Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Digitalizacija energetskega sistema – akcijski načrt EU

(COM(2022) 552 final)

(2023/C 184/17)

Poročevalec:	Thomas KATTNIG
Soporočevalec:	Zsolt KÜKEDI

Zaprosilo	Evropska komisija, 25. 11. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	7. 3. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	22. 3. 2023
Plenarno zasedanje št.	577
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	198/1/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira cilje in pozdravlja večino ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu. Zlasti je že pojasnil povezavo med energetskim prehodom in digitalno preobrazbo, pri čemer je izpostavil koristi digitalizacije v smislu varčevanja z energijo, manjše energetske intenzivnosti in boljšega upravljanja energetske infrastrukture. Čeprav je optimistična naravnanost akcijskega načrta navdihujoča, Komisija pogosto ne upošteva dejstva, da se dejansko stanje zelo razlikuje od primerov uporabe digitalizacije, navedenih v akcijskem načrtu.

1.2

Strateški pristop in posebni ukrepi iz akcijskega načrta sicer vodijo v pravo smer, a Komisija akcijskega načrta ne povezuje s splošno energetsko politiko. Omejen pristop, ki se osredotoča le na digitalizacijo in ne upošteva splošnega okvira, ne bo prinesel koristi, ki so pravilno pojasnjene v akcijskem načrtu. Digitalizacija energetskega sistema mora pripeljati do skupnih rešitev, kjer bodo uporabnikom na voljo spodbude za sodelovanje v digitaliziranem energetskem sistemu, na primer za uporabo pametnih števcev in e-vozil z dvosmernim polnjenjem, ki podpirajo stabilnost elektroenergetskega sistema. Za medsebojno trgovanje, virtualno lastno porabo in souporabo energije so potrebna digitalna orodja, vendar zaradi upravnih ovir te prakse niso privlačne ali pa zanje ni učinkovitih spodbud.

1.3

EESO se strinja, da mora energetski sistem vsekakor postati pametnejši in prožnejši, vendar ga trenutno omejujejo pomanjkljivosti, kot je neprilagodljivost prenosnega in distribucijskega omrežja, kar je posledica premajhnih naložb v energetsko infrastrukturo. Čeprav so nekateri ponudniki energije ustvarili znatne dobičke, ni bilo dovolj naložb v pametna omrežja, da bi lahko dosegli cilje energetskega prehoda. Širitev in preoblikovanje omrežja sta prepočasna, ker regulativni okvir med drugim ne spodbuja naložb v digitalizacijo in prožnost, obstoječa omrežja pa so postala neprimerna za prenos in distribucijo energije iz nestalnih virov. Da bi se v digitaliziranem energetskem sistemu izognili izpadom omrežja, moramo nujno začeti s preoblikovanjem našega energetskega sistema ter razviti in razširiti omrežje (prenosno in distribucijsko).

1.4

EESO poziva Evropsko komisijo, naj zamisli v okviru „spodbujanja naložb v digitalno elektroenergetsko infrastrukturo“ vključi v spremembo člena 58 Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (1), da se zagotovi regulativni okvir, ki bo učinkovito spodbujal naložbe v digitalizacijo elektroenergetskih omrežij. Hkrati je treba razviti trge prožnosti, da bodo prilagodljiva poraba, proizvodnja in proizvajanje-odjemanje, podprti z digitalnimi tehnologijami, postali privlačni.

1.5

Več kot šest let po predstavitvi svežnja o čisti energiji imajo energetske skupnosti in skupna lastna poraba v evropskih energetskih sistemih še vedno majhno vlogo. Evropska komisija doslej ni upoštevala, da obstajajo ovire za te oblike proizvodnje in porabe energije. Evropejcem je treba nameniti spodbude, ki jih bodo sčasoma prepričale in motivirale za digitalizacijo vseh njihovih dejavnosti, povezanih z energijo. V številnih primerih je treba določiti tudi jasne pravne in upravne pravice. EESO poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ustrezne pobude, vključno z neposredno podporo, ki energetskim skupnostim in kolektivnim proizvajalcem-odjemalcem omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial, pri čemer morajo te oblike proizvodnje in porabe zlasti z vidika zanesljivosti oskrbe postati bistveni del sistema. V nasprotnem primeru digitalna orodja ne bodo prinesla sprememb.

1.6

EESO ponovno poudarja, da ima lahko s pravim pristopom podnebno nevtralna, decentralizirana in digitalizirana struktura oskrbe z energijo pomembne pozitivne učinke na zaposlovanje in gospodarstvo, zlasti na regionalno gospodarstvo (2). Evropska unija v sedanji krizi potrebuje splošen pristop k energetski politiki, ki bo posebna vprašanja, povezana z energijo in podnebjem, povezal s cilji socialne in regionalne kohezijske politike.

