EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022DC0523

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU TER DRŽAVAM ČLANICAM o Sporazumu med državami članicami, Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o razlagi Pogodbe o energetski listini

COM/2022/523 final

Bruselj, 5.10.2022

COM(2022) 523 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU TER DRŽAVAM ČLANICAM

o Sporazumu med državami članicami, Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o razlagi Pogodbe o energetski listini


Uvod

Evropska unija, Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Euratom) in 26 držav članic so pogodbenice Pogodbe o energetski listini 1 . Številna arbitražna sodišča so člen 26 Pogodbe o energetski listini razlagala tako, da se uporablja za spore med vlagateljem iz ene države članice EU in drugo državo članico. S tem so zavrnila nasprotno stališče, ki ga je Komisija zavzela v prvi tovrstni zadevi 2 in v vseh podobnih zadevah do zdaj.

Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) je zdaj zavezujoče in verodostojno potrdilo, da arbitraža znotraj EU v skladu s členom 26 Pogodbe o energetski listini ni združljiva s Pogodbama EU 3 . Vendar arbitražna sodišča v svoji dosledni in skoraj soglasni praksi odločanja še naprej menijo, da se člen 26 Pogodbe o energetski listini uporablja znotraj EU 4 . Po mnenju Sodišča je treba vsako tako arbitražno odločbo šteti za nezdružljivo s pravom Unije, zlasti s členoma 267 in 344 PDEU. Taka odločba torej ne more imeti nobenega učinka in je zato ni mogoče izvršiti za izplačilo odškodnine, ki je z njo dodeljena 5 .

Člen 26 Pogodbe o energetski listini določa možnost arbitraže Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (v nadaljnjem besedilu: ICSID). To ustvarja tveganje, da bodo tretje države priznale in izvršile te arbitražne odločbe, ne da bi jih lahko sodišče EU razglasilo za nične. Člen 54 ICSID dejansko določa poenostavljen mehanizem priznavanja in izvrševanja 6 . Avstralska sodišča še vedno menijo, da ta mehanizem državi članici ne omogoča, da pri njih vloži zahtevek zaradi neveljavnosti arbitražnega sporazuma, potem ko je arbitražno sodišče to trditev zavrnilo 7 . Zahteva za sprejetje stališča v zvezi s tem je vložena tudi pri ameriških sodiščih in sodiščih v Združenem kraljestvu 8 . Arbitri se tudi v skladu s pravili UNCITRAL ali arbitražnega inštituta stockholmske gospodarske zbornice pogosto odločijo, da sedež arbitražnega sodišča ustanovijo zunaj Evropske unije 9 , s čimer se izognejo nadzoru sodišč držav članic in s tem Sodišča Evropske unije 10 .

Zato obstaja tveganje za navzkrižje med Pogodbama in Pogodbo o energetski listini, kot jo razlagajo nekatera arbitražna sodišča, ki bi, če bi to razlago potrdila sodišča tretje države, dejansko postalo pravna kolizija, saj bi arbitražne odločbe, s katerimi se krši pravo EU, krožile v pravnih redih tretjih držav.

V skladu s sodno prakso Sodišča bi lahko to tveganje za pravno kolizijo povzročilo, da bi mednarodni sporazum postal nezdružljiv s pravom Unije 11 . Komisija meni, da je treba za to, da bi bila Pogodba o energetski listini združljiva s Pogodbama, odpraviti vsa tveganja za navzkrižje. Pomembno bo tudi, da se tveganje obravnava z vidika mednarodnega javnega prava, če naj bi se dosegel želeni učinek na prakso odločanja arbitražnih sodišč. Komisija zato meni, da je ustrezen odziv sprejetje instrumenta, ki je „naknadni sporazum med pogodbenicami o razlagi pogodbe ali uporabi njenih določb“ v smislu člena 31(3)(a) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.

Dejansko stanje

Pogodba o energetski listini je trgovinski in naložbeni sporazum za energetski sektor, ki združuje 53 pogodbenic, vključno z EU, Euratomom in 26 državami članicami EU 12 , ki je bila podpisana leta 1994 in velja od leta 1998. Določa pravila za trgovino in tranzit energentov ter za zaščito naložb v energijo.

Ker Pogodba o energetski listini od devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bila bistveno posodobljena, je postala vse bolj zastarela, hkrati pa je EU v veliki meri razvila svoj pristop v zvezi z vsebinskimi standardi za zaščito naložb, ki so v novejših sporazumih opredeljeni tako, da zaščita naložb ne vpliva na njeno pravico do urejanja. Prav tako je postala ena od najbolj spornih investicijskih pogodb na svetu, pri čemer so države članice EU postale glavna tarča tožb vlagateljev, od katerih ima večina sedež v drugih državah EU.

