EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.9.2022

COM(2022) 482 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

33. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam – 2021

{SWD(2022) 302 final} - {SWD(2022) 303 final} - {SWD(2022) 304 final} - {SWD(2022) 305 final} - {SWD(2022) 306 final} - {SWD(2022) 307 final}

Kazalo

1.Uvod

1.1.Ključni pojmi

1.2.Finančni interesi EU v letu 2021

2.Poudarki v letu 2021

2.1.Ključni sprejeti akti

2.2.Sodna praksa na področju zaščite finančnih interesov

3.Struktura EU za boj proti goljufijam

3.1.Evropska raven

3.1.1.Evropski parlament

3.1.2.Svet

3.1.3.Evropska komisija

3.1.4.Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF)

3.1.5.Evropsko javno tožilstvo (EJT)

3.1.6.Evropsko računsko sodišče (ERS)

3.1.7.Eurojust

3.1.8.Europol

3.2.Raven držav članic

3.2.1.Službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS)

3.2.2.Nacionalne strategije za boj proti goljufijam (NAFS)

3.2.3.Izvajanje priporočil iz leta 2020 s strani držav članic

4.Sodelovanje na področju boja proti goljufijam

4.1.Mednarodno sodelovanje

4.1.1.Sodelovanje s tretjimi državami ter določbe o medsebojni pomoči in boju proti goljufijam v mednarodnih sporazumih

4.1.2.Konvencija združenih narodov proti korupciji CoSP9 in resolucije, ki jih sponzorira EU

4.1.3.Boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki

4.2.Sodelovanje med EU in državami članicami

4.2.1.Dejavnosti Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF)

4.2.2.Program EU Boj proti goljufijam

4.2.3.Sodelovanje na področju prihodkov

4.2.3.1.Program Carina

4.2.3.2.Program Fiscalis

4.2.3.3.Skupne carinske operacije

5.Ključni ukrepi za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam

5.1.Prenos direktive o zaščiti finančnih interesov

5.2.Preprečevanje pranja denarja

5.3.Mehanizem za okrevanje in odpornost

5.4.Zaščita žvižgačev

5.5.Orodja EU za krepitev pravne države

5.5.1.Poročilo o stanju pravne države – glavne ugotovitve in poudarki v zvezi z zaščito finančnih interesov EU

5.5.2.Napredek pri izvajanju Uredbe EU o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije

5.6.Protikorupcijska politika

6.Rezultati dejavnosti nadzora

6.1.Viri podatkov in metodologija

6.2.Prihodki

6.2.1.Goljufije na področju DDV

6.2.2.Tradicionalna lastna sredstva

6.3.Odhodki

6.3.1.Deljeno upravljanje

6.3.2.Posredno upravljanje

6.3.3.Neposredno upravljanje

7.Napoved za leto 2022 ter sklepne ugotovitve in priporočila

7.1.Področje boja EU proti goljufijam

7.2.Preglednost, obvladovanje tveganja za goljufije in digitalizacija boja proti goljufijam

POVZETEK

Pandemija COVID-19 je prinesla nove izzive, na katere se je EU hitro in prožno odzvala z uporabo novih instrumentov in sredstev. Vloga nacionalnih organov, ki morajo zagotoviti ustrezno raven zaščite finančnih interesov EU, se je z uvedbo mehanizma za okrevanje in odpornost ter izvajanjem nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost močno okrepila. Komisija je med ocenjevanjem nacionalnih načrtov podprla nacionalne organe, pri čemer je bila še posebej pozorna na načrtovanje ukrepov, namenjenih zaščiti sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pred goljufijami, korupcijo, nasprotjem interesov in dvojnim financiranjem.

EU in nacionalni akterji na področju boja proti goljufijam so v letu 2021 okrepili sodelovanje v zvezi z zaščito prihodkov in odhodkov EU. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je začelo delovati 1. junija 2021. Operativni rezultati Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF) in EJT kažejo dodano vrednost, ki jo imajo organi EU pri zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam, zlasti preseganje omejitev nacionalnih sistemov pri obravnavi čezmejnega kriminala.

EU je leta 2021 zaključila sprejetje programov za porabo sredstev za obdobje 2021–2027. Zakonodaja zagotavlja, da lahko Komisija, urad OLAF, Evropsko računsko sodišče in EJT izvajajo svoja pooblastila ter da nacionalni organi vzpostavijo učinkovite ukrepe za boj proti goljufijam, ob upoštevanju vseh opredeljenih tveganj. Med temi programi program Unije za boj proti goljufijam podpira boj proti goljufijam z zagotavljanjem nepovratnih sredstev za posebne pobude ter omogočanjem financiranja namenskih platform in orodij IT za enostavnejšo izmenjavo informacij med državami članicami in EU.

Število goljufij in nepravilnosti, o katerih so poročali pristojni organi EU in nacionalni organi, je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ostalo nespremenjeno, povečali pa so se povezani nepravilni zneski zaradi pomembnih odkritij v omejenem številu držav članic. Število nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, sporočenih na nekaterih področjih porabe, je v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem nizko. To zmanjšanje je mogoče delno pojasniti na primer z zamudami pri izvajanju operativnih programov, spremembami v praksah poročanja in uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Poleg ponavljajočih se tveganj bo izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost v prihodnjih letih povečalo pritisk na nacionalne uprave, saj bodo morale izvesti načrte mehanizma za okrevanje in odpornost ter hkrati programe porabe za obdobje 2021–2027. V zvezi s tem bodo morali organi izkazati strokovno znanje in nadzor nad različnimi načini upravljanja, povezanimi z izvajanjem različnih skladov.

EU si prizadeva za večjo usklajenost in harmonizacijo, da bi se odpravile morebitne vrzeli v splošni strukturi nadzora, ki bi jih goljufi lahko izkoristili. Vodilna načela so že določena v zakonodaji EU, vendar jih je mogoče nadalje okrepiti. Države članice bi morale odpraviti opredeljene težave, povezane s prenosom direktive o zaščiti finančnih interesov, ter si prizadevati za izboljšanje preglednosti, digitalizacijo boja proti goljufijam ter stalno krepitev in razvoj ocene in obvladovanja tveganja za goljufije. Komisija je predstavila predlog za spremembo finančne uredbe, katerega cilj je okrepiti ukrepanje EU na tem področju.

SEZNAM KRATIC

1.Uvod

EU in njene države članice so skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam. Organi držav članic EU upravljajo največji delež odhodkov EU in zbirajo tradicionalna lastna sredstva (TLS). Komisija nadzoruje obe področji, določa standarde in preverja skladnost. V skladu s členom 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Komisija v sodelovanju z državami članicami EU Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o ukrepih, sprejetih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zaščiti finančnih interesov 1 ). To poročilo in priloženi dokumenti izpolnjujejo navedeno obveznost za leto 2021.

V poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2021 so predstavljeni:

(1)pregled finančnih interesov EU, ključnih pravnih aktov, sprejetih za njihovo zaščito, in ustrezne sodne prakse Sodišča;

(2)najpomembnejši razvoj na področju boja proti goljufijam v EU kot celoti in v državah članicah;

(3)sodelovanje na področju boja proti goljufijam;

(4)ključna področja za dosledno in usklajeno zaščito finančnih interesov EU;

(5)statistični podatki in podatki o goljufijah in nepravilnostih v škodo proračuna EU ter njihova analiza;

(6)napoved za leto 2022 ter sklepne ugotovitve in priporočila.

1.1.Ključni pojmi

Najpomembnejši pojmi, ki se uporabljajo v poročilu o zaščiti finančnih interesov, so povzeti v okviru 1.

1.2.Finančni interesi EU v letu 2021

Finančni interesi EU pomenijo prihodke, odhodke in sredstva, ki so vključeni v proračun EU, kot tudi tiste, ki so vključeni v proračune institucij, organov, uradov in agencij EU, ter proračune, ki jih ti upravljajo in spremljajo 4 .

Prihodkovna stran proračuna zajema tradicionalna lastna sredstva (TLS) 5 , davek na dodano vrednost, vire lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže in bruto nacionalni dohodek držav članic EU.

Slika 1 prikazuje sredstva, ki jih je EU imela na voljo leta 2021.

Slika 1 – Prihodki EU v letu 2021

EU financira svoje politike z naslednjimi viri (glej sliko 2).

Slika 2 – Odhodki EU v letu 2021

Čeprav se proračun izvršuje na letni ravni 6 , je del dolgoročnega proračuna EU, večletnega finančnega okvira, ki zagotavlja omejitev porabe za sedem let.

2.Poudarki v letu 2021

V nadaljevanju so povzeti ključni sprejeti akti in sodna praksa Sodišča v zvezi z zadevami na področju zaščite finančnih interesov v letu 2021.

2.1.Ključni sprejeti akti

V preglednici 1 so prikazani ključni zakonodajni akti, sprejeti leta 2021. V navedenem letu so bile sprejete številne uredbe v zvezi s programi porabe za obdobje 2021–2027. Vsebujejo posebne določbe, ki poudarjajo pristojnost Evropskega urada za boj proti goljufijam (urad OLAF) in Evropskega javnega tožilstva (EJT) v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, od tretjih držav, ki sodelujejo v programih, pa zahtevajo, da morajo Komisiji, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) dodeliti potrebne pravice in dostop, ki jih potrebujejo za celovito izvajanje pristojnosti.

Sklic na te uredbe ni vključen v preglednico.

Preglednica 1 – Ključni sprejeti akti

2.2.Sodna praksa na področju zaščite finančnih interesov

Sodišče zagotavlja enotno uporabo in razlago prava EU. Sodišče je leta 2021 odločalo v treh zadevah v zvezi z zaščito finančnih interesov EU.

3.Struktura EU za boj proti goljufijam

Vzpostavljena kompleksna zakonodajna in organizacijska struktura za zaščito finančnih interesov EU je posledica stalnega procesa, ki traja že več kot tri desetletja 16 . V tem oddelku so predstavljeni najpomembnejši razvoji dogodkov na tem področju leta 2021 17 .