1.7

Vendar EESO ugotavlja, da je lahko politika sprememb uspešna le, če upošteva različne družbene dinamike, ki spremljajo prehod, ter jih obravnava v svojih strategijah in ukrepih. V procesu digitalizacije bi morali okrepiti vlogo aktivnih odjemalcev ter jih spodbujati in jim dati pravico, da uporabljajo čim več pametnih rešitev, saj lahko izboljšajo učinkovitost in uspešnost notranjega trga z energijo. Upoštevati bi morali tudi operaterje distribucijskih sistemov, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe. Orodja morajo biti uporabniku prijazna, pozornost pa je treba nameniti ranljivim skupinam in invalidom. Zato je nujno potrebna politika pravičnega prehoda in dejavnega političnega upravljanja sprememb. Če se pri izvajanju nameni premalo pozornosti socialni razsežnosti, obstaja tveganje, da bo prehod neuspešen zaradi odpora javnosti.

1.8

EESO je v zvezi s prihodnjo zasnovo energetskih sistemov in infrastrukture večkrat poudaril, da morajo biti v razvoj pametnih energetskih sistemov aktivno vključeni vsi odjemalci ter da je treba uvesti spodbude, da bi lahko civilna družba sodelovala pri energetskem prehodu. Zelo pomembno je „povezovanje lokalnih in regionalnih inovatorjev“, ki ga Komisija omenja v točki 7.3. Skupno ukrepanje, kot je sodelovanje med pametnimi mesti in skupnostmi, lahko pripelje do najboljših in cenovno najugodnejših rešitev, ki bi jih regija lahko potrebovala.

1.9

Digitalna in energetska politika EU že usmerjata digitalizacijo energetskega sektorja, saj vprašanj, kot so interoperabilnost podatkov, zanesljivost oskrbe in kibernetska varnost, zasebnost in varstvo odjemalcev, ni mogoče prepustiti samo trgu, ustrezno izvajanje pa je ključnega pomena. V zvezi s tem EESO poudarja, da je treba z vsemi sredstvi preprečiti kršitve zasebnosti in zlorabo podatkov. To ne vključuje le tehničnih previdnostnih ukrepov, temveč zajema tudi odgovornost državnih organov, ki so pod političnim in demokratičnim nadzorom, za ta podatkovni prostor in njihov nadzor nad njim. Hkrati je treba posebno pozornost nameniti varovanju podatkov o kritični infrastrukturi.

1.10

Komisija v sporočilu navaja, da digitalizacija nikakor ne sme ogroziti okvira za varstvo odjemalcev, ki je že vzpostavljen na notranjem trgu z električno energijo. EESO to upošteva in dodaja, da je treba pravice odjemalcev na trgu energije prilagoditi in izboljšati. Odjemalci ne smejo biti prikrajšani ali plačevati previsokih zneskov. Digitalna orodja bi jim morala koristiti, saj lahko prispevajo k okrepitvi varstva potrošnikov, če so pravilno razvita.

1.11

Pri vseh pobudah je pomembno, da imajo odjemalci doma pametne števce. To v številnih državah članicah še ni uresničeno, zato je nujno okrepiti prizadevanja za širšo uporabo pametnega merjenja, ki je temelj za večino digitalnih rešitev v energetskem sektorju, zlasti za oskrbo z električno energijo, v manjši meri pa tudi s plinom. Države članice, ki še niso v celoti uvedle pametnih števcev, morajo pospešiti njihovo uvajanje in povečati svoje nacionalne cilje v zvezi s tem. Mednarodni podatki kažejo, da je uvedba pametnih števcev najučinkovitejša, kadar so zanjo odgovorni upravljavci omrežja. Pametne števce bi bilo treba obravnavati kot sestavni del elektroenergetskega omrežja.

1.12

Obstaja tveganje, da se nove storitve, ki temeljijo na podatkih, in inovativne tehnološke rešitve ne bodo izvajale dovolj hitro, če ne bo dovolj kvalificiranih delavcev in usposobljenih strokovnjakov, ki bi pomagali pri njihovi uporabi. Za potrebne ukrepe politike na trgu dela in v izobraževanju so potrebna zadostna finančna sredstva ter priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovil usklajen pristop. EESO meni, da je pri tem ključno tesno sodelovanje s socialnimi partnerji.