Zaradi vse večjega nezadovoljstva pogodbenic in civilne družbe se je novembra 2018 začel proces posodabljanja, ki so ga vodile EU in njene države članice in je bil osredotočen predvsem na standarde za zaščito naložb, pa tudi na omejevanje zaščite fosilnih goriv in spodbujanje trajnostnega razvoja.

Pogajanja so potekala med letoma 2019 in 2022. „Načelni dogovor“ o osnutku posodobljene Pogodbe o energetski listini je bil dosežen 24. junija 2022. Ob tej priložnosti so države članice, Evropska unija in Euratom druge pogodbenice Pogodbe o energetski listini obvestile, da nameravajo skleniti naknadni sporazum o razlagi Pogodbe o energetski listini. Konferenca podpisnic energetske listine (v nadaljnjem besedilu: Konferenca) bo 22. novembra 2022 pozvana, naj uradno odobri dogovorjene spremembe Pogodbe o energetski listini in njenih prilog.

Posodobljena pogodba o energetski listini bo z vzpostavitvijo skladnega in posodobljenega okvira olajšala trajnostne naložbe v energetski sektor.  Zagotovila bo pravno varnost z zagotavljanjem visoke ravni zaščite naložb, hkrati pa bo odražala cilje prehoda na čisto energijo in prispevala k doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Pogodba o energetski listini bo zagotovila zaščito naložb, ki bo odražala prenovljene in posodobljene standarde, ki jih je EU razvila v svojih nedavnih trgovinskih in naložbenih sporazumih, ter ohranila pravico vlad, da uresničujejo svoje cilje javne politike, tudi v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Okrepila bo izvajanje podnebnih politik EU. Posodobljena Pogodba o energetski listini bo pogodbenicam, vključno z EU in Euratomom, omogočila tudi, da iz zaščite naložb izključijo nove naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, in postopno odpravijo zaščito obstoječih naložb.

Nazadnje, posodobljena Pogodba o energetski listini zaradi večje gotovosti vključuje klavzulo, ki potrjuje, da vlagatelj iz pogodbenice, ki je članica organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kot je EU, ne more vložiti zahtevka za reševanje sporov med vlagatelji in državo proti drugi pogodbenici, ki je članica iste organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Pravni okvir

V sodbi v zadevi Achmea 13 je Sodišče menilo, da so klavzule o arbitražnem reševanju sporov med vlagatelji in državo iz mednarodnih sporazumov med državami članicami Evropske unije v nasprotju s Pogodbama EU in jih zaradi te nezdružljivosti ni mogoče uporabljati po datumu, ko je zadnja izmed pogodbenic bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU postala država članica Evropske unije. Ob uporabi istih načel je Sodišče v sodbi v zadevi Komstroy 14 razsodilo, da je treba člen 26(2)(c) Pogodbe o energetski listini razlagati tako, da se ne uporablja za spore med državo članico in vlagateljem iz druge države članice v zvezi z naložbo, ki jo je ta izvedla v prvi državi članici. Uveljavljeno je, da se sodbe Sodišča uporabljajo ex tunc 15 . V sodbi v zadevi PL Holdings 16 je Sodišče zavrnilo predlog za časovno omejitev uporabe sodbe v zadevi Achmea. V sodbi v zadevi Romatsa 17 je Sodišče EU razsodilo, da je treba vsako arbitražno odločbo znotraj EU, vključno z odločbo ICSID, ki je bila izdana v nasprotju z navedenimi ugotovitvami, razveljaviti in se je zato v nobenem primeru ne sme izvršiti, da bi se upravičencem izplačala odškodnina, ki je bila dodeljena s to odločbo.



Postopek sprejetja

Konferenca podpisnic energetske listine bo 22. novembra 2022 na 33. zasedanju sprejela štiri sklepe v zvezi s posodobitvijo Pogodbe o energetski listini. Ti sklepi bodo sprejeti hkrati, njihov namen pa je: (1) sprejeti predlagane spremembe besedila Pogodbe o energetski listini (CC 760), (2) odobriti predlagane popravke in spremembe prilog k Pogodbi o energetski listini (CC 761), (3) odobriti predlagane spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) in (4) odobriti sklep o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe o energetski listini in popravkov/sprememb njenih prilog (CC 763). O teh sklepih se bo glasovalo s soglasjem. Če bo glasovanje uspešno, tj. če nobena pogodbenica ne bo vložila ugovora, se bo štelo, da je sklepe o posodobitvi Pogodbe o energetski listini sprejela Konferenca podpisnic energetske listine. To sprejetje bo sprožilo nadaljnje postopke ratifikacije, začasne uporabe in morebitnega začetka veljavnosti različnih elementov tega svežnja reform.