3.1.Evropska raven

3.1.1.Evropski parlament

Evropski parlament (EP) poleg svojih zakonodajnih dejavnosti nadzoruje, kako Komisija (in druge institucije in organi) izvršuje proračun EU, in sicer s postopkom, imenovanim „razrešnica“. Leta 2021 je EP podelil razrešnico za proračunsko leto 2019 18 in začel postopek za proračunsko leto 2020 19 . Odbor za proračunski nadzor (CONT) ima osrednjo vlogo v postopku razrešnice, pripravlja pa tudi osnutke letnega poročila o zaščiti finančnih interesov EU. Poročilo zagotavlja politične smernice za Komisijo in države članice, ko je na plenarnem zasedanju Parlamenta sprejet kot resolucija. Leta 2021 je bilo več sej CONT, na katerih so se obravnavale zlasti dejavnosti urada OLAF, urad pa je bil pozvan, naj predstavi svoje rezultate.

3.1.2.Svet

Delovna skupina Sveta za boj proti goljufijam se ukvarja z zadevami, povezanimi z zaščito finančnih interesov EU, ter bojem proti goljufijam in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, ki vplivajo na te interese. Ukvarja se tudi z zadevami v zvezi z uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom.

Delovna skupina je odgovorna za preverjanje:

·zakonodajnih predlogov o boju proti goljufijam in dejavnostih urada OLAF;

·letnih poročil o zaščiti finančnih interesov EU.

Urad OLAF je zastopal Komisijo v več delovnih skupinah Sveta, zlasti v delovni skupini za boj proti goljufijam.

3.1.3.Evropska komisija

Evropska komisija opredeljuje strategije ter v politike in pobude prenaša splošne politične cilje, ki so jih skupaj razvile institucije EU. Generalni direktorati Komisije upravljajo posebne politike in povezane programe porabe, ki jih podpirajo. Komisija je leta 2019 za boljšo zaščito proračuna EU sprejela strategijo za boj proti goljufijam (strategija Komisije za boj proti goljufijam), ki ji je priložen akcijski načrt.

3.1.4.Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF)

Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) izvaja neodvisne preiskave goljufij in korupcije v zvezi s sredstvi EU ter razvija politiko EU za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom EU.

3.1.5.Evropsko javno tožilstvo (EJT)

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je kot prvi nadnacionalni organ kazenskega pregona pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, v 22 sodelujočih državah članicah 25 .

EJT mora v skladu z načelom zakonitosti začeti preiskave, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se vrši ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki spada v njegovo pristojnost. Nacionalni organi morajo v skladu z zakonodajo EJT poročati o vsakem kaznivem ravnanju, v zvezi s katerim lahko EJT izvaja svojo pristojnost. Če so nacionalni organi začeli preiskovati kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost EJT, EJT pa se odloči, da bo uporabil svojo pravico do prevzema zadeve, mu morajo predati svoje zadeve. Preiskave začnejo evropski delegirani tožilci v sodelujočih državah članicah, nadzorujejo pa jih 22 evropskih tožilcev in evropski glavni tožilec v Luxembourgu. Evropski delegirani tožilci so del nacionalnih javnih tožilstev ali pravosodnih organov. Vendar jim lahko glavni urad EJT daje le usmeritve glede operativnega dela, in sicer bodisi prek 15 stalnih senatov bodisi prek 22 evropskih tožilcev. V letu 2021 je delovalo 95 evropskih delegiranih tožilcev, imenovanih pa naj bi jih bilo 140. Kolegij EJT se je sestal 34-krat in sprejel 125 odločitev. Nekaj odločitev je spremenil in dopolnil na podlagi prvih izkušenj, na primer glede dodelitve zadev stalnim senatom ali preverjanja evidentiranih informacij za oceno pristojnosti EJT.

3.1.6.Evropsko računsko sodišče (ERS)

Evropsko računsko sodišče (ERS) ocenjuje gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov EU za izboljšanje odgovornosti, preglednosti in finančnega poslovodenja.

3.1.7.Eurojust

Eurojust, agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, usklajuje delo nacionalnih organov – tako iz držav članic kot tudi tretjih držav – pri preiskovanju in pregonu čezmejnega kriminala. Pri zaščiti finančnih interesov EU je zlasti dejaven v zvezi z državami članicami, ki ne sodelujejo v EJT.

3.1.8.Europol

Europol, agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, deluje kot podporni center za operacije preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, središče za informacije o kriminalnih dejavnostih ter center za strokovno znanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

3.2.Raven držav članic

3.2.1.Službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS)

Države članice morajo od leta 2013 28 imenovati službo za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS), da bi se olajšala učinkovito sodelovanje in izmenjava informacij, vključno z operativnimi informacijami, z uradom OLAF. Države članice se lahko same odločijo, kako bodo to službo umestile v nacionalno upravno strukturo in katera pooblastila bo služba imela.

Mandat službe za usklajevanje boja proti goljufijam se lahko razlikuje, odvisno od okoliščin v posameznih državah. V vseh primerih pa bi moralo področje dela službe vključevati zagotavljanje sodelovanja z uradom OLAF ter usklajevanje zakonodajnih, upravnih in preiskovalnih obveznosti in dejavnosti, povezanih z zaščito finančnih interesov EU, v zadevnih državah članicah.

3.2.2.Nacionalne strategije za boj proti goljufijam (NAFS)

Ker je Komisija države članice vztrajno spodbujala, naj sprejmejo nacionalne strategije za boj proti goljufijam, se je število sprejetih nacionalnih strategij stalno povečevalo. Do konca leta 2021 je 17 30  držav članic sprejelo ali posodobilo nacionalno strategijo za boj proti goljufijam, od 11 31 držav, ki pa strategije še niso sprejele, so štiri 32 poročale, da so v postopku priprave ali blizu sprejetja nacionalne strategije za boj proti goljufijam.

Slika 3 – Nacionalne strategije za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: NAFS): stanje sprejetja

Čeprav se obseg in vsebina strategij med državami članicami še vedno razlikujeta 33 in je treba nekaj strategij posodobiti, se je splošno stanje v primerjavi z letom 2020 izboljšalo. Po priporočilih Komisije je bilo več 34 veljavnih strategij posodobljenih, da bi se upoštevala nova pomembna tveganja, kot so tista, povezana z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, ter posledice pandemije COVID-19.

3.2.3.Izvajanje priporočil iz leta 2020 s strani držav članic 35

Komisija je v svojem poročilu o zaščiti finančnih interesov Evropske unije za leto 2020 navedla tri sklope priporočil za države članice, ki zajemajo a) medsektorske vidike boja proti goljufijam; b) prihodke; in c) odhodke. Namen priporočil je bil izboljšati sodelovanje med EU in nacionalnimi organi; izboljšati skladnost in usklajenost nacionalnih ukrepov za boj proti goljufijam; optimizirati delovanje carinske unije in carinskih organov držav članic; okrepiti okvire notranje kontrole; ter povečati prožnost in odpornost v kriznih razmerah.

V zvezi z medsektorskimi vidiki boja proti goljufijam je Komisija državam članicam, ki še ne sodelujejo v EJT, priporočila, naj razmislijo o pridružitvi.

Od petih držav članic, ki še ne sodelujejo v EJT, je Švedska izrazila namero o pridružitvi leta 2023; Danska, Irska, Madžarska in Poljska so navedle, da se ne nameravajo pridružiti 36 .

Na področju prihodkov je 16 37 držav članic odgovorilo, da so v celoti izvedle priporočilo Komisije v zvezi z oceno tveganj in pomanjkljivosti nacionalnih strategij carinskih kontrol, ki jih je izpostavila pandemija COVID-19, štiri 38 države so priporočilo izvedle delno, šest 39 držav pa priporočila ni izvedlo. Odgovori izkazujejo vrsto uspešnih ukrepov, kot sta prožnost kontrol in priprava profila tveganja, s čimer se je zagotovilo, da so se kontrole med obdobjem pandemije COVID-19 še naprej učinkovito izvajale.

V zvezi s priporočilom glede ocene tveganj, ki morda niso bila obravnavana leta 2020, in izvedbe popravnih ukrepov za njihovo obravnavo je 16 40 držav članic priporočilo v celoti izvedlo, tri 41 države so priporočilo izvedle delno, sedem 42 držav pa priporočila ni izvedlo.

V zvezi s priporočilom glede odhodkov je 11 43 držav članic poročalo, da so izvedle ciljno usmerjene ukrepe za obvladovanje tveganj, povezanih s posledicami COVID-19 in bližajočim se izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, ter v celoti izvedle priporočilo; 11 44 držav je priporočilo izvedlo delno, štiri 45 države pa ga niso izvedle.

V zvezi s tem, ali so izboljšale način zbiranja in uporabe osnovnih podatkov in podatkov o odkritih nepravilnostih in goljufijah, je 14 46 držav članic poročalo, da so v celoti izvedle priporočilo, sedem 47 držav je poročalo, da so priporočilo izvedle delno, pet 48 držav pa je poročalo, da ga niso izvedle. Večina držav članic je poročala, da so prilagodile uporabo sistemov IT, kot so sistem za upravljanje nepravilnosti, orodje Arachne 49 , sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) 50 ter vrsta nacionalnih orodij IT, da so izboljšale kakovost podatkov, s katerimi delajo.

Zadnje priporočilo glede odhodkov je države članice spodbujalo, naj uporabijo integrirani in interoperabilni sistem obveščanja in spremljanja, ki ga bo Komisija dala na voljo za mehanizem za okrevanje in odpornost ter proračun EU. 19 51 držav članic je poročalo, da so priporočilo v celoti izvedle, štiri 52 države so priporočilo izvedle delno, tri 53 države pa priporočila niso izvedle.

4.Sodelovanje na področju boja proti goljufijam

Boj proti goljufijam je za EU bistven, predvsem zaradi vloge, ki jo ima v svetu. Da bi bil ta boj zares učinkovit, je ključno sodelovanje. V nadaljevanju so povzeti najpomembnejši razvoji dogodkov na tem področju.