1.13

Kibernetska varnost je osnova za zanesljivost vse bolj digitaliziranega energetskega sistema. Dogajanje v zadnjih desetletjih in zlasti nedavni dogodki kažejo na nevarnost kibernetskih napadov in sabotaž, usmerjenih proti kritični infrastrukturi. Vendar se lahko težave pojavijo ne le zaradi kibernetskih napadov ali sabotaž, temveč tudi zaradi napak strojne in programske opreme, zato mora Komisija med procesom digitalizacije posebno pozornost nameniti zasnovi strojne in programske opreme, da se zagotovi njena robustnost. Izpad ali oslabitev kritične infrastrukture lahko povzroči usodne motnje v oskrbi in ogrozi javno varnost. Bolj decentralizirana proizvodnja in uporaba energije v povezavi z internetom povečujeta „napadno površino“ in tveganja, povezana s kibernetsko varnostjo. Digitalizirani energetski sistem (tako v smislu strojne kot programske opreme) mora biti zanesljiv in zagotavljati stalno razpoložljivost.

1.14

EESO meni, da skupna strategija za energetski prehod in digitalizacijo na podeželju ni deležna takšne pozornosti in podpore, kot bi ju pričakovali. Poziva k hitri uresničitvi dolgoročne vizije Komisije za podeželska območja EU in k mobilizaciji deležnikov v okviru pakta EU za podeželje.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Komisija je objavila sporočilo, da bi pospešila digitalizacijo energetskega sistema. Namen akcijskega načrta EU za digitalizacijo energetskega sistema je uresničiti cilje iz poročila o strateškem predvidevanju v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, pri čemer naj bi digitalne tehnologije prispevale k oblikovanju podnebno nevtralne in z viri gospodarne družbe, obenem pa zagotoviti, da imajo lahko od tega prehoda vsi koristi.

2.2

Komisija v akcijskem načrtu EU predlaga sklope ukrepov na petih področjih: spodbujanje povezljivosti, interoperabilnosti in nemotene izmenjave podatkov o energiji z vzpostavitvijo skupnega podatkovnega prostora, spodbujanje in usklajevanje naložb v pametna omrežja, zagotavljanje boljših storitev na podlagi digitalnih inovacij za vključevanje odjemalcev v energetski prehod, zagotavljanje kibernetske varnosti energetskega sistema ter zagotavljanje skladnosti naraščajočih energetskih potreb sektorja IKT z evropskim zelenim dogovorom. Po mnenju Komisije lahko digitalizacija izboljša cenovno dostopnost, trajnostnost in odpornost energetskega sistema EU.

2.3

Pametne rešitve so zasnovane tako, da odjemalcem omogočajo večji nadzor nad njihovo porabo energije in stroški, s čimer se izboljša upravljanje porabe energije, čeprav se številni končni odjemalci morda zavedajo tega potenciala, ne da bi potrebovali pametno rešitev. Inovativne energetske storitve bi morale omogočiti zmanjšanje porabe energije, energijo pa bi bilo treba uporabljati, ko je poceni. Pametni števci ponujajo pomembne informacije za zmanjšanje stroškov porabe energije, npr. pametno polnjenje električnih vozil, pametne toplotne črpalke skupaj s fotovoltaičnimi paneli. Ravno tako pomagajo odjemalcem preverjati podatke na njihovih računih in jim omogočajo, da se izognejo nepravilnim računom in obračunom za nazaj, ki so trenutno med največjimi skrbmi potrošnikov. Akcijski načrt vključuje podporo digitalnim orodjem, ki so v interesu odjemalcev in se v nekaterih primerih razvijajo v sodelovanju z njimi, izboljšanje digitalnih spretnosti, financiranje pametnih digitalnih rešitev s programi, ki lahko pomagajo doseči cilj digitalizacije energetskega sistema, podporo nacionalnim regulatorjem pri opredeljevanju in spremljanju skupnih kazalnikov pametnih omrežij, vzpostavitev skupnega evropskega energijskega podatkovnega prostora in tesno sodelovanje vseh ustreznih deležnikov, zlasti upravljavcev omrežij in dobaviteljev energije.

2.4

Po mnenju Komisije imajo tehnologije IKT velik zeleni potencial. Digitalne rešitve bi morale pomagati uravnotežiti oskrbo z energijo, njeno shranjevanje in povpraševanje po njej ter omogočiti večjo prožnost energetskega sistema, kar bi olajšalo vključevanje decentraliziranih obnovljivih virov energije. Razviti je treba trge prožnosti, da bi bile naložbe v možnosti prilagajanja privlačne ne glede na to, ali te naložbe izvajajo proizvajalci, odjemalci ali proizvajalci-odjemalci, ki uporabljajo digitalna orodja.

2.5

Istočasno akcijski načrt izpostavlja potrebo po zamejitvi naraščajoče porabe energije v sektorju IKT. Akcijski načrt predvideva tudi vzpostavitev digitalnega dvojčka evropskega elektroenergetskega omrežja, podporo energetskim skupnostim z digitalnimi orodji, uvedbo oznak energijske učinkovitosti za računalnike, podatkovne centre in blokovne verige ter pripravo kodeksa ravnanja EU v zvezi s trajnostnostjo telekomunikacijskih omrežij.