V zvezi s tem Komisija v skladu s členom 218(9) PDEU predlaga sklep Sveta o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa na Konferenci, da bi podprla in odobrila štiri sklepe v zvezi s posodobitvijo Pogodbe o energetski listini. Komisija pripravlja tudi vzporedni predlog sklepa Sveta v skladu s členom 101(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, da se v imenu Euratoma oblikuje enako stališče.

EU in njene države članice so vedno menile, da se Pogodba o energetski listini ne uporablja v celoti znotraj EU. Glede na nasprotno stališče arbitražnih sodišč je treba obravnavati vsako tveganje za navzkrižje med Pogodbo o energetski listini in Pogodbama EU, da se to vprašanje pojasni v formalnem mednarodnem sporazumu. Namen tega sporočila, ki je bilo objavljeno hkrati s predlogoma Sveta iz prejšnjega odstavka, je začeti pogajalski proces o naknadnem sporazumu med državami članicami, Evropsko unijo in Euratomom o razlagi Pogodbe o energetski listini, predhodni osnutek takega sporazuma za pogajanja pa je priložen temu sporočilu kot njegov sestavni del. Ko bodo pogajanja zaključena, bo Komisija predlagala sklenitev naknadnega sporazuma v imenu Unije in Euratoma. Medtem ko bo ta sporazum kodificiral razlago EU in njenih držav članic v ločeni pogodbi (kar je mogoče zaradi bilateralne narave obveznosti), bo posodobitev Pogodbe o energetski listini vključena v samo besedilo s klavzulo „pojasniti je treba“, s čimer se bodo vse pogodbenice strinjale, da se člen 26 Pogodbe ne uporablja znotraj EU. Oba elementa bosta pomagala odpraviti vsakršno dvoumnost ter sedanja ali prihodnja tveganja arbitraže znotraj EU v okviru Pogodbe o energetski listini s potrebno stopnjo pravne varnosti.

Zaključek

Komisija zato meni, da je naknadni sporazum med državami članicami, Evropsko unijo in Euratomom o razlagi Pogodbe o energetski listini najprimernejši instrument, ki ga ponuja mednarodno pravo za odpravo tveganja za navzkrižje med Pogodbo o energetski listini in Pogodbama. Navedeni sporazum bi moral vključevati zlasti potrditev, da se Pogodba o energetski listini ni nikoli uporabljala, se ne uporablja in se ne bo uporabljala znotraj EU, da Pogodba o energetski listini ne more biti podlaga za arbitražne postopke in da se klavzula o časovni omejitvi veljavnosti ne uporablja. Določati bi moral tudi obveznosti držav članic, če so vključene v arbitražne postopke na podlagi zahteve na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini. Glede na retroaktivni učinek, ki ga ima tak naknadni sporazum, bi se uporabljal tudi za nerešene spore.

Osnutek takega sporazuma je priložen temu sporočilu kot podlaga za razpravo.

(1)

   UL L 69, 9.3.1998, str. 26. Italija je od Pogodbe o energetski listini odstopila z učinkom od 1. januarja 2016.

(2)

   Electrabel S.A./Madžarska, zadeva ICSID št. ARB/07/19.

(3)

   Sodba v zadevi Republika Moldavija/Komstroy, C-741/19, ECLI:EU:C:2021:655.

(4)

   Do zdaj obstaja kar 31 arbitražnih odločb, v katerih je tako ali drugače določeno, da se člen 26 Pogodbe o energetski listini uporablja znotraj EU. Izjema je zadeva Green Power K/S in Obton A/S/Kraljevina Španija (zadeva SCC št. 2016/135).

(5)

   Sodba v zadevi Romanian Air Traffic Services Administration (Romatsa), C-333/19, neobjavljena, točki 42 in 43 ter izrek sodbe.

(6)

   Komisija v imenu Unije in države članice, ki se soočajo s takimi scenariji, vztrajajo, da mora sodišče na podlagi splošnega načela običajnega mednarodnega prava o imuniteti pred pravnimi postopki, ki jo uživa država, najprej dokazati obstoj veljavnega arbitražnega sporazuma. Vendar je ta razlaga člena 54 ICSID sporna.

(7)

   Glej vmesno sodbo Zveznega sodišča Avstralije v plenarni sestavi z dne 1. februarja 2021, Kraljevina Španija/Infrastructure Services Luxembourg S.à.r.l. [2021] FCAFC 3. Pritožba pri višjem sodišču Avstralije še poteka.