4.1.Mednarodno sodelovanje

4.1.1.Sodelovanje s tretjimi državami ter določbe o medsebojni pomoči in boju proti goljufijam v mednarodnih sporazumih

Sodelovanje z mednarodnimi partnerji je bistveno za zaščito sredstev EU, ki se porabijo zunaj Evrope, in prihodkovne strani proračuna EU. V ta namen je leta 2021 urad OLAF – skupaj z ustreznimi službami Komisije – še naprej zagotavljal, da so sporazumi o financiranju in druge pogodbe vsebovali trdne določbe o boju proti goljufijam, vključno z možnostjo izvajanja kontrol in preiskav v zvezi s sredstvi, porabljenimi zunaj EU. Urad OLAF je sklenil tudi sporazuma o upravnem sodelovanju z dvema mednarodnima partnerskima organoma, in sicer z ukrajinskim uradom generalnega državnega tožilstva in Svetovno carinsko organizacijo. Take ureditve pripomorejo k spodbujanju tesnega odnosa s partnerji na področju boja proti goljufijam, saj zagotavljajo usmerjevalni okvir za praktično sodelovanje, npr. za izmenjavo informacij ali najboljših praks. Urad OLAF je v letu 2021 organiziral tudi spletne dogodke za ozaveščanje, da bi vzpostavil nove operativne stike s preiskovalnimi organi v tretjih državah ter spodbudil poročanje o goljufijah in nepravilnostih prek delegacij EU po vsem svetu.

Sodelovanje s tretjimi državami za preprečevanje in odkrivanje kršitev carinske zakonodaje ter boj proti njim temelji na sporazumih o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah. Taki sporazumi so ključen prispevek k zaščiti finančnih interesov EU. Trenutno so sklenjeni sporazumi s 87 državami, vključno z glavnimi trgovinskimi partnericami EU, kot so Združene države Amerike, Kitajska in Japonska. Leta 2021 so bila zaključena pogajanja z državami Vzhodne in Južne Afrike (ESA5) 54 , potekajo pa pogajanja z Avstralijo in Indonezijo ter Združenim kraljestvom glede Gibraltarja.

Sporazumi o prosti trgovini običajno vsebujejo klavzulo o boju proti goljufijam, ki vključuje začasen preklic tarifnih preferencialov za proizvod v primeru resnih carinskih goljufij in vztrajnega pomanjkanja ustreznega sodelovanja pri boju proti njim. Taka klavzula je dejansko conditio sine qua non za dodelitev tarifnih preferencialov tretjim državam.

4.1.2.Konvencija združenih narodov proti korupciji CoSP9 in resolucije, ki jih sponzorira EU

EU je pogodbenica Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), edinega pravno zavezujočega univerzalnega instrumenta proti korupciji. Komisija zastopa EU v vseh postopkih, povezanih s Konvencijo, vključno s sodelovanjem na sestankih skupine za pregled izvajanja in v odprtih delovnih skupinah za preprečevanje korupcije in vrnitev premoženja.

Mehanizem za pregled izvajanja Konvencije je za njene pogodbenice, vključno z EU, zavezujoč. Komisija je junija 2021 Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) sporočila, da je pripravljena na postopek pregleda, ki ga določa Konvencija Združenih narodov proti korupciji 55 . Pregled izvajanja se je uradno začel julija 2021.

EU je na deveti konferenci držav pogodbenic (CoSP) v Šarm el Šejku v Egiptu decembra 2021 poudarila, da stalno in močno prizadevno podpira najširšo udeležbo ustreznih organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij v boju proti korupciji.

Med splošno razpravo je opozorila na vlogo EJT in urada OLAF v boju proti korupciji ter poudarila, kako pomembni so mediji in raziskovalno novinarstvo. EU je sponzorirala štiri od osmih sprejetih resolucij, in sicer o preprečevanju korupcije, o krepitvi mednarodnega sodelovanja v izrednih razmerah, o odzivanju na krizo in okrevanju ter o regionalnem boju proti korupciji 56 .

4.1.3.Boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki

Drugi akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki (obdobje 2018–2022), ki ga je Komisija predstavila decembra 2018 in ki vsebuje tako ukrepe politike kot tudi operativne ukrepe kazenskega pregona, se je v letu 2021 še naprej izvajal, do konca leta 2021 pa je potekalo veliko ključnih ukrepov ali pa so bili že zaključeni.

Komisija ima vodilno vlogo na tem področju na večstranski ravni ter dvostransko z državami izvora in tranzita. Na večstranski ravni je Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom mednarodni sporazum, namenjen znatnemu zmanjšanju nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki po vsem svetu. Urad OLAF je v tesnem sodelovanju z ustreznimi službami Komisije in državami članicami aktivno udeležen pri delu, povezanem z navedenim protokolom. Zastopal je EU in sodelujoče države članice na drugem zasedanju pogodbenic, ki je potekalo novembra 2021. Na tem zasedanju so bili odobreni sklepi dveh delovnih skupin (za spremljanje in sledenje ter sodelovanje), predlagana pa je bila nova strategija za podporo izvajanju Protokola. Vse udeležene pogodbenice so se tudi dogovorile, da bodo še naprej opravljale delo v zvezi z mednarodno centralno točko za izmenjavo informacij, da bi sistemom spremljanja in sledenja omogočile izmenjavo informacij ter podprle globalni boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki.

4.2.Sodelovanje med EU in državami članicami

4.2.1.Dejavnosti Svetovalnega odbora za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF)

Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij (COCOLAF) združuje strokovnjake Komisije (ki jo zastopa urad OLAF) in držav članic. Zagotavlja forum za razpravo o glavnih spremembah v boju proti goljufijam in za pripravo tega poročila. Njegovo delo poteka v štirih delovnih skupinah in na plenarnih zasedanjih.

Leta 2021 sta bili organizirani dve plenarni zasedanji junija in decembra, potekala sta dva sestanka podskupine za poročanje in analizo goljufij in drugih nepravilnosti ter en sestanek podskupine za preprečevanje goljufij. Ti dogodki so bili dobra priložnost za razpravo o najnovejših trendih v nepravilnostih in goljufijah ter o orodjih IT, ki se uporabljajo za upravljanje sredstev EU. Bili so tudi pomembna povezava med uradom OLAF in njegovimi partnerji med pandemijo, saj so bile tako komunikacijske povezave odprte, udeleženci pa so lahko izmenjevali informacije in najboljše prakse.

Letni sestanek služb za usklajevanje boja proti goljufijam držav članic je v virtualni obliki potekal septembra. Razprave so bile osredotočene na mehanizem za okrevanje in odpornost. Decembra se je podskupina za preprečevanje goljufij dogovorila o oblikovanju strokovne skupine za uporabo orodij IT za zaščito sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

4.2.2.Program EU Boj proti goljufijam

Program Herkul III, ki je zagotavljal pomoč za projekte podpore za boj proti goljufijam in zaščito finančnih interesov EU v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, je s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/785 nadomestil nov program Unije Boj proti goljufijam.

Program zajema tri različne prej ločene dejavnosti, vendar nadgrajuje uspeh programa Herkul III. V en sam okvir združuje finančna sredstva programa Herkul, financiranje informacijskega sistema za boj proti goljufijam (platforma AFIS) za podporo državam članicam pri medsebojni pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah ter sistem za upravljanje nepravilnosti za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zadevah, povezanih s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči.

To krepi sinergije med različnimi sklopi in ustvarja ekonomije za vire, vključno s finančno prožnostjo za prerazporeditev sredstev znotraj programa k enem ali drugem delu dejavnosti, kadar je to potrebno.

Program Unije za boj proti goljufijam ima dva splošna cilja 57 . Prvič, njegov namen je zaščititi finančne interese EU. Drugič, namenjen je podpori medsebojne pomoči med upravnimi organi držav članic ter sodelovanju med njimi in Komisijo, da se zagotovi pravilna uporaba carinske in kmetijske zakonodaje.

Program ima tri specifične cilje:

(1)preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU;

(2)podpora za poročanje o nepravilnostih, vključno z goljufijami, v zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja in predpristopne pomoči iz proračuna EU;

(3)zagotavljanje orodij za izmenjavo informacij in podpore operativnim dejavnostim na področju medsebojne upravne pomoči v carinskih in kmetijskih zadevah.

4.2.3.Sodelovanje na področju prihodkov

4.2.3.1.Program Carina

Program Carina (Uredba (EU) 2021/444), ki boja proti goljufijam sicer ne obravnava neposredno, je pomemben partner pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov EU in držav članic. Njegovi sistemi IT, ki so steber programa, so bistveni za olajšanje izmenjave informacij in podatkov, vključno z informacijami o tveganjih, med državami članicami, s čimer podpirajo pobiranje različnih dajatev (npr. carine, DDV in trošarine na uvoz). Program podpira tudi dejavnosti sodelovanja, vključno s projektnimi skupinami, mrežami strokovnjakov, delavnicami in usposabljanjem ter drugo podporo za izboljšanje usposobljenosti ljudi, ki organom držav članic omogočajo izmenjavo dobrih praks ter izboljšanje carinskih kontrol in pobiranje dajatev. Poleg tega bi moral novo vzpostavljeni instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (Uredba (EU) 2021/1077), namenjen za uporabo na vseh vrstah meja, podpirati carinsko unijo in delo carinskih organov, zlasti tako, da jim pomaga zaščititi finančne in gospodarske interese EU, zagotoviti varnost in zaščito v EU ter zaščititi EU pred nepošteno in nezakonito trgovino, kot je ponarejanje blaga, hkrati pa olajševati zakonito poslovno dejavnost.