2.6

V vse bolj digitaliziranem energetskem sistemu z decentralizirano proizvodnjo, prenosom in distribucijo energije ter bolj digitalno povezanimi napravami v domovih se povečuje nevarnost vohunjenja, kibernetske kriminalitete in okvar strojne opreme v zvezi s porabo energije. Zato Komisija predlaga dobro usklajene ukrepe kibernetske varnosti za okrepitev splošne odpornosti sistema.

2.7

V akcijskem načrtu je navedeno, da so za to potrebni srednje- in dolgoročni ukrepi ter okvir upravljanja. Komisija pojasnjuje, da bo vključila številne skupnosti deležnikov, podjetja in mednarodne partnerje, ter ugotavlja, da je treba omejena javna finančna sredstva pametno uporabiti ter da je potrebnih več zasebnih naložb.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Komisija v akcijskem načrtu upravičeno obravnava ogromen potencial digitalnih tehnologij za povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema. EESO podpira te cilje in pozdravlja večino ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu. Zlasti je že pojasnil povezavo med energetskim prehodom in digitalno preobrazbo, pri čemer je izpostavil koristi digitalizacije v smislu varčevanja z energijo, manjše energetske intenzivnosti in boljšega upravljanja energetske infrastrukture. Čeprav je optimistična naravnanost akcijskega načrta navdihujoča, Komisija pogosto ne upošteva dejstva, da se dejansko stanje zelo razlikuje od primerov uporabe digitalizacije, navedenih v akcijskem načrtu.

3.2

Po mnenju EESO so glavni izzivi energetskega sektorja diverzifikacija evropskih virov energije, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, zagotavljanje integriranega notranjega trga z energijo, izboljšanje energetske učinkovitosti, hitra širitev energetskega omrežja, zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, razogljičenje gospodarstva, zmanjšanje emisij, prehod na nizkoogljično gospodarstvo z nizkoogljičnimi tehnologijami in tehnologijami čiste energije, povečanje in množično širjenje energije iz obnovljivih virov za doseganje podnebnih ciljev, spodbujanje s tem povezanih raziskav in izobraževanja, zagotavljanje pravičnega prehoda in podpiranje socialne razsežnosti energije, kot je zmanjšanje energijske revščine. Digitalizacija energetskega sistema je osnova za to in lahko pomaga pri reševanju vseh navedenih glavnih izzivov.

3.3

Strateški pristop in posebni ukrepi iz akcijskega načrta sicer vodijo v pravo smer, a Komisija akcijskega načrta ne povezuje s splošno energetsko politiko. Omejen pristop, ki se osredotoča le na digitalizacijo in ne upošteva splošnega okvira, ne bo prinesel koristi, ki so pravilno pojasnjene v akcijskem načrtu.

3.4

Predlog Komisije prikazuje idealno stanje, ki temelji na dobro razvitem energetskem sistemu (npr. prenosna in distribucijska omrežja) in ga digitalizira. Vendar je treba v Evropi najprej vzpostaviti prenosna in distribucijska omrežja, šele nato se lahko razvije zapletena digitalna tehnologija. Digitalizacija bo zaman, če se inteligentno upravljana energija ne more prenašati preko omrežij za prenos energije. Poleg tega se za prenosna in distribucijska omrežja porabi velika količina energije. V velikih državah, kot je Nemčija, je zelena električna energija, ki je ni mogoče uporabiti ali prenašati in jo je treba omejevati, tudi danes povezana s stroški, ki so pred energetsko krizo znašali več kot 2 milijardi EUR, med njo pa presegli 12 milijard EUR. Ta gospodarska izguba se bo še večkratno povečala, če ne bomo hitro razširili elektroenergetskih omrežij in povečali sistemsko združljivih zmogljivosti shranjevanja ter hkrati poiskali boljših načinov za uporabo električne energije neposredno na kraju samem. Digitalizacija na tem področju ima lahko pomembno vlogo pri prepoznavanju teh izgub in uporabi tako pridobljenih podatkov pri razvoju omrežja.

3.5

Drži, da so za vzpostavitev pametnih omrežij potrebne obsežne naložbe v energetsko infrastrukturo. Dejstvo je tudi, da številne države članice takšnih naložb ne spodbujajo, saj njihova zakonodaja jasno daje prednost naložbam v osnovna sredstva, naložbe v digitalizacijo pa so večinoma operativni stroški. Usklajevanje in spremljanje tovrstnih naložb in s tem povezanega napredka ne bo zadoščalo. EESO poziva Evropsko komisijo, naj zamisli v okviru „spodbujanja naložb v digitalno elektroenergetsko infrastrukturo“ vključi v spremembo člena 58 Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, da se zagotovi regulativni okvir, ki bo učinkovito spodbujal naložbe v digitalizacijo elektroenergetskih omrežij.