(8)

   Sodišča ZDA so na podlagi načela pravne kurtoazije prekinila postopke v vseh nerešenih zadevah, ki so jim bile predložene, dokler Sodišče ne odloči o vprašanju uporabe člena 26 Pogodbe o energetski listini znotraj EU. Odkar je bila izrečena sodba v zadevi Komstroy, so bili preklicani začasni odlogi in sodbe naj bi bile v kratkem sprejete.

(9)

   Švicarsko zvezno sodišče je doslej zavrnilo razglasitev treh arbitražnih odločb v zvezi z naložbami znotraj EU za nične; glej sodbe Švicarskega zveznega sodišča z dne 23. februarja 2021 o arbitražni odločbi v AES Solar et al. (PV Investors)/Kraljevina Španija, zadevo Stalnega arbitražnega sodišča št. 2012-14, referenčna številka 4A 187/2020; z dne 7. februarja 2020 o arbitražni odločbi v G.I.H.G. Limited, Natland Group Limited, Natland Investment Group NV, in Radiance Energy Holding S.A.R.L./Češka republika, zadeva Stalnega arbitražnega sodišča št. 2013-35, referenčna številka 4A_80/2018; in z dne 11. julija 2015 o arbitražni odločbi v EDF International S.A./Madžarska, UNCITRAL ad hoc, referenčna številka 4A_34/2015. Vendar iz postopkovnih razlogov in ker se Češka in Madžarska nista sklicevali na sodbo v zadevi Achmea, v nobeni od teh sodb ni obravnavano vsebinsko vprašanje pravnih učinkov sodbe v zadevi Achmea.

(10)

   V nekaterih arbitražnih zadevah so se arbitri celo odločili, da bodo sedež preselili iz EU, potem ko je Komisija vložila predlog za intervencijo kot amicus curiae: Antaris Solar GmbH in dr. Michael Göde/Češka republika, zadeva Stalnega arbitražnega sodišča št. 2014-01, arbitražna odločba z dne 2. maja 2018, točka 38 (arbitražno sodišče je prvotno ustanovilo svoj sedež v Parizu, potem ko je Češka potrdila, da nima ugovorov na podlagi sodbe v zadevi Achmea, vendar je v sklepu, s katerim se je Komisiji dovolilo zaslišanje kot amicus curiae, svoj sedež prenesla v Ženevo).

(11)

   Sodbi v zadevah Komisija/Švedska, C-249/06, ECLI:EU:C:2009:119, točka 42; Komisija/Avstrija, C-205/06, ECLI:EU:C:2009:118, točka 42; in podobno sodba v zadevi Komisija/Finska, C-118/07, ECLI:EU:C:2009:715, točka 33. Glej sodbo v zadevi Komisija/Belgija (Open Skies), C-471/98, ECLI:EU:C:2002:628, točke 137 do 142.

(12)

   Italija je odstopila leta 2015.

(13)

   Sodba v zadevi Achmea (C-284/16, ECLI:EU:C:2018:158).

(14)

   Navedena v opombi 3 zgoraj.

(15)

   Sodba v zadevi Vent de Colère, C-262/12, ECLI:EU:C:2013:851, točka 39 in tam navedena sodna praksa. To načelo je uveljavljeno tudi v zvezi z odločbami mednarodnih sodišč na splošno: Dostop do nemških manjšinskih šol v Zgornji Šleziji, 1931 P.C.I.J, serija A/B, št. 40, svetovalno mnenje 19.

(16)

   Sodba v zadevi PL Holdings, C-109/20, ECLI:EU:C:2021:875.

(17)

   Sodba v zadevi Romanian Air Traffic Services Administration (Romatsa), C-333/19, neobjavljena, točka 44 ter izrek sodbe.

Top

Bruselj, 5.10.2022

COM(2022) 523 final

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ter državam članicam



o Sporazumu med državami članicami, Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o razlagi Pogodbe o energetski listini


NAKNADNI SPORAZUM

O RAZLAGI POGODBE O ENERGETSKI LISTINI

 

POGODBENICE TEGA SPORAZUMA

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

EVROPSKA UNIJA ter

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO SO SE –



OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Euratom) ter splošnih načel prava Unije in prava o Euratomu,

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o energetski listini,

OB UPOŠTEVANJU pravil običajnega mednarodnega prava, kot so kodificirana v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb, in zlasti pravil, kot so kodificirana v členu 31(3)(a) in členu 41 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb,