4.2.3.2.Program Fiscalis

Program Fiscalis (Uredba (EU) 2021/847) zajema širok sklop ukrepov za podporo sodelovanja med davčnimi organi držav članic za zaščito finančnih in gospodarskih interesov EU in njenih držav članic, vključno z zaščito pred davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem davkom. Program Fiscalis nacionalnim organom tudi zagotavlja možnosti za sodelovanje z uporabo sistemov IT, dejavnostmi sodelovanja in dejavnostmi izboljšanja usposobljenosti ljudi.

4.2.3.3.Skupne carinske operacije

Skupne carinske operacije so časovno omejeni ciljno usmerjeni ukrepi, katerih namen je boj proti goljufijam in tihotapljenju občutljivega blaga na določenih ogroženih območjih in/ali na opredeljenih trgovinskih poteh.

Urad OLAF poleg izvajanja preiskav v primerih goljufij in ponarejanja na strani prihodkov usklajuje obsežne skupne carinske operacije, ki vključujejo EU in mednarodne operativne partnerje. Podpora urada OLAF je prilagojena vsaki skupni carinski operaciji in lahko vključuje uporabo stalne tehnične infrastrukture, orodij IT in komunikacijskih orodij, zlasti virtualne enote za usklajevanje operacij za varno izmenjavo informacij, pa tudi strateško analizo ter upravno in finančno podporo. Leta 2021 je urad OLAF organiziral ali soorganiziral dve operaciji v zvezi z obraznimi maskami in tobačnimi izdelki ter je sodeloval v več operacijah, ki so jih začele države članice, Europol, Evropska agencija za mejno in obalno stražo (FRONTEX) ali Svetovna carinska organizacija.

Preglednica 2 – Skupne carinske operacije v letu 2021

5.Ključni ukrepi za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam

5.1.Prenos direktive o zaščiti finančnih interesov

Direktiva (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov) je začela veljati 5. julija 2017. Rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo se je iztekel 6. julija 2019.

Komisija je prvo od treh poročil o prenosu Direktive v skladu s členom 18 objavila 6. septembra 2021. V poročilu je ugotovila, da čeprav so Direktivo prenesle vse države članice, so potrebni dodatni ukrepi za obravnavo nerešenih težav s skladnostjo. Poudarila je, da je potreben ustrezen prenos opredelitve pojmov, sankcij, pravil o pristojnosti in zastaralnih rokov za goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, iz direktive o zaščiti finančnih interesov, da se EJT omogoči izvajanje učinkovitih preiskav in kazenskega pregona. V poročilu je poudarjeno tudi, da je ključno sodelovanje med EJT in državami članicami.

Komisija se je decembra 2021 odločila, da bo začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper osem držav članic 60 , ker niso pravilno prenesle direktive o zaščiti finančnih interesov. Februarja 2022 je začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper še pet držav članic 61 . Maja 2022 je začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper štiri države članice 62 .

Komisija bo še naprej sprejemala vse potrebne ukrepe za zagotavljanje pravilnega in celovitega prenosa direktive o zaščiti finančnih interesov, po potrebi z nadaljnjimi postopki za ugotavljanje kršitev.

Komisija pripravlja drugo poročilo o prenosu direktive o zaščiti finančnih interesov, ki bo končano v tretji četrtini leta 2022. To poročilo bo osredotočeno na ustreznost praga za DDV v višini 10 milijonov EUR ter na učinkovitost določb Direktive na področju goljufij pri javnih naročilih in zastaralnih rokov.

5.2.Preprečevanje pranja denarja

Goljufije v zvezi s proračunom EU so lahko tudi uvod v druge oblike kriminala (tj. lahko so predhodna kazniva dejanja). Zato je pravni okvir EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, čeprav ni neposredno povezan z zaščito proračuna EU, v tem okviru pomemben.

Vse države članice so poročale o popolnem prenosu pete direktive o preprečevanju pranja denarja 63 , tj. direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma 64 .

5.3.Mehanizem za okrevanje in odpornost

Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost je začela veljati 19. februarja 2021. Z mehanizmom za okrevanje in odpornost se od začetka pandemije februarja 2020 do 31. decembra 2026 financirajo reforme in naložbe v državah članicah. Da bi države članice lahko koristile sredstva mehanizma, morajo Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Vsak načrt določa reforme in naložbe, ki se bodo izvedle do konca leta 2026, kar državam članicam omogoča, da prejmejo finančna sredstva do višine predhodno dogovorjene dodelitve.

Vsak načrt bi moral obravnavati izzive, opredeljene v evropskem semestru 65 , zlasti priporočila za posamezne države 66 , ki jih je Svet sprejel v letih 2019 in 2020. Moral bi tudi pospeševati zeleni in digitalni prehod ter narediti gospodarstva in družbe držav članic odpornejše. Naložbe morajo upoštevati načelo, da se ne škoduje bistveno 67 .

Mehanizem za okrevanje in odpornost je instrument, ki temelji na uspešnosti. Izpolnjevanje dogovorjenih mejnikov in ciljev za doseganje reform in naložb v načrtih omogoča, da se državi članici izplačajo nepovratna sredstva in posojila.

Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost 68 določa, da morajo države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov EU ter zagotoviti, da je uporaba sredstev skladna z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom. V ta namen mora država članica zagotoviti uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole in povračilo neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih zneskov. Ta nov model izvajanja državam članicam nalaga veliko odgovornost pri zagotavljanju, da so ta sredstva zaščitena pred goljufijami, korupcijo, nasprotjem interesov (ki so opredeljena kot „resne nepravilnosti“) in dvojnim financiranjem.

Slika 4 – Postopek ocenjevanja nacionalnih načrtov

Vsak načrt tako vsebuje oddelek za nadzor in revizijo, v katerem države članice opišejo ukrepe (vključno z ukrepi za boj proti goljufijam), ki jih bodo izvedle, ter opredelijo posebne mejnike in cilje za zaščito finančnih interesov EU pred resnimi nepravilnostmi in dvojnim financiranjem. Komisija lahko načrt pozitivno oceni le, če so pozitivno ocenjeni sistemi nadzora, ki jih vsebuje. Urad OLAF je kot služba Komisije prispeval k oceni načrtov držav članic za okrevanje in odpornost, ki jo je pripravila Komisija, z zagotavljanjem ciljno usmerjenega svetovanja za boj proti goljufijam. Poteka sodelovanje z nacionalnimi organi za izmenjavo mnenj ter olajšanje razširjanja dobrih praks in izkušenj (kot je uporaba orodij IT – glej tudi oddelek 4.2.1).

Med obveznostmi držav članic v zvezi z ukrepi za zaščito finančnih interesov EU je pomembno zbiranje podatkov o upravičencih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih. Komisija je državam članicam v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost omogočila uporabo orodja Arachne.

Do konca leta 2021 je bilo sprejetih 22 nacionalnih načrtov. Do 31. julija 2022 jih je bilo sprejetih 25 69 .

5.4.Zaščita žvižgačev

Do nezakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v kateri koli organizaciji, zasebni ali javni, veliki ali majhni. Pojavljajo se lahko v več oblikah, kot je korupcija, goljufija, zloraba s strani podjetij ali malomarnost. Take dejavnosti, če se jih ne obravnava, lahko povzročijo resno škodo javnemu interesu. Osebe, ki delajo za organizacijo ali so v stiku z njo v okviru svojih delovnih dejavnosti, so pogosto prve, ki so seznanjene s takim dogajanjem, in so zato v najboljšem položaju, da obvestijo tiste, ki lahko obravnavajo težavo.

Žvižgači, tj. osebe, ki prijavijo nepravilnosti (v zadevni organizaciji ali zunanjemu organu) ali (javnosti) razkrijejo informacije o njih, ki so jih pridobili pri opravljanju dela, pomagajo preprečiti škodo in odkrivati grožnje ali škodo javnemu interesu, kar bi sicer morda ostalo neopaženo.

Vendar je zaščita žvižgačev na evropski in nacionalni ravni neenakomerna in razdrobljena. Žvižgači zato svojih pomislekov raje ne razkrijejo, saj se bojijo povračilnih ukrepov.

Države članice so morale direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, sprejeto 23. oktobra 2019, v nacionalno zakonodajo prenesti do 17. decembra 2021. Direktiva zajema veliko ključnih področij prava EU, kot so preprečevanje pranja denarja, varstvo podatkov, zaščita finančnih interesov EU, varnost hrane in proizvodov, javno zdravje, varstvo okolja in jedrska varnost.

Do konca leta 2021 je le pet držav članic 70 sprejelo posebno zakonodajo. Do junija 2022 so to storile še štiri države 71 . Le ena država članica 72 še ni začela nobenega postopka. Tri države članice 73 so celo razširile področje uporabe Direktive.

Komisija mora do 17. decembra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju in uporabi Direktive.

5.5.Orodja EU za krepitev pravne države

Komisija je v okviru tako imenovanih orodij EU za krepitev pravne države razvila več instrumentov za odzivanje na različne izzive za pravno državo.

To vključuje evropski mehanizem pravne države, v jedru katerega je letno poročilo o stanju pravne države. Njegov cilj je razviti boljšo ozaveščenost in razumevanje razvoja dogodkov v državah članicah, da bi se lahko opredelila tveganja za pravno državo, pripravile možne rešitve in že zgodaj usmerila podpora. Mehanizem predvideva tudi postopek za letni dialog o pravni državi med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom skupaj z državami članicami ter nacionalnimi parlamenti, civilno družbo in drugimi deležniki.

5.5.1.Poročilo o stanju pravne države – glavne ugotovitve in poudarki v zvezi z zaščito finančnih interesov EU

Poročilo o stanju pravne države za leto 2021 74 , vključno s 27 poglavji o državah, predstavlja pozitiven in negativen razvoj v obdobju med julijem 2020 in junijem 2021 v državah članicah na štirih ključnih področjih pravne države: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, pluralnost in svoboda medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij. Vprašanja, povezana s pravosodnim sistemom in protikorupcijskim okvirom, lahko pomembno vplivajo na to, kako so finančni interesi EU zaščiteni v določeni državi članici.