3.6

Evropska komisija upravičeno poudarja, da imajo digitalna orodja pomembno vlogo pri razvoju skupnih shem lastne porabe in energetskih skupnosti. Smernice in načrtovana eksperimentalna platforma lahko pomagajo, vendar niso najpomembnejši vidiki. Več kot pet let po predstavitvi svežnja o čisti energiji imajo energetske skupnosti in skupna lastna poraba v evropskih energetskih sistemih še vedno majhno vlogo. V številnih primerih so glavni razlogi za to velike birokratske ovire ter premalo informacij za odjemalce in proizvajalce. Evropska komisija doslej ni upoštevala obstoja teh ovir. Evropejcem je treba nameniti spodbude, ki jih bodo sčasoma prepričale in motivirale za digitalizacijo vseh njihovih dejavnosti, povezanih z energijo. Digitalizirani energetski sistem kot celota mora biti privlačen za njegove udeležence. Finančne spodbude morajo tako prispevati k njegovemu oblikovanju, poleg tega pa mora celotno okolje udeležence spodbujati k vzpostavljanju nadzorovanega, upravljanega in varnega energetskega sistema. EESO poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ustrezne pobude, vključno z neposredno podporo, ki energetskim skupnostim in kolektivnim proizvajalcem-odjemalcem omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial. Upoštevati bi morali tudi operaterje distribucijskih sistemov, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe. V nasprotnem primeru digitalna orodja ne bodo prinesla sprememb.

3.7

Dvosmerno polnjenje e-vozil je še en zelo obetaven primer, ki kaže, da lahko aktivnejši odjemalci neposredno prispevajo k stabilnosti sistema z digitalno tehnologijo, vključno z IKT, tako v omrežju kot na strani odjemalca. Vendar v vsej Evropi skoraj ni primerov, ko bi bilo dvosmerno polnjenje e-vozil poslovno utemeljeno, saj trg ni bil zasnovan za zagotavljanje tržnih spodbud za prožno dovajanje in odvajanje električne energije. Komisija bi se morala v svojih prizadevanjih za preoblikovanje trga osredotočiti zlasti na oblikovanje trga, ki bo povečal privlačnost primerov, kot so tisti iz poglavja 4.2 akcijskega načrta, in pomagal pri njihovem uveljavljanju. Upravljavci omrežij bi lahko dvosmerno polnjenje v prihodnosti uporabljali tudi kot dejavnik pri uravnavanju obremenitve, kar bi bilo treba upoštevati tudi v zakonodaji, da se zagotovi zanesljivost oskrbe.

3.8

EESO ponovno poudarja, da ima lahko s pravim pristopom podnebno nevtralna, decentralizirana in digitalizirana struktura oskrbe z energijo pomembne pozitivne učinke na zaposlovanje in gospodarstvo, zlasti na regionalno gospodarstvo (3). Evropska unija v sedanji krizi potrebuje splošen pristop k energetski politiki, ki bo posebna vprašanja, povezana z energijo in podnebjem, povezal s cilji socialne in regionalne kohezijske politike.

3.9

EESO poudarja, da imata tehnokratsko oblikovanje gospodarskih okvirnih pogojev in finančno spodbujanje novih tehnologij, zlasti digitalizacije energetskega sistema, pomembno vlogo pri energetskem prehodu. Obenem ugotavlja, da je lahko politika sprememb uspešna le, če upošteva različne družbene dinamike, ki spremljajo prehod, ter jih obravnava v svojih strategijah in ukrepih. V procesu digitalizacije bi morali okrepiti vlogo odjemalcev in jih spodbujati, da uporabljajo čim več pametnih rešitev, saj lahko pomagajo izboljšati učinkovitost in uspešnost notranjega trga z energijo, pri čemer morajo biti vsi deli energetske vrednostne verige tesno vključeni, da se zagotovi zanesljivost oskrbe. Zato je nujno potrebna politika pravičnega prehoda in dejavnega političnega upravljanja sprememb. Če se pri izvajanju nameni premalo pozornosti socialni razsežnosti, obstaja tveganje, da bo prehod neuspešen zaradi odpora javnosti.

3.10

Preoblikovanje energetskega sistema lahko ponudnikom storitev prinese nepričakovane dobičke, saj lahko za svoje nove rešitve zahtevajo višje cene. Vendar pa lahko inovativne storitve, aplikacije in sistemi za upravljanje energije sprostijo ogromen neizkoriščen potencial za porabnike energije in razbremenijo odjemalce, ki se soočajo z visokimi cenami energije. Digitalizacija lahko pripomore k primerljivosti cen na trgu, oblikovanju pravičnih cen za možnosti prilagajanja, kot je prenos obremenitve, ter k razkritju že v zgodnji fazi tržnega procesa, da bi lahko odjemalci energije, kot so ranljiva gospodinjstva, za opravljeno storitev plačali manj. Pametne rešitve za obračunavanje energije lahko na primer socialno prikrajšanim ljudem omogočijo, da porabijo toliko energije, kot je lahko plačajo, in jim preprečijo zadolževanje.

