Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje

(COM(2022) 490 final – 2022/0299 (NLE))

(2023/C 184/12)

Poročevalca:

Jason DEGUARA in Paul SOETE

Zaprosilo	Evropska komisija, 25. 11. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	8. 3. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	22. 3. 2023
Plenarno zasedanje št.	577
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	143/00/08

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja vsebino priporočila, zlasti uporabo realnih in zadostnih meril za zadostnost in dostopnost minimalnega dohodka, pravno jamstvo zanj in sistem poročanja, ter dodatno priznanje Evropske komisije, da so potrebni aktivna socialna politika in nadaljnji ukrepi za boj proti revščini v celotni EU.

1.2

Potreben je pristop, ki temelji na pravicah do zadostnega minimalnega dohodka za vse, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, katerega merila ne bodo preveč omejevalna in ki bo natančno izmerjen, da se zagotovi njegova učinkovitost.

1.3

Odpravljanje revščine in dohodkovnih neenakosti je pomembno ne le zaradi socialne pravičnosti, temveč tudi zaradi podpore gospodarski rasti. V tem okviru je treba opozoriti tudi na splošni stabilizacijski učinek sistemov minimalnega dohodka na gospodarstvo.

1.4

Vodilna načela vseh ukrepov EU na področju socialne zaščite bi morala biti pravica držav članic, da opredelijo načela svojega socialnega sistema, dopolnjujoče se pristojnosti EU in držav članic ter polna uporaba instrumentov iz Pogodb EU.

1.5

Kakovostna in trajnostna zaposlitev je najboljša pot iz revščine in socialne izključenosti. Obenem visoka udeležba ljudi na vključujočem in kakovostnem trgu dela prispeva k financiranju sistemov socialne zaščite in povečuje njihovo finančno vzdržnost.

1.6

V številnih državah članicah sedanji način določanja in raven socialnovarstvenih prejemkov na podlagi minimalnega dohodka ne temeljita na trdni metodologiji niti nista povezana s statistično podprtimi kazalniki, ki bi odražali dostojno življenje. Najprej je treba opredeliti