Tretje poročilo o stanju pravne države, sprejeto julija 2022 75 , zajema obdobje od julija 2021 do junija 2022 ter prvič vključuje specifična priporočila za vse države članice, kot je predsednica Ursula von der Leyen napovedala v govoru o stanju v Uniji leta 2021. V skladu s preventivno naravo poročila je cilj priporočil podpreti države članice pri njihovih prizadevanjih za nadaljevanje tekočih ali načrtovanih reform, spodbuditi pozitiven razvoj dogodkov in jim pomagati ugotoviti, kje so morda potrebne izboljšave ali nadaljnji ukrepi v zvezi z nedavnimi spremembami ali reformami, tudi z namenom obravnavanja sistemskih izzivov v nekaterih primerih.

5.5.2.Napredek pri izvajanju Uredbe EU o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije

Namen Uredbe (EU, EURATOM) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti je zaščititi proračun EU pred kršitvami načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo ali za katere obstaja resno tveganje, da bi lahko vplivale na njegovo dobro finančno poslovodenje ali na zaščito finančnih interesov EU.

Komisija je 2. marca 2022 sprejela smernice 76 , v katerih je pojasnila, kako bo uporabila Uredbo, vključno s tem, kako bodo varovane pravice končnih prejemnikov sredstev EU in upravičencev do njih (glej oddelek 7).

Komisija je začela en postopek na podlagi uredbe o pogojenosti.

5.6.Protikorupcijska politika

Komisija je v letu 2021 državam članicam s svojima programoma še naprej zagotavljala tehnično podporo na področju boja proti korupciji in integritete, in sicer s programom za podporo strukturnim reformam in novovzpostavljenim Instrumentom za tehnično podporo. Tehnična podpora je olajšala revizijo postopkov za izbor in ocenjevanje sodnikov in tožilcev ter izvajanje protikorupcijskih ukrepov v izobraževanju, okoljskih zadevah in športu. Nekateri nacionalni organi so prejeli podporo za vzpostavitev mehanizmov spremljanja za nacionalne načrte za boj proti korupciji, za pregled pravil za upravljanje nasprotij interesov, za zagotavljanje nadzora nad javnofinančnimi odhodki ali za izkazovanje pripravljenosti za pridružitev Konvenciji Organizacije za gospodarsko sodelovanje iz razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju.

Komisija po vsej EU organizira delavnice za izmenjavo izkušenj na področju boja proti korupciji. Na 14. delavnici za izmenjavo izkušenj, ki je potekala 13. decembra 2021, so sodelovali predstavniki držav članic EU, Evropske komisije, Europola in akademikov, ki so razpravljali o odpornosti na korupcijo v kriznih časih. Komisija med drugim podpira tudi projekte, namenjene izboljšanju integritete in obravnavi korupcije v državah članicah EU. Leta 2021 so bili projekti za protikorupcijsko ukrepanje financirani iz Sklada za notranjo varnost - policija (ISFP) za obdobje 2014–2020 in med drugim vključujejo projekt C.O.R.E., katerega cilj je razviti in potrditi ponovljiv postopek za izračun tveganja korupcije v javnem naročanju v času pandemije na podlagi zbiranja in navzkrižne obdelave podatkov o javnih naročilih. Cilj postopka je okrepiti zgodnje odkrivanje tveganja korupcije in spodbujati trdnejšo dokazno podlago za reformo politike, in sicer tako, da je namenjen predvsem protikorupcijskim organom in organom kazenskega pregona pa tudi novinarjem in širši javnosti zaradi odgovornosti.

Komisija države članice tudi spodbuja, naj sprejmejo nacionalne protikorupcijske strategije, s katerimi se zagotovi, da:

·se politične zaveze pretvorijo v konkretne ukrepe;

·se zakonodajne ali institucionalne vrzeli obravnavajo dosledno, celovito in usklajeno; ter

·se protikorupcijska prizadevanja prilagodijo razvijajočemu se okolju.

6.Rezultati dejavnosti nadzora

6.1.Viri podatkov in metodologija

Ta oddelek temelji zlasti na podatkih, ki so jih države članice sporočile na področjih tradicionalnih lastnih sredstev (TLS) in deljenega upravljanja, države kandidatke pa na področju predpristopne pomoči. Podatki o neposrednih odhodkih (oddelek 6.1.2) so pridobljeni iz notranjega računovodskega sistema Komisije. V okviru 2 je navedeno, pod katerimi pogoji poteka poročanje držav članic in kako se podatki uporabljajo v tem oddelku.

Leta 2021 je bilo sporočenih skupaj 11 218 nepravilnosti, ki so vključevale zneske v višini približno 3,24 milijarde EUR. Kar zadeva število sporočenih nepravilnosti, je stanje v primerjavi z letom 2020 stabilno, saj se je zmanjšalo le za približno 5 %. Vendar povezani zneski pomenijo precejšnje povečanje glede na prejšnje leto, saj so se več kot podvojili (+121 %).

Okvir 3 vsebuje kratko metodološko opombo o tem, kako razlagati te podatke in podatke, objavljene v naslednjih oddelkih.

6.2.Prihodki

Komisija je leta 2021 sprejela predlog za spremembo uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago 78 z namenom nadaljnje krepitve sistema dajanja lastnih sredstev na razpolago, da se zagotovijo redna in pravočasna plačila v proračun EU Poleg tega je bila izvedena nova strategija izvrševanja, namenjena hitrejšemu odzivanju na prihajajoča tveganja in boljši zaščiti TLS. 

6.2.1.Goljufije na področju DDV

EJT je pristojen za preiskovanje hujših kršitev skupnega sistema DDV. Take kršitve bi bilo treba povezati z ozemljem dveh ali več držav članic, vključevati pa bi morale skupno škodo v višini najmanj 10 milijonov EUR.

EJT je leta 2021 preiskal 91 takih primerov z ocenjeno škodo v višini 2,5 milijarde EUR 79 .

6.2.2.Tradicionalna lastna sredstva

V letu 2021 je pandemija COVID-19 še naprej vplivala na življenja vseh posameznikov in podjetij v EU. Medtem ko je leta 2020 pandemija veljala za izredno stanje, je bila leta 2021 sprejeta kot samoumevna, kar potrjujejo podatki o uvozu: po šokantnem 11,6-odstotnem zmanjšanju uvoza v EU-27 leta 2020 se je uvoz leta 2021 povečal za 23 %.

Preglednica 3 – Prihodki: Nepravilnosti, ki so jih države članice leta 2021 odkrile in o njih poročale – TLS

V letu 2021 je število nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in število nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, povezanih s TLS (glej preglednico 3), ostalo precej nespremenjeno, saj je bilo zmanjšanje v primerjavi s petletnim povprečjem le triodstotno. Število nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, se je povečalo za 1 %, število nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, pa se je zmanjšalo za 4 %. Od vseh primerov, ki pomenijo goljufijo in ki ne pomenijo goljufije, odkritih v letu 2021, jih je bilo 12 % opredeljenih kot goljufije. Povezani znesek TLS se je povečal in je bil najvišji znesek TLS, odkrit v zadnjih petih letih. Za nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, se je odkriti znesek TLS povečal v primerjavi s petletnim povprečjem, in sicer za 32 % oziroma 13 %. Skupaj se je znesek TLS leta 2021 glede na povprečje za obdobje 2017–2021 povečal za 18 % 82 .

V letu 2021 so imele nacionalne službe za boj proti goljufijam skupaj s carinskimi službami ključno vlogo pri odkrivanju primerov goljufije. Inšpekcijski pregledi, ki so jih izvajale službe za boj proti goljufijam, so bili najuspešnejši način odkrivanja primerov goljufije ter so presegle kontrole po prepustitvi in kontrole ob prepustitvi pri odkrivanju goljufivega izogibanja carinam. Nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, so bile odkrite zlasti s kontrolami po prepustitvi blaga.

Leta 2021 je Komisija nadaljevala obiske, na kraju samem ali na daljavo, z namenom spremljanja in kontrole, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje in zakonodaje o TLS. Kadar se sodelovanje in napredek pri reševanju nerešenih vprašanj štejeta za nezadostna, se izvedejo popravni ukrepi.

Kot je navedeno v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2020, je Komisija take popravne ukrepe že izvedla zoper Združeno kraljestvo v zvezi s prenizko vrednotenim tekstilom in obutvijo iz Kitajske 83 . Sodišče je 8. marca 2022 izdalo sodbo v zadevi C-213/19 84 zoper Združeno kraljestvo. Komisija zdaj analizira posledice navedene sodbe Sodišča za Združeno kraljestvo (npr. ponoven izračun izgub TLS) in za druge države članice.

6.3.Odhodki

Za reševanje krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, so bili uvedeni prožnosti in instrumenti, hkrati pa so se pojavili tudi novi izzivi in tveganja za proračun EU 88 . Komisija je na splošno uspela ohraniti visoko raven revizijske pokritosti in zagotovila. Tako je bilo tudi v državah članicah, ki izvedejo večino revizij in vse kontrole v deljenem upravljanju.

S tem se je zagotovilo, da zagotovljena prožnost ni privedla do sprostitve kontrol. Spremenjena pravila, uvedena v kontrolnih postopkih v državah članicah, so bila časovno in vsebinsko omejena. To je pomagalo upravičencem in državam članicam v težavnih okoliščinah 89 .

Vzpostavljeni so bili, ali pa so že obstajali, strogi blažilni ukrepi za ublažitev tveganj, povezanih z nemožnostjo izvajanja revizij in kontrol na kraju samem. Vključevali so nadomestitev revizij na kraju samem s pregledi dokumentacije in revizijami na daljavo ter možnost nadomestitve inšpekcijskih pregledov na kraju samem z rešitvami IT (geografsko označene fotografije, satelitski posnetki, video sestanki itd.) 90 .