OB SKLICEVANJU na to, da je, kot je Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razsodilo v sodbi z dne 2. septembra 2021, Republika Moldavija/Komstroy, C-741/19 (ECLI:EU:C:2021:655, točka 64, v nadaljnjem besedilu: sodba v zadevi Komstroy), Pogodba o energetski listini, kljub svoji večstranski naravi, dejansko namenjena urejanju dvostranskih odnosov med dvema pogodbenicama na podoben način kot določba dvostranske pogodbe o naložbah, zato, kot je v sklepnih predlogih z dne 3. marca 2021 v zadevi Komstroy (ECLI:EU:C:2021:164, točka 41) pojasnil generalni pravobranilec Sodišča, pravice in obveznosti iz Pogodbe o energetski listini veljajo le dvostransko med zadevnima pogodbenicama v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 5. februarja 1970, Barcelona Traction, Light and Power Company, Limited (Belgija/Španija), Zbirka odločb Meddržavnega sodišča, 1970, str. 3, točki 33 in 35,

OB SKLICEVANJU na to, da se države članice v skladu s členom 344 PDEU in členom 193 Euratom zavezujejo, da spora v zvezi z razlago ali uporabo PEU, PDEU in Euratoma ne bodo reševale na noben drug način, kot je določen v teh členih,

OB SKLICEVANJU na to, da je Sodišče v sodbi z dne 30. maja 2006, Komisija/Irska (Mox Plant), C-459/03 (ECLI:EU:C:2006:345, točke 129 do 137), razsodilo, da ta izključna pristojnost za razlago in uporabo prava Unije in prava o Euratomu zajema razlago in uporabo mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenice so Evropska unija, Euratom in države članice, kolikor se nanaša na uporabo mednarodnega sporazuma v odnosih med dvema državama članicama ali Evropsko unijo ali Euratomom in državo članico,

OB SKLICEVANJU na to, da je Sodišče v sodbi v zadevi Achmea (zadeva C-284/16) razsodilo, da je treba člena 267 in 344 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta določbi mednarodnega sporazuma, sklenjenega med državami članicami, na podlagi katere lahko vlagatelj iz ene od teh držav članic v primeru spora glede naložb v drugi državi članici vloži tožbo zoper to državo članico pred arbitražnim sodiščem, katerega pristojnost se je ta država članica zavezala sprejeti,

OB SKLICEVANJU na to, da je Sodišče v sodbi v zadevi Komstroy (točka 66) razsodilo, da je treba člen 26(2)(c) Pogodbe o energetski listini razlagati tako, da se ne uporablja za spore med državo članico in vlagateljem iz druge države članice v zvezi z naložbo, ki jo je ta izvedla v prvi državi članici,

OB SKLICEVANJU na to, da je bila v sodbi v zadevi Komstroy uporabljena sodba Sodišča z dne 6. marca 2016, C-284/16, Achmea (ECLI:EU:C:2018:158, v nadaljnjem besedilu: sodba v zadevi Achmea), in da je Sodišče s sodbo z dne 26. oktobra 2021, PL Holdings, C-109/20 (ECLI:EU:C:2021:875) zavrnilo zahtevek za časovno omejitev uporabe sodbe v zadevi Achmea, ter da se posledično razlaga Pogodbe o energetski listini v sodbi Komstroy uporablja ex tunc od odobritve Pogodbe o energetski listini s strani držav članic, Evropske unije in Euratoma,

OB SKLICEVANJU na to, da to pravilo o časovni uporabi razlage mednarodnega prava, ki jo je podalo pristojno mednarodno sodišče, odraža splošno načelo mednarodnega javnega prava, kot ga je potrdilo Stalno meddržavno sodišče v svojem svetovalnem mnenju št. 40, 15.5.1931, „Pravice manjšin v Zgornji Šleziji (Nemčija/Poljska), serija A/B, št. 40, str. 19“, v katerem je to sodišče v zvezi s konvencijo z dne 15. maja 1922 med Nemčijo in Poljsko o Zgornji Šleziji razsodilo, da „ima v skladu z načelom pravne države razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi z izrazi Konvencije, retroaktivni učinek – v smislu, da je treba šteti, da so imeli izrazi iz Konvencije vedno pomen, ki jim ga daje ta razlaga.“

OB SKUPNEM RAZUMEVANJU, izraženem v tem sporazumu med pogodbenicami PEU, PDEU, Euratoma in Pogodbe o energetski listini, da se Pogodba o energetski listini ne uporablja v celoti in se nikoli ni uporabljala v odnosih znotraj EU,

OB UGOTAVLJANJU, da je bilo to zaradi večje gotovosti posebej potrjeno v zvezi s številnimi določbami iz člena 24 posodobljene Pogodbe o energetski listini na podlagi osnutka besedila, ki je bil pogodbenicam posredovan v sprejetje na Konferenci podpisnic energetske listine 22. novembra 2022,