3.11

EESO tudi poziva Komisijo, naj upošteva dejansko stanje na trgu pametnih števcev in po potrebi posreduje. Predvidena namestitev pametnih števcev bi lahko pomenila visoke stroške za najemnike. V praksi med različnimi ponudniki storitev merjenja ni skorajda nobene konkurence. Preiskave v sektorju individualnega merjenja v Nemčiji in Avstriji so pokazale, da obstaja precej znakov za obstoj nekonkurenčnega oligopola v tem sektorju (4). Za zagotovitev konkurence je treba poskrbeti, da lahko naprave za beleženje porabe uporabljajo tudi drugi ponudniki storitev. V nasprotnem primeru bi ob zamenjavi izdajatelja računov vedno nastali stroški zamenjave obstoječih naprav za beleženje porabe.

3.12

V zvezi s tem EESO potrjuje svoje stališče, da je treba nujno preprečiti nastanek dvorazredne družbe na energetskem področju. Nedopustno je, da bi imela koristi od energetskega prehoda samo finančno in tehnološko dobro stoječa gospodinjstva, stroške pa bi nosila vsa druga. EESO zato podpira pobude in orodja za izvajanje direktive o energetski učinkovitosti, s katerimi bi pomagali ranljivim odjemalcem in gospodinjstvom, ter poudarja, da utegnejo ambiciozni cilji za daljinsko ogrevanje in hlajenje poslabšati razmere v socialnih stanovanjih.

3.13

EESO je v zvezi s prihodnjo zasnovo energetskih sistemov in infrastrukture večkrat poudaril, da morajo biti v razvoj pametnih energetskih sistemov aktivno vključeni vsi odjemalci – gospodinjstva, podjetja in energetske skupnosti – ter da je treba uvesti spodbude, da bi lahko civilna družba sodelovala pri energetskem prehodu ter ga tudi pomagala financirati. Zelo pomembno je „povezovanje lokalnih in regionalnih inovatorjev“, ki ga Komisija omenja v točki 7.3. Skupno ukrepanje, kot je sodelovanje med pametnimi mesti in skupnostmi, lahko pripelje do najboljših in cenovno najugodnejših rešitev, ki bi jih regija lahko potrebovala.

3.14

Akcijski načrt predvideva vzpostavitev skupnega evropskega energijskega podatkovnega prostora in dobro upravljanje za zagotovitev usklajene izmenjave in uporabe podatkov o energiji po vsej EU. Digitalna in energetska politika EU že usmerjata digitalizacijo energetskega sektorja, saj vprašanj, kot so interoperabilnost podatkov, zanesljivost oskrbe in kibernetska varnost, zasebnost in varstvo odjemalcev, ni mogoče prepustiti samo trgu, ustrezno izvajanje pa je ključnega pomena. V zvezi s tem EESO poudarja, da je treba z vsemi sredstvi preprečiti kršitve zasebnosti in zlorabo podatkov. To ne vključuje le tehničnih previdnostnih ukrepov, temveč zajema tudi odgovornost državnih organov, ki so pod političnim in demokratičnim nadzorom, za ta podatkovni prostor in njihov nadzor nad njim. Spodbujati je treba javno lastništvo podatkov, saj so ti pomemben gospodarski dejavnik v povezani in digitalizirani družbi. Na drugi strani je treba preprečiti zasebne podatkovne monopole podjetij GAFA (5). Hkrati je treba posebno pozornost nameniti varovanju podatkov o kritični infrastrukturi.

3.15

Predlagani podatkovni prostor je obetaven pristop, vendar zahteva jasna pravila o dostopu do anonimiziranih podatkov za vse udeležence na trgu, ki želijo uporabljati podatke, na primer za boljše načrtovanje trgovanja z energijo in njeno izmenjavo. Pomembno je čim prej opredeliti „trdno upravljanje“, omenjeno v akcijskem načrtu, in sicer z oblikovanjem osnovnih pravic za vse udeležence na trgu, vključno z odjemalci, proizvajalci-odjemalci, trgovci z energijo itd.

3.16

Kar zadeva strateško usklajevanje na ravni EU, akcijski načrt predvideva ustanovitev strokovne skupine za pametno energijo (prej projektna skupina za pametna omrežja). Njen namen je prispevati k vzpostavitvi evropskega okvira za souporabo podatkov, povezanih z energijo, krepiti usklajevanje izmenjave podatkov za energetski sektor na ravni EU, opredeliti vodilna načela in zagotoviti skladnost med različnimi prednostnimi nalogami in pobudami, povezanimi s souporabo, ter podpirati Komisijo pri razvoju in uvajanju skupnega evropskega energijskega podatkovnega prostora. EESO poudarja, da je treba v zvezi s tem oblikovati jasne smernice in cilje ter da je sodelovanje socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe bistvenega pomena.

