , str. 34).  

(29)      SWD(2022) 609 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(30)      SWD(2022) 610 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(31)      SWD(2022) 612 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(32)    Leta 2021 je Italija že uvedla ukrepe za obravnavanje gospodarskega in socialnega učinka zvišanja cen energentov, ki so znašali 0,3 % BDP. Ti ukrepi so zajemali predvsem znižanje fiksnih dajatev in stopenj DDV na račune za električno energijo in zemeljski plin ter povečanje socialnega dodatka za račune za električno energijo in zemeljski plin.

(33)      SWD(2022) 616 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(34)      SWD(2022) 619 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(35)      SWD(2022) 617 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(36)    To so projekcije Komisije. Komisija še ni ocenila načrta za okrevanje in odpornost za Madžarsko.

(37)      SWD(2022) 614 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(38)      SWD(2022) 620 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(39)      SWD(2022) 601 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(40)    To so projekcije Komisije. Komisija še ni ocenila načrta za okrevanje in odpornost za Poljsko.

(41)      SWD(2022) 622 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(42)      SWD(2022) 626 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(43)      SWD(2022) 627 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(44)      SWD(2022) 611 final, Priloga o analizi vzdržnosti dolga.

(45)      V oddelku 4 so pojasnjeni pogoji, ki so potrebni za upoštevanje pomembnih dejavnikov v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja. Pomembni dejavniki se vedno upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja zahtev na podlagi merila glede dolga.