OB SKUPNEM RAZUMEVANJU, izraženem v tem sporazumu med pogodbenicami PEU, PDEU, Euratoma in Pogodbe o energetski listini, da zato klavzula, kot je člen 26(2)(c) Pogodbe o energetski listini, ni mogla biti in tudi zdaj ali v prihodnosti ne more biti pravna podlaga za arbitražne postopke,

OB SKLICEVANJU na stališče Evropske unije in Euratoma ter držav članic med pogajanji o Pogodbi o energetski listini, med katerimi so Evropska unija, Euratom in države članice delovale kot en sam subjekt mednarodnega javnega prava, da se celotna Pogodba o energetski listini ne uporablja v odnosih znotraj EU,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da v skladu s sodno prakso Stalnega meddržavnega sodišča (vprašanje Jaivorzina (poljsko-češkoslovaška meja), svetovalno mnenje, [1923] PCIJ, serija B št. 8, 37) in Meddržavnega sodišča (pridržki h Konvenciji o genocidu, svetovalno mnenje, [1951] Zbirka odločb Meddržavnega sodišča, 15, 20) pravica do verodostojne razlage pravnega pravila pripada izključno osebi ali organu, ki je pristojen, da ga spremeni ali ukine, kar pomeni, da imajo države pogodbenice mednarodnega sporazuma neodtujljivo pravico pri njegovi razlagi,

OB SKLICEVANJU na to, da ta naknadni sporazum o razlagi Pogodbe o energetski listini zadeva večstranski sporazum, ki ustvarja skupek dvostranskih odnosov, in da se ta sporazum nanaša le na dvostranske odnose med državami članicami, Evropsko unijo in Euratomom ter posledično na vlagatelje iz teh pogodbenic in da zato ta sporazum ne vpliva na uživanje pravic drugih pogodbenic Pogodbe o energetski listini ali izpolnjevanje njihovih obveznosti,

OB SKLICEVANJU na to, da so države članice, Evropska unija in Euratom druge pogodbenice Pogodbe o energetski listini obvestile, da nameravajo skleniti ta naknadni sporazum o razlagi Pogodbe o energetski listini v skladu s pravili običajnega mednarodnega prava, kot so kodificirana v členu 41(2) Dunajske konvencije, in

OB UPOŠTEVANJU, da se člen 41(2) Dunajske konvencije a fortiori uporablja za vsak naknadni sporazum v smislu člena 31(3)(a) v zvezi z razlago Pogodbe o energetski listini,

OB UPOŠTEVANJU, da so arbitražna sodišča, ustanovljena na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini, v preteklosti menila in še naprej večinoma menijo, da jih sodbe Sodišča Evropske unije ne zavezujejo, in so tudi po sodbi v zadevi Komstroy menila, da se člen 26 Pogodbe o energetski listini uporablja za spore med državo članico in vlagateljem iz druge države članice v zvezi z naložbo, ki jo je ta izvedla v prvi državi članici,

OBŽALUJEJOČ, da ta arbitražna sodišča zato niso upoštevala veljavnih pravil mednarodnega javnega prava in jasno izražene namere zadevnih pogodbenic Pogodbe o energetski listini,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba – za zagotovitev, da se arbitražne odločbe, ki so jih arbitražna sodišča že izdala na način, ki je v nasprotju z namenom pogodbenic, v Evropski uniji ali v tretjih državah ne izvršijo in da arbitražna sodišča v nerešenih arbitražnih postopkih na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini zavrnejo pristojnost in jurisdikcijo ter da arbitražni organi novih arbitražnih postopkov ne registrirajo več, temveč jih zavržejo kot očitno nedopustne zaradi odsotnosti privolitve v arbitražni sporazum – v naknadnem sporazumu o razlagi Pogodbe o energetski listini izrecno in nedvoumno ponovno poudariti verodostojno razlago Pogodbe o energetski listini,

OB UPOŠTEVANJU, da države članice, Evropska unija in Euratom na ta način izvajajo sodbo v zadevi Komstroy v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi na podlagi prava EU in Euratoma ter ustvarjajo pravno varnost v zvezi z neizvršljivostjo obstoječih odločb, obveznostjo arbitražnih sodišč, da nemudoma prekinejo vse nerešene arbitražne postopke, obveznostjo arbitražnih organov, da ne registrirajo nobenih prihodnjih zadev, in obveznostjo arbitražnih sodišč, da izjavijo, da arbitražni postopki nimajo pravne podlage,

OB RAZUMEVANJU, da bi moral ta sporazum zajemati arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki vključujejo Evropsko unijo, Euratom ali njene države članice kot pogodbenice v sporih znotraj EU na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini v skladu s katero koli arbitražno konvencijo ali sklopom pravil, vključno s Konvencijo o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ICSID) in arbitražnimi pravili ICSID, arbitražnimi pravili arbitražnega inštituta stockholmske trgovinske zbornice (v nadaljnjem besedilu: SCC), arbitražnimi pravili Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) in ad hoc arbitražami,