Glede na navedeno in skladno s pričakovanim trendom se je v zadnjih petih letih število sporočenih nepravilnosti (tistih, ki pomenijo goljufijo, in tistih, ki ne pomenijo goljufije), povezanih z odhodki EU za programsko obdobje 2007–2013, zmanjšalo, število nepravilnosti, povezanih s finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 91 , pa se povečuje v skladu s cikli izvajanja, tako da zdaj predstavljajo veliko večino sporočenih nepravilnosti (približno 90 %). Sporočene nepravilnosti v zvezi z letno porabo (neposredna pomoč kmetom in ukrepi za podporo trgu) so ostale stabilne.

Preglednica 4 – Odhodki: nepravilnosti, ki jih je proračunski sektor odkril in o njih poročal v letu 2021

6.3.1.Deljeno upravljanje

Kmetijstvo 94  – Analiza petletnega obdobja (2017–2021) potrjuje glavne vzorce, poudarjene v prejšnjih poročilih o zaščiti finančnih interesov 95 . Čeprav se število nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, v razvoju podeželja postopoma povečuje, je v zvezi s programskim obdobjem 2014–2020 še vedno manjše od števila nepravilnosti, sporočenih za obdobje 2007–2013, po primerljivem obdobju izvajanja. Poročanje o goljufijah v podpori kmetijstvu (vključno z neposredno pomočjo kmetom in tržnimi ukrepi) ostaja skozi čas precej stabilno, čeprav v letu 2021 izkazuje 17-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Pogostost sporočenih goljufij v sorazmerju s plačili ostaja zelo majhna za neposredna plačila. Največja je za tržne ukrepe, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, ter v zvezi z nacionalnimi podpornimi programi v vinskem sektorju. Zadevni finančni zneski so bili tudi sorazmerno visoki za tržni ukrep, posebej povezan s promocijo kmetijskih proizvodov.

Kar zadeva razvoj podeželja in neposredna plačila kmetom, analiza tveganja in informacije civilne družbe na lastno pobudo, vključno z mediji, zanemarljivo prispevajo k odkrivanju nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije. V zvezi s tržnimi ukrepi ima analiza tveganja večjo vlogo pri odkrivanju zaradi na tveganju temelječega preverjanja poslovnih dokumentov tistih subjektov, ki prejemajo plačila.

Približno deset let od prvega poročanja delež primerov suma goljufije, ki niso privedli do obsodbe, ostaja zelo velik, delež primerov, v katerih se ugotovi goljufija, pa je majhen. To lahko pomeni, da je treba več vložiti v preiskovanje in pregon takih primerov. 

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) 98  – Med letoma 2017 in 2021 se je za sklade ESI število nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, povezanih s programskim obdobjem 2007–2013, zmanjšalo. Število nepravilnosti, sporočenih za programsko obdobje 2014–2020, se je povečalo. Ta dinamika je skladna z znanimi trendi in vzorci v odkrivanju in poročanju o nepravilnostih ter je povezana s ciklom izvajanja večletnih programov.

Število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije za programsko obdobje 2014–2020, je bilo skladno s številom nepravilnosti, odkritih za programsko obdobje 2007–2013 po enakem številu let od začetka obdobja; FDR je bila pri približno 1 % višja kot za obdobje 2007–2013 99 . To ne velja za nepravilnosti, ki niso pomenile goljufije. Zanje je zmanjšanje števila in finančnih zneskov, sporočenih po osmih letih od začetka programskega obdobja, osupljivo (glej kratek pregled 17 za analizo razlogov za zmanjšanje).

Tveganje za nepravilnosti se zdi večje na področjih kohezijske politike, povezanih s prevozom, varstvom okolja, raziskavami, tehnološkim razvojem in inovacijami, socialno vključenostjo ter spodbujanjem zaposlovanja in mobilnosti delovne sile.

Analiza je pokazala tveganja, povezana z zelenim prehodom, vključno z naložbami v energijsko učinkovitost, zagotavljanjem pitne vode, ravnanjem z odpadki, obnovljivo energijo (sončno) in preprečevanjem tveganj. Zdi se, da so tveganja digitalnega prehoda očitnejša v storitvah in aplikacijah za mala in srednja podjetja (MSP) z vidika števila nepravilnosti ter storitvah in aplikacijah za e-upravo z vidika povezanih finančnih zneskov. Nepravilnosti so bile sporočene tudi v zvezi z naložbami v infrastrukturo za digitalni prehod.

V zvezi z raziskavami, tehnološkim razvojem in investicijami analiza kaže večja tveganja za naložbe, namenjene zagotavljanju pomoči za te dejavnosti v podjetjih. Še posebej so bili prizadeti ukrepi za spodbujanje raziskav, inovacij in podjetništva v MSP.

Tveganja so visoka v zvezi z naložbami v prometno infrastrukturo zaradi pogostosti nepravilnosti pri splošnih cestnih projektih, ki se nanašajo na regionalne in lokalne ravni, ter zaradi visokih finančnih zneskov, povezanih z nepravilnostmi v zvezi z železnico in cestami vseevropskega omrežja (TEN). Naložbe v multimodalno infrastrukturo omrežja TEN in električna omrežja se prav tako zdijo tvegana.

Tveganja v zvezi s socialno vključenostjo, revščino in diskriminacijo se zdijo večja za naložbe v (i) aktivno vključevanje; (ii) zdravstveno infrastrukturo; (iii) boljši dostop do zdravstvenega varstva in socialnih storitev; (iv) socialno infrastrukturo ter obnovo podeželskih in mestnih območij; (v) naložbe v korist marginaliziranih skupnosti in (vi) infrastrukturo za varstvo otrok.

V zvezi s spodbujanjem zaposlovanja in mobilnosti delovne sile se tveganja zdijo večja za naložbe v (i) prilagajanje delavcev in podjetij na spremembe, zlasti v dejavnostih za zasnovo in razširjanje inovativnih in produktivnejših načinov dela; (ii) dostop do zaposlitve, zlasti dejavnosti za iskalce zaposlitve in neaktivne osebe, vključno z dolgotrajno brezposelnimi in osebami, ki so oddaljene od trga dela; ter (iii) podporo za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij.

Analiza tveganja še vedno le zanemarljivo prispeva k odkrivanju goljufij, informacije civilne družbe (vključno z informacijami, objavljenimi v medijih) pa imajo pomembno in vse večjo vlogo. To ne velja za nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije. Odkrivanje goljufij in nepravilnosti bi bilo mogoče izboljšati s projekti naknadne tematske analize tveganja s poudarkom na skupinah preteklih transakcij.

Približno deset let od prvega poročanja delež primerov suma goljufije, ki niso privedli do obsodbe, ostaja zelo velik, delež primerov, v katerih se ugotovi goljufija, pa je majhen. To lahko pomeni, da je treba več vložiti v preiskovanje in pregon takih primerov.

Druga sredstva v okviru deljenega upravljanja 101  – V zvezi s sredstvi v okviru deljenega upravljanja za druge notranje politike je bil Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) najbolj prizadet zaradi goljufij. Več kot 90 % odkritih nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, je bilo povezanih z naslednjimi skladi: Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in pobuda za zaposlovanje mladih.

6.3.2.Posredno upravljanje

Predpristopna pomoč 102  – Nepravilnosti, sporočene na tem področju leta 2021, se zmanjšujejo v primerjavi s petletnim povprečjem (–23 % po številu in –48 % v zvezi z nepravilnimi finančnimi zneski). V istem obdobju se je največje število odkritih nepravilnosti nanašalo na predpristopno pomoč za razvoj podeželja in čezmejno sodelovanje.

6.3.3.Neposredno upravljanje

Število odkritih nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, povezanih z neposrednimi odhodki Komisije, se je od leta 2016 zmanjšalo in je bilo v zadnjih štirih letih kljub zanemarljivemu povečanju leta 2021 stabilno. Število nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, se je še naprej zmanjševalo, leto 2021 pa je bilo leto z najnižjimi številkami tako glede števila primerov kot tudi povezanih zneskov 103 .

7.Napoved za leto 2022 ter sklepne ugotovitve in priporočila

Pandemija COVID-19 je povzročila nove izzive, na katere se je EU hitro in prožno odzvala z uporabo novih instrumentov in sredstev. Izzivi in posledice te krize še niso premagani, vendar je ruska invazija na Ukrajino sprožila pomembno novo dinamiko, ki ima hude posledice za EU ter njeno gospodarstvo in družbo.

Komisija je 18. maja 2022 predstavila sveženj za obravnavo tem, ki so prišle v ospredje od invazije na Ukrajino, od zanesljivosti oskrbe z energijo do vrzeli pri naložbah EU v obrambo in dolgoročne obnove Ukrajine. Vse te teme imajo posledice za proračun EU.

Proračun EU je že zdaj pod pritiskom, saj se uvajajo novi ukrepi za obravnavo posledic nedavnih dogodkov (npr. načrt REPowerEU), prednostne naloge se spreminjajo (migracije), poleg tega je treba izvesti najobsežnejši sveženj sankcij, ki je bil kdaj koli sprejet proti državi (na splošno in tudi v zvezi z določenimi posamezniki), vse to pa vpliva na prihodke (uvoz in izvoz blaga) in odhodke EU (izključitev iz postopkov javnega naročanja in nepovratnih sredstev).

Vloga nacionalnih organov pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite finančnih interesov EU se je z uvedbo mehanizma za okrevanje in odpornost ter izvajanjem nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost močno okrepila. V letu 2022 in v prihodnje bodo nacionalne uprave še naprej pod velikim pritiskom, saj bodo morale izvesti tudi porabo programskega cikla za obdobje 2021–2027 ter izkazati strokovno znanje in sposobnost nadzora v zvezi z različnimi načini upravljanja, povezanimi z izvajanjem različnih skladov.

7.1.Področje boja EU proti goljufijam

Rezultati urada OLAF in EJT v letu 2021 104 kažejo dodano vrednost, ki jo lahko ima razsežnost EU pri zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam, zlasti preseganje neločljivih omejitev nacionalnih sistemov pri obravnavi čezmejnega kriminala.