3.17

Zamisel o podpiranju operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov pri ustvarjanju digitalnega dvojčka elektroenergetskega omrežja je zanimiv pristop, ki lahko pomaga izboljšati modeliranje omrežja. Vendar je treba natančno določiti, kakšno vlogo bo imel digitalni dvojček pri načrtovanju širitve omrežja, zagotavljanju pametnejšega omrežja, vključevanju možnosti prilagajanja, vključno z virtualnimi elektrarnami, proizvajanjem-odjemanjem energije, souporabo energije in optimizaciji odpornosti. V zvezi s tem se zdijo potrebne tudi spremembe Direktive (EU) 2019/944.

3.18

Komisija v sporočilu navaja, da digitalizacija nikakor ne sme ogroziti okvira za varstvo odjemalcev, ki je že vzpostavljen na notranjem trgu z električno energijo. EESO to upošteva in dodaja, da je treba pravice odjemalcev na trgu energije prilagoditi in izboljšati. Odjemalci ne smejo biti prikrajšani ali plačevati previsokih zneskov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam, invalidom in osebam z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Na tem področju so potrebni ustrezni varovalni predpisi, saj je že zdaj očitno, da številni odjemalci izgubljajo pregled nad digitalnimi informacijami in računi.

3.19

V sporočilu je navedeno, da digitalizacija ne sme negativno vplivati na možnost, da države članice določijo regulirane cene, zlasti za ranljive odjemalce in ljudi, ki se spopadajo z energijsko revščino. Digitalna orodja javnim organom omogočajo tudi boljše evidentiranje, spremljanje in odpravljanje energijske revščine, energetski sektor pa lahko dodatno optimizira svoje delovanje – s poudarkom na zanesljivosti oskrbe – in daje prednost uporabi obnovljivih virov energije.

3.20

EESO pozdravlja napoved Komisije, da bo zagotovila, da bo skupni cilj ključnih projektov raziskav in inovacij opredelitev strategij za sodelovanje odjemalcev pri zasnovi in uporabi dostopnih in cenovno ugodnih digitalnih orodij do sredine leta 2023. Ponovno poudarja, da so še vedno potrebne precejšnje naložbe v raziskave in inovacije.

Glede na navedeno so javne naložbe v pametne sisteme in sisteme obnovljivih virov energije zelo pomembne za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, boj proti energetski revščini, zagotavljanje dostopnih cen in ustvarjanje delovnih mest. EESO tako kot v mnenju ECO/569 ponovno priporoča, da se za javne naložbe uporabi zlato pravilo. Pri vseh pobudah je pomembno, da imajo odjemalci doma pametne števce. To v številnih državah članicah še ni uresničeno, zato je nujno okrepiti prizadevanja za širšo uporabo pametnega merjenja, ki je temelj za večino digitalnih rešitev v energetskem sektorju. Države članice, ki še niso v celoti uvedle pametnih števcev, morajo pospešiti njihovo uvajanje in povečati svoje nacionalne cilje v zvezi s tem.

3.21

Obstaja tveganje, da se nove storitve, ki temeljijo na podatkih, in inovativne tehnološke rešitve ne bodo izvajale dovolj hitro, če ne bo dovolj kvalificiranih delavcev in usposobljenih strokovnjakov, ki bi pomagali pri njihovi uporabi (6). EESO meni, da je treba za dosego ciljev nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

3.22

Vendar so potrebna tudi zadostna finančna sredstva in programi za usposabljanje dolgotrajno brezposelnih oseb, zlasti žensk in mladih, s posebnimi programi in za vzpostavitev privlačnih, njim namenjenih okvirnih pogojev. To vključuje jamstva za zaposlitev, pobude za usposabljanje in kvalifikacije ter širok nabor možnosti za preusposabljanje in nadaljnje izobraževanje. Za potrebne ukrepe politike na trgu dela in v izobraževanju so potrebna zadostna finančna sredstva ter priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovil usklajen pristop.

3.23

EESO poziva k tesnemu sodelovanju med izvajalci usposabljanja in podjetji pri pripravi usposabljanj, da bi zagotovili kompetence, znanje in spretnosti, ki so potrebni za digitalno in trajnostno preobrazbo gospodarstva, tudi z nadaljnjim izobraževanjem in preusposabljanjem delavcev in podjetnikov. Za okrepitev in učinkovito izvajanje teh ukrepov se bo izkoristilo tudi evropsko leto spretnosti 2023.