S POZIVOM sekretariatu ICSID in sekretariatu SCC, naj ne registrirata nobenih novih arbitražnih postopkov znotraj EU na podlagi Pogodbe o energetski listini, v skladu s svojimi pristojnostmi iz člena 36(3) Konvencije ICSID in člena 12 arbitražnih pravil SCC,

GLEDE NA TO, da kadar vlagatelji iz držav članic uveljavljajo eno od temeljnih svoboščin, kot sta svoboda ustanavljanja ali prosti pretok kapitala, delujejo v okviru področja uporabe prava Unije in zato uživajo zaščito, ki jim je zagotovljena s temi svoboščinami in, odvisno od primera, ustrezno sekundarno zakonodajo, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije, ki vključujejo zlasti načela nediskriminacije, sorazmernosti, pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj (sodba z dne 30. aprila 2014, Pfleger, C-390/12, ECLI:EU:2014:281, točke 30 do 37). Kadar država članica sprejme ukrep, ki odstopa od ene od temeljnih svoboščin, zagotovljenih s pravom Unije, spada ta ukrep na področje uporabe prava Unije, uporabljajo pa se tudi temeljne pravice, zagotovljene z Listino (sodba z dne 14. junija 2017, Online Games Handels, C-685/15, ECLI:EU:2017:452, točki 55 in 56),

OB SKLICEVANJU na to, da morajo države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) PEU na svojih ozemljih zagotoviti pravna sredstva, potrebna za učinkovito pravno varstvo pravic vlagateljev v skladu s pravom Unije. Vsaka država članica mora zlasti zagotoviti, da njena sodišča ali razsodišča v smislu prava Unije izpolnjujejo zahteve po učinkovitem sodnem varstvu (sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses C-64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točke 31 do 37),

OB UPOŠTEVANJU, da določbe tega sporazuma ne posegajo v možnost, da Evropska komisija ali katera koli država članica vloži tožbo pri Sodišču na podlagi členov 258, 259 in 260 PDEU,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba sklicevanje na Evropsko unijo v tem sporazumu razumeti tudi kot sklicevanje na njeno predhodnico, Evropsko gospodarsko skupnost, ter nato Evropsko skupnost, dokler je ni nadomestila Evropska unija –

DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH:



ČLEN 1

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)    „Pogodba o energetski listini“ pomeni Pogodbo o energetski listini, podpisano v Lizboni 17. decembra 1994 (UL L 380, 31.12.1994, str. 24), ki je bila v imenu Evropskih skupnosti odobrena s Sklepom Sveta in Komisije 98/181/ES, ESPJ, Euratom z dne 23. septembra 1997 (UL L 69, 9.3.1998, str. 1), tako v prvotni obliki kot v naknadno spremenjeni različici;

(2)    „odnosi znotraj EU“ pomenijo odnose med državami članicami Evropske unije in Euratomom ali med državo članico na eni strani ter Evropsko unijo ali Euratomom na drugi strani;

(3)    „arbitražni postopek“ pomeni vsak postopek pred arbitražnim sodiščem v skladu s členom 26 Pogodbe o energetski listini za rešitev spora med vlagateljem iz ene države članice Evropske unije na eni strani in drugo državo članico Evropske unije, Evropsko unijo ali Euratomom na drugi strani;

(4)    „arbitražna klavzula“ pomeni arbitražno klavzulo za reševanje sporov med vlagatelji in državo iz člena 26 Pogodbe o energetski listini.

ODDELEK 2

DOLOČBE, KI POTRJUJEJO NEUPORABO POGODBE O ENERGETSKI LISTINI V UNIJI

ČLEN 2

Trajna neuporaba Pogodbe o energetski listini

1.    Pojasniti je treba, da pogodbenice potrjujejo, da se Pogodba o energetski listini ne uporablja in da se nikoli ni uporabljala za odnose znotraj EU.

2.    Pojasniti je treba, da pogodbenice zlasti potrjujejo, da se v skladu z odstavkom 1 člen 47(3) Pogodbe o energetski listini ne uporablja in da se nikoli ni uporabljal za odnose znotraj EU. V skladu s tem navedena določba ne more imeti pravnih učinkov znotraj EU, če je država članica odstopila od Pogodbe o energetski listini pred tem sporazumom, niti nima pravnih učinkov znotraj EU, če država članica pozneje odstopi od Pogodbe o energetski listini.