Kar je še pomembnejše, rezultati kažejo tudi, da si je treba še naprej prizadevati za čedalje bolj usklajeno področje boja EU proti goljufijam, za to pa mora biti zlasti nacionalna zakonodaja skladna s pravom EU in njegovimi načeli.

Uredba 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (uredba o pogojenosti) se uporablja od 1. januarja 2021 in je od tega datuma izvršljiva. Zajema vse kršitve načel pravne države v državi članici po navedenem datumu, ki dovolj neposredno vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna EU in na finančne interese EU ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za oboje.

Uredba o pogojenosti omogoča EU, da sprejme ukrepe (npr. začasno ustavitev plačil ali finančne popravke) za zaščito proračuna, hkrati pa zagotavlja, da končni upravičenci do sredstev EU še naprej prejemajo plačila neposredno od zadevnih držav članic. Ravnanje javnih organov v zvezi z goljufijami spada med okoliščine, ki bi lahko bile, če bi bile povezane s kršitvami načel pravne države, relevantne v skladu s postopkom, ki ga določa uredba o pogojenosti.

Sodišče je 16. februarja 2022 zavrnilo tožbi dveh držav članic (C-156/21 105 in C-157/21 106 ) ter razsodilo, da uredba spada v pristojnost za vzpostavitev finančnih pravil za izvrševanje proračuna EU, ki jo podeljujeta Pogodbi. Komisija je 2. marca 2022 izdala smernice za uporabo uredbe, ob upoštevanju sodbe Sodišča.

Skladno in vse bolj harmonizirano področje boja EU proti goljufijam prav tako prispeva k odpravi možnih vrzeli v splošni strukturi nadzora, ki jih lahko goljufi izkoriščajo.

7.2.Preglednost, obvladovanje tveganja za goljufije in digitalizacija boja proti goljufijam

Za večletni finančni okvir 2021–2027 in instrument NextGenerationEU je Komisija predstavila predloge za izboljšanje kakovosti podatkov in interoperabilnosti sistemov IT v zvezi s prejemniki sredstev EU, kadar se proračun izvršuje v okviru deljenega upravljanja ter v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Eden od predlogov Komisije, ki sta ga sozakonodajalca sprejela za mehanizem za okrevanje in odpornost ter kohezijsko politiko, od držav članic zahteva, da beležijo in hranijo podatke o prejemnikih sredstev EU in o njihovih dejanskih lastnikih. Za SKP bodo države članice po potrebi zbirale podatke o skupinah, v katerih sodelujejo upravičenci.

Komisija namerava s ciljno usmerjeno spremembo finančne uredbe 107 nadalje izboljšati način obveščanja javnosti o uporabi proračuna EU in prejemnikih sredstev EU. Predlagala je, da bi ji države članice in drugi organi, ki izvršujejo proračun EU z vsemi načini upravljanja, enkrat letno zagotavljali informacije o prejemnikih sredstev EU, pri čemer bi, če so prejemniki pravne osebe, vključili edinstvene identifikatorje. Treba bi bilo zaščititi pravice upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in varovanja osebnih podatkov 108 . Komisija bi te informacije dopolnila s podatki, ki jih ima o neposrednem upravljanju, in bi bila odgovorna za konsolidacijo, centralizacijo in objavo informacij v podatkovni zbirki, ki bi bila dostopna na enem samem spletišču in bi zajemala vse načine upravljanja. To eno spletišče bi bilo izboljšana različica sistema finančne preglednosti, ki se trenutno uporablja za neposredno upravljanje.

Ciljno usmerjena sprememba finančne uredbe je še ena priložnost za dodatno izboljšavo zaščite proračuna EU pred nepravilnostmi, goljufijami, korupcijo in nasprotji interesov.

Prvič, Komisija je predlagala obvezno uporabo enega integriranega informacijskega sistema za rudarjenje podatkov in ocenjevanje tveganja. Uporaba obstoječega sistema, tj. orodja Arachne, je prostovoljna, obvezna uporaba pa bi bila pomemben korak naprej, čeprav se to orodje že obširno uporablja v kohezijski politiki in se uvaja za porabo v kmetijstvu.

Drugič, Komisija predlaga tudi razširitev obsega in povečanje učinkovitosti sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES). Ta sistem je sestavljen iz vrste ukrepov za zaščito pred nezanesljivimi gospodarskimi subjekti. Zlasti omogoča zgodnje odkrivanje goljufivih ali nezanesljivih gospodarskih subjektov ter njihovo morebitno izključitev iz financiranja EU. Prepovedane prakse vključujejo širok nabor ravnanj, ki vplivajo na poklicno integriteto (kot so goljufije, korupcija in huda kršitev poklicnih pravil), ter neizpolnjevanje pogodb (na primer znatne pomanjkljivosti pri izvajanju pogodb, financiranih s sredstvi EU) 109 . Komisija je v zvezi s tem predlagala tudi razširitev sistema na upravičence v okviru deljenega upravljanja s sorazmernim in ciljno usmerjenim pristopom. Cilj je zagotoviti, da organi držav članic v okviru deljenega upravljanja izvršijo odločitve o izključitvi, sprejete na ravni EU. Komisija predlaga tudi, da se za povezane subjekte in/ali dejanske lastnike primarnega izključenega subjekta omogoči izključitev iz sodelovanja na javnih razpisih in posledično iz pridobivanja sredstev EU.

Tretjič, predlagane spremembe finančne uredbe bodo, če jih bo sozakonodajalec potrdil, povečale učinkovitost in kakovost kontrol in revizij s pomočjo digitalizacije in nastajajočih tehnologij, kot so strojno učenje, robotska avtomatizacija procesov in umetna inteligenca. Ti vidiki so v finančni uredbi prepoznavnejši z namenom širše in doslednejše uporabe digitalnih revizij in kontrol, hkrati pa znižujejo stroške kontrol in revizij. Digitalizacija boja proti goljufijam bo tudi tema pri reviziji akcijskega načrta, priloženega strategiji Komisije za boj proti goljufijam, ki je predvidena za leto 2023.

Pravočasen in proaktiven pristop k oceni in spremljanju tveganj je nepogrešljiv za učinkovito zaščito finančnih interesov EU. To vključuje uporabo vseh razpoložljivih virov informacij, izmenjavo informacij med vključenimi službami in zagotavljanje hitrih povratnih informacij o sprejetih ukrepih. Tako stalno ocenjevanje, izmenjevanje informacij ter spremljanje tveganj in trendov goljufij ter povratne informacije so potrebni za izboljšanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti za boljšo zaščito finančnih interesov EU.

(1)    Temu poročilu, znanemu tudi kot poročilo PIF, in sicer na podlagi francoskega izraza Protection des Intérêts Financiers, je priloženih šest delovnih dokumentov služb Komisije, ki se nanašajo na:

(2)    Člen 1.2 Uredbe Sveta (ES, EURATOM) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995, UL C 312, 23.12.1995, in člen 2(35) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013, UL L 347, 20.12.2013.

(3)    Glej na primer člen 2(a) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1970 z dne 8. julija 2015, UL L 293, 10.11.2015.

(4)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017, člen 2.1, točka (a), UL L 198, 28.7.2017, str. 29.

(5)    TLS so sestavljena zlasti iz carinskih dajatev po odbitku 25-odstotne stopnje zadržanih zneskov.

(6)    Letni postopek sprejetja proračuna EU, https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/about_the_european_commission/eu_budget/budgetary-procedure.pdf .

(7)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(8)    Oddelek 5.2 vsebuje več informacij o njegovem izvajanju.

(9)    UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(10)    UL L 172, 17.5.2021, str. 110.

(11)    Za več informacij glej oddelek 4.2.2.

(12)    Sodba z dne 30. septembra 2021, EU:C:2021:782

(13)    Sodba z dne 14. oktobra 2021, EU:C:2021:856

(14)    Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

(15)    Sodba z dne 21. oktobra 2021, EU:C:2021:1034

(16)    Za razvoj zakonodaje za zaščito finančnih interesov EU v prvih treh desetletjih (1989–2018) vidika dela EU na področju zaščite finančnih interesov glej poročilo Evropske komisije z naslovom, „Letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam (2018)“, COM(2019) 444 final, 11.10.2019. Za zadnji dve leti (2019 in 2020) glej poročilo Evropske komisije z naslovom „Letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2019“, COM(2020) 363 final, 3.9.2020, oziroma „Letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020“, COM(2021) 578 final, 20.9.2021.

(17)    Struktura EU za boj proti goljufijam in glavni udeleženi akterji so bili predstavljeni v dokumentu COM(2021) 444 final, cit., oddelek 3, str. 11.

(18)    2020/2140(DEC), 28. 4. 2021.

(19)    2021/2106(DEC). EP je resolucijo o razrešnici sprejel maja 2021. Potrdil je resolucijo o razrešnici Komisiji, priloženo sklepu o razrešnici, in sicer s 451 glasovi za, 175 glasovi proti in 17 vzdržanimi glasovi.

(20)    Dokumentacija postopka 2020/2246(INI), Zaščita finančnih interesov EU – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2019.

(21)    Za stanje izvajanja akcijskega načrta strategije Komisije za boj proti goljufijam glej dokument „Akcijski načrt za izvajanje strategije za boj proti goljufijam – stanje v juniju 2022“, ki je priložen temu poročilu.

(22)    Prenizko vrednotenje, ugotovljeno v Združenem kraljestvu, je že bilo sporočeno v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2020, cit., kratek pregled 1, str. 13.

(23)    Pravni okvir, ki ureja odnos med EJT in uradom OLAF, zagotavlja delovne ureditve med obema organoma, ki določajo praktične vidike tega odnosa. Delovne ureditve so bile podpisane 5. julija 2021.

(24)    Evropski urad za boj proti goljufijam, Poročilo urada OLAF za leto 2021 , str. 38.

(25)    V EJT ne sodelujejo Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska. Pričakuje se, da se bo Švedska EJT pridružila leta 2023.

(26)    Za več podrobnih statističnih podatkov, zlasti po sodelujočih državah članicah, glej Evropsko javno tožilstvo, Letno poročilo za leto 2021 .

(27)    Evropsko računsko sodišče, Letno poročilo o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2020 , 26.10.2021.

(28)    V skladu s členom 12a Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2016/2030 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 in Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020.

(29)    Za več informacij o nacionalnih pobudah za izboljšanje zaščite finančnih interesov EU glej dokument „Ukrepi, ki so jih države članice sprejele za zaščito finančnih interesov EU v letu 2021 – izvajanje člena 325 PDEU“, ki je priložen temu poročilu.

(30)    Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Slovaška, Švedska. Od teh držav Nemčija in Portugalska uradu OLAF še nista posredovali potrebnih dokumentov. Avstrija je leta 2020 poročala, da ima vzpostavljeno strategijo do konca leta, vendar za leto 2021 ni posredovala nobenih dodatnih posodobitev.

(31)    Belgija, Irska, Španija, Ciper, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Finska.

(32)    Belgija, Španija, Luksemburg, Romunija.

(33)    Glej tudi oddelek 5.6.

(34)    Bolgarija, Grčija, Francija, Italija, Madžarska.

(35)    Za popoln pregled nadaljnjega ukrepanja držav članic glej dokument „Izvajanje priporočil iz leta 2020 s strani držav članic“, ki je priložen temu poročilu.

(36)    Za Dansko in Irsko velja izvzetje iz območja svobode, varnosti in pravice.

(37)    Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Grčija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Švedska.

(38)      Belgija, Nemčija, Španija, Francija.

(39)      Danska, Hrvaška, Malta, Nizozemska, Slovaška, Finska.

(40)      Češka, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Švedska.

(41)      Belgija, Bolgarija, Francija.

(42)      Danska, Nemčija, Hrvaška, Malta, Nizozemska, Slovaška, Finska.

(43)      Danska, Estonija, Grčija, Italija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska, Švedska.

(44)      Belgija, Bolgarija, Češka, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Finska.

(45)      Nemčija, Irska, Litva, Slovenija.

(46)      Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Švedska.

(47)      Belgija, Češka, Danska, Španija, Francija, Romunija, Finska.

(48)      Nemčija, Estonija, Irska, Litva, Slovenija.

(49)    Orodje Arachne je enotni integrirani informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganj, ki ga je razvila Komisija in ga dala na voljo državam članicam na področjih kohezije, kmetijstva ter mehanizma za okrevanje in odpornost.

(50)    Sistem je opisan v oddelku 7.2.

(51)      Bolgarija, Belgija, Češka, Danska, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška.

(52)      Hrvaška, Litva, Romunija, Finska.

(53)      Nemčija, Estonija, Švedska.

(54)    Komori, Madagaskar, Mavricij, Sejšeli in Zimbabve.

(55)    Z dopisom komisarke Ylve Johansson, naslovljenem na izvršnega direktorja Urada Združenih narodov za droge in kriminal.

(56)      Končno poročilo o deveti konferenci držav pogodbenic.

(57)    Za več informacij glej dokument „Letni pregled z informacijami o rezultatih programa Unije Boj proti goljufijam za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu.

(58)    Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(59)    Sistem je opisan v oddelku 7.2.

(60)    Hrvaška, Finska, Grčija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Španija.

(61)    Belgija, Ciper, Slovaška, Slovenija in Švedska.

(62)    Estonija, Madžarska, Malta in Nizozemska.

(63)    Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (Besedilo velja za EGP), UL L 156, 19.6.2018, str. 43.

(64)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/financial-supervision-and-risk-management/anti-money-laundering-and-countering-financing-terrorism_sl  

(65)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/european-semester_sl  

(66)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/european-semester/european-semester-timeline/spring-package_sl  

(67)    Noben ukrep, vključen v mehanizem za okrevanje in odpornost, ne bi smel bistveno škodovati, kot je opredeljeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o taksonomiji.

(68)    Člen 22 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost, UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(69)     Madžarska in Nizozemska načrta še nista sprejeli.

(70)    Danska, Litva, Malta, Portugalska in Švedska.

(71)    Hrvaška, Ciper, Francija in Latvija.

(72)    Madžarska.

(73)    Danska, Francija in Latvija.

(74)    COM(2021) 700 final z dne 20. julija 2021.

(75)      COM(2022) 500 final z dne 13. julija 2022.

(76)    COM(2022) 1382 final z dne 2. marca 2022.

(77)    To je časovna vrzel, izmerjena za nepravilnosti, sporočene v kohezijski politiki. Glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih v letu 2021“, priložen temu poročilu, oddelek 4.5.1.

(78)    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2022/615 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 je bila sprejeta 5. aprila 2022.

(79)    Evropsko javno tožilstvo, Letno poročilo za leto 2021, str. 10.

(80)    FDR – stopnja odkrivanja goljufij: Razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, v zvezi z določenimi skupnimi lastnimi sredstvi in ocenjenim zneskom.

(81)    IDR – stopnja odkrivanja nepravilnosti: Razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije, v zvezi z določenimi skupnimi lastnimi sredstvi in ocenjenim zneskom.

(82)    Za popolno analizo nepravilnosti, sporočenih v TLS, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 2.

(83)    Evropska komisija, „32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020“, kratek pregled 1, str. 13.

(84)    Sodba z dne 8. marca 2022. EU:C:2022:167.

(85)      Na podlagi člena 13 osnovne protidampinške uredbe do izogibanja pride, kadar proizvajalci izvozniki v tretjih državah izvajajo prakse, kot so pošiljanje izdelka prek države, za katero ne veljajo dajatve (pretovarjanje), rahlo spreminjanje izdelka tako, da zanj ne veljajo dajatve, ali izvoz prek proizvajalca izvoznika z nižjimi individualnimi stopnjami protidampinških ali izravnalnih dajatev (usmerjanje prek druge družbe)

(86)

     Druga praksa je absorpcija dajatve, kadar izvozniki kljub uvedenim ukrepom znižajo svoje cene, da bi se izognili dajatvam, ali pa uvozniki pri nadaljnji prodaji izdelka v Uniji ne vključijo dajatve.

(87)      Tkanine iz steklenih vlaken se na primer uporabljajo za proizvodnjo lopatic za vetrne turbine, v proizvodnji čolnov, tovornjakov in športne opreme ter v sistemih za obnovo cevi.

(88)    Glej 32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije, cit., oddelek 6.2, str. 37.

(89)    Evropska komisija, „Poročilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2020“, COM(2022) 331 final, 30. 6. 2022, str. 2.

(90)    Prav tam.

(91)    Področja porabe, povezana s programskimi obdobji, zadevajo razvoj podeželja, kohezijo, ribiško politiko in notranjo politiko.

(92)    FDR – stopnja odkrivanja goljufij: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, in skupnimi izvršenimi plačili.

(93)    IDR – stopnja odkrivanja nepravilnosti: razmerje med finančnimi zneski, povezanimi z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije, in skupnimi izvršenimi plačili.

(94)    Za popolno analizo nepravilnosti, sporočenih v kmetijstvu, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 3.

(95)    Glej 32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – 2020, cit., str. 35.

(96)    COM(2021) 141 final.

(97)    TRACES je spletna platforma Evropske komisije za sanitarno in fitosanitarno certificiranje, potrebno za uvoz živali, živalskih proizvodov, živil in krme neživalskega izvora ter rastlin v Evropsko unijo ter trgovino znotraj Unije in izvoz živali in nekaterih živalskih proizvodov iz EU.

(98)    Za popolno analizo nepravilnosti, sporočenih v zvezi s skladi ESI, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 4.

(99)    V zvezi s programskim obdobjem 2014–2020 na FDR močno vplivajo pomembna odkritja Romunije in Slovaške, vendar gre za posamezne nepravilnosti, ki vključujejo zelo velike finančne zneske. Te nepravilnosti so imele tudi pomemben učinek na FDR za EU-27. Primerjava obeh programskih obdobij je pomembna, saj omogoča razumevanje, da je povečanje v višini 186 % leta 2021 v primerjavi s petletnim povprečjem povezano z izjemnimi razmerami.

(100)     https://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/how/improving-investment/integrity-pacts/  

(101)    Za analizo nepravilnosti, sporočenih v zvezi s temi skladi, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 4.6.

(102)    Za analizo nepravilnosti, sporočenih v zvezi s predpristopno pomočjo, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 5.

(103)    Za analizo nepravilnosti, sporočenih v zvezi neposrednim upravljanjem, glej dokument „Statistična ocena nepravilnosti, sporočenih za leto 2021“, ki je priložen temu poročilu, oddelek 6.

(104)    Glej kratka pregleda 3 in 4.

(105)    Sodba z dne 16. februarja 2022. EU:C:2022:97.

(106)    Sodba z dne 16. februarja 2022. EU:C:2022:98.

(107)    COM(2022) 184 final, 22. 4. 2022.

(108)    V skladu z uredbama (EU) 2016/679 (GDPR) in (EU) 2018/1725.

(109)    Za podroben pregled odločitev, ki jih je komisija sprejela leta 2021, glej dokument „Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) – komisija iz člena 143 finančne uredbe“, ki je priložen temu poročilu.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.9.2022

COM(2022) 482 final

PRILOGI

k

POROČILU KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

33. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam – 2021

{SWD(2022) 302 final} - {SWD(2022) 303 final} - {SWD(2022) 304 final} - {SWD(2022) 305 final} - {SWD(2022) 306 final} - {SWD(2022) 307 final}

Priloga 1 – Nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, v letu 2021

Število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, je merilo uspešnosti držav članic za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese EU. Zato se podatki ne bi smeli razlagati kot pokazatelj stopnje goljufij na ozemljih držav članic. Priloga k poročilu o zaščiti finančnih interesov ne vključuje tretjih držav (pred pristopom), Združenega kraljestva in neposrednih odhodkov.

Priloga 2 – Nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, v letu 2021

Priloga k poročilu o zaščiti finančnih interesov ne vključuje tretjih držav (pred pristopom), Združenega kraljestva in neposrednih odhodkov.