(-1a)

Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)  (1a) . Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 oC glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5  oC. Pogodbenice glasgowskega podnebnega dogovora na konferenci pogodbenic COP26 novembra 2021 so z njegovim sprejetjem pripoznale, da bi močno zmanjšali tveganja in posledice podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature zamejili na 1,5  oC glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje do leta 2030, da bi zagotovile, da bodo pogodbenice na dobri poti k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5  oC.

(-1b)

Evropski parlament je 28. novembra 2019 sprejel resolucijo o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah  (1b) ter Komisijo pozval, naj takoj ambiciozno ukrepa za omejitev globalnega segrevanja na 1,5  oC. Da se cilja Pariškega sporazuma glede zadržanja dviga svetovne temperature pri 1,5  oC ne sme preseči, je razvidno tudi iz najnovejšega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 8. oktobra 2018 z naslovom Global warming of 1,5  oC (Globalni dvig temperature za 1,5  oC), z dne 7. avgusta 2021 z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021: fizikalnoznanstvena podlaga) in z dne 28. februarja 2022 z naslovom Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe leta 2022: vplivi, prilagoditev in ranljivost). IPCC je z zelo veliko prepričanostjo navedel, da podnebne spremembe ogrožajo blaginjo ljudi in zdravje planeta, z morebitno nadaljnjo zamudo pri usklajenih predvidenih globalnih ukrepih za prilagajanje in blažitev pa bomo zamudili kratko in hitro zapirajoče se okno priložnosti za zagotovitev trajnostne prihodnosti in okolja, ki bo prijetno za življenje, za vse. IPCC je tudi ugotovil, da bodo posledice podnebnih sprememb veliko bolj uničujoče, če nam dviga globalne temperature ne bo uspelo omejiti na 1,5  oC in se bodo temperature dvignile za 2 oC. Poleg tega bodo svetovne temperature mejo 1,5  oC dosegle ali presegle celo prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer v povprečju v naslednjih 20 letih. Ugotovil je tudi, da brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov globalnega segrevanja ne bo več mogoče omejiti niti na blizu 1,5  oC, celo na 2 oC ne. Poleg tega je Svet OZN za človekove pravice v svoji resoluciji št. 48/13 z dne 8. oktobra 2021 pravico do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja priznal kot človekovo pravico.

(-1c)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 21. oktobra 2021 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2021 v Glasgowu v Združenem kraljestvu (COP26)  (1c) izrazil zaskrbljenost zaradi počasnega napredka, ki ga je Mednarodna organizacija civilnega letalstva dosegla pri zmanjševanju emisij v mednarodnega letalstvu, in v zvezi s tem ponovno poudaril, da je treba sektor urediti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, ki bi lahko služil tudi kot vzor za vzporedna prizadevanja za višje svetovne ambicije na mednarodni ravni, tudi v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. Hkrati je pozval Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za okrepitev sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA) ter naj podprejo sprejetje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij v letalstvu v ICAO, pri tem pa naj ohranijo zakonodajno avtonomijo Unije pri izvajanju direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami.

(2)

Unija namerava izvajati shemo CORSIA ob upoštevanju razlik med zakonodajo EU in shemo CORSIA, priglašenih ICAO v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/2027 (14), ter načina, kako Evropski parlament in Svet spreminjata zakonodajo Unije.

(2)

Unija namerava izvajati shemo CORSIA ob upoštevanju razlik med zakonodajo EU in shemo CORSIA, sprejete v ICAO v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/2027 (14), ter načina, kako Evropski parlament in Svet spreminjata zakonodajo Unije z Direktivo 2003/87/ES .

(9a)

Namen tega sklepa je delovati zgolj kot začasni ukrep, dokler ne začne veljati direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa, in sicer sklep tudi ne posega vanjo.

(b)

od 1. januarja  2019 njihove letne emisije CO2 iz letov iz Priloge I, ki se opravljajo z zrakoplovi z največjo potrjeno vzletno maso, večjo od 5 700  kg, razen letov z vzletom in pristankom v isti državi članici (vključno z najbolj oddaljenimi regijami iste države članice), presegajo 10 000  ton.

(b)

od 1. januarja  2021 njihove letne emisije CO2 iz letov iz Priloge I  k tej direktivi ter iz člena 2(3) in (4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1603  (1a), ki se opravljajo z zrakoplovi z največjo potrjeno vzletno maso, večjo od 5 700  kg, razen letov z vzletom in pristankom v isti državi članici (vključno z najbolj oddaljenimi regijami iste države članice), presegajo 10 000  ton.