3.24

Kibernetska varnost je osnova za zanesljivost vse bolj digitaliziranega energetskega sistema. Dogajanje v zadnjih desetletjih in zlasti nedavni dogodki kažejo na nevarnost kibernetskih napadov in sabotaž, usmerjenih proti kritični infrastrukturi. Vendar se lahko težave pojavijo ne le zaradi kibernetskih napadov ali sabotaž, temveč tudi zaradi napak strojne in programske opreme, zato mora Komisija med procesom digitalizacije posebno pozornost nameniti zasnovi strojne in programske opreme, da se zagotovi njena robustnost. Izpad ali oslabitev kritične infrastrukture lahko povzroči usodne motnje v oskrbi in ogrozi javno varnost. Bolj decentralizirana proizvodnja in uporaba energije v povezavi z internetom povečujeta „napadno površino“ in tveganja, povezana s kibernetsko varnostjo.

3.25

Celotna vrednostna veriga energetskega sistema, od proizvodnje in prenosa do distribucije ter odjemalca, vključno z vsemi digitalnimi vmesniki na tej poti, je lahko tarča kibernetskih in fizičnih napadov. V interesu vse Evrope je, da se ta kritična infrastruktura bolje zaščiti. EU mora biti bolje pripravljena na morebitne tovrstne napade. EESO zato poziva k takojšnji kritični oceni doslej sprejetih ukrepov in k celoviti strategiji za zaščito EU pred grožnjami, kot so naravne nesreče ter fizični in kibernetski napadi. V zvezi s tem opozarja na svoja druga mnenja o tej temi (7) in priporoča, naj bodo vse tuje naložbe v strateške sektorje v EU usklajene z varnostno politiko EU.

3.26

Sektor IKT je odgovoren za približno 7 % svetovne porabe električne energije. V okviru zelenega in digitalnega prehoda je zato nujno zagotoviti, da se naraščajoče potrebe sektorja IKT po energiji zmanjšajo v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti. EESO se strinja, da je nujno obravnavati porabo energije in virov v celotni vrednostni verigi IKT ter ključne nove dodatne vire porabe energije, povezane z IKT. Rešitve za ponovno uporabo odpadne toplote iz podatkovnih centrov za ogrevanje domov in podjetij so že na voljo. Zato je pomembno, da se odpadna toplota v okviru revizije direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III) in druge zakonodaje v zvezi z energijo iz svežnja „Pripravljeni na 55“ obravnava enako kot obnovljivi viri energije. Vendar pa so za doseganje optimalnih rezultatov potrebne konkretne in izvedljive rešitve, ki se lahko uporabijo kot najboljše prakse.

3.27

Interoperabilne tehnične standarde, kibernetsko varnost, varstvo podatkov in druge ključne značilnosti digitaliziranega energetskega sistema je treba zagotoviti na svetovni ravni, v mednarodnih forumih in v sodelovanju s partnerskimi državami. EESO poziva Komisijo, naj digitalne in zelene vidike vključi v projekte, povezane z energijo, partnerstva in sporazume o sodelovanju, da se pospeši zeleni in digitalni prehod s partnerskimi državami prek dvostranskih stikov.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da skupna strategija za energetski prehod in digitalizacijo na podeželju ni deležna takšne pozornosti in podpore, kot bi ju pričakovali. Poziva k hitri uresničitvi dolgoročne vizije Komisije za podeželska območja EU in k mobilizaciji deležnikov v okviru pakta EU za podeželje.

4.2

EESO priporoča, naj se s preučevanjem priložnosti za ženske zagotovi enakost na trgu dela v energetskem sektorju in obenem prepreči, da bi energetski prehod in digitalna preobrazba postala past za poklicno pot in plače žensk, ter naj se razširijo socialni dialog in kolektivne pogodbe o enakosti v energetskih podjetjih v Evropi.

---

(1)  UL L 158, 14.6.2019, str. 125.

(2)  UL C 367, 10.10.2018, str. 1.

(3)  UL C 367, 10.10.2018, str. 1.

(4)  Ugotovljeno je bilo na primer, da je največji ponudnik storitev merjenja v Avstriji poskušal drugim ponudnikom storitev onemogočiti uporabo svojih pametnih števcev, in sicer z različnimi vrstami strojne zaščite (avstrijski zvezni organ za konkurenco (BWB), 2022).

(5)  Štirje spletni velikani Google, Apple, Facebook in Amazon.

(6)  Komisija je na podlagi rezultatov javnega posvetovanja kot najpomembnejše ovire pri uvajanju digitalnih tehnologij opredelila pomanjkljivosti pri razvoju znanj in spretnosti ter pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev (zbirno poročilo je na voljo na spletnem mestu Povejte svoje mnenje (Have Your Say)).

(7)  UL C 286, 16.7.2021, str. 170.