ČLEN 3

Skupne določbe

Pojasniti je treba, da pogodbenice zato potrjujejo, da se v skladu s členom 2 člen 26 Pogodbe o energetski listini ne uporablja in da se nikoli ni uporabljal za odnose znotraj EU. Zato člen 26 Pogodbe o energetski listini ne more biti pravna podlaga za arbitražne postopke v zvezi z odnosi znotraj EU in ga nikoli ni bilo mogoče uporabiti kot pravno podlago.

ODDELEK 3

DOLOČBE V ZVEZI Z ZAHTEVKI NA PODLAGI ČLENA 26 POGODBE O ENERGETSKI LISTINI

ČLEN 4

Končani arbitražni postopki

1.Ne glede na člen 2 ta sporazum ne vpliva na noben arbitražni postopek, ki se je končal s sporazumom o poravnavi ali s končno odločbo, izdano pred 6. marcem 2018, kadar:

(a)    je bila odločba ustrezno izvršena pred 6. marcem 2018, tudi če ni bil izvršen s tem povezan zahtevek za plačilo pravnih stroškov, in če 6. marca 2018 v zvezi s tako končno odločbo ni potekal noben postopek glede izpodbijanja, pravnega sredstva, razveljavitve, ničnosti, izvršbe, revizije ali kakršen koli drug podoben postopek ali

(b)    je bila odločba razveljavljena ali razglašena za nično pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma;

Ti postopki (v nadaljnjem besedilu: končani arbitražni postopki) se ne obnovijo.

2.    Poleg tega ta sporazum ne vpliva na noben sporazum o mirnem reševanju spora, ki je bil predmet arbitražnega postopka, začetega pred 6. marcem 2018.

ČLEN 5

Obveznosti pogodbenic v zvezi z nerešenimi arbitražnimi postopki  

Če so pogodbenice stranke v arbitražnih postopkih, ki niso končani arbitražni postopki v skladu s členom [6], morajo:

(a)    v medsebojnem sodelovanju in na podlagi izjave iz Priloge obvestiti arbitražna sodišča o pravnih posledicah sodb v zadevah Achmea in Komstroy; ter

(b)    če so stranke v sodnem postopku v zvezi z arbitražno odločbo, izdano na podlagi člena 26 Pogodbe o energetski listini, pristojnemu nacionalnemu sodišču, vključno v morebitni tretji državi, odvisno od primera predlagati, naj arbitražno odločbo razveljavi, razglasi za nično ali je ne prizna ter je ne izvrši.

ODDELEK 4

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 6

Depozitar

1.    Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.    Generalni sekretar Sveta Evropske unije pogodbenice tega sporazuma obvesti o:

(a)    vsaki odločitvi o začasni uporabi v skladu s členom 11;

(b)    deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi v skladu s členom 9;

(c)    datumu začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu s členom 10(1);

(d)    datumu začetka veljavnosti tega sporazuma za posamezno pogodbenico tega sporazuma v skladu s členom 10(2).

3.    Generalni sekretar Sveta Evropske unije Sporazum objavi v Uradnem listu Evropske unije ter o njegovem sprejetju in začetku veljavnosti uradno obvesti sekretariat energetske listine.

[Če je primerno] ČLEN 7

Priloge

Priloga k temu sporazumu je sestavni del tega sporazuma.

ČLEN 8

Pridržki

Pridržki k temu sporazumu niso mogoči.

ČLEN 9

Ratifikacija, odobritev ali sprejetje

Ta sporazum se ratificira, odobri ali sprejme.

Pogodbenice tega sporazuma deponirajo svoje listine o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju pri depozitarju.

ČLEN 10

Začetek veljavnosti

1.    Ta sporazum začne veljati 30 koledarskih dni po datumu, na katerega depozitar prejme drugo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.

2.    Za vsako pogodbenico tega sporazuma, ki ta sporazum ratificira, sprejme ali odobri po začetku njegove veljavnosti v skladu z odstavkom 1, začne sporazum veljati 30 koledarskih dni po datumu, na katerega je taka pogodbenica tega sporazuma deponirala svojo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.

ČLEN 11

Začasna uporaba

1.    Pogodbenice tega sporazuma se lahko v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami odločijo, da bodo ta sporazum uporabljale začasno. Pogodbenice tega sporazuma o vsaki taki odločitvi obvestijo depozitarja.

2.    Kadar se obe pogodbenici odločita za začasno uporabo tega sporazuma, se določbe tega sporazuma za odnose med navedenima pogodbenicama začnejo uporabljati 30 koledarskih dni po datumu poznejše izmed odločitev o začasni uporabi.

ČLEN 12

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v po enem izvodu v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, ter se deponira v arhivu depozitarja.

V Bruslju, dne.........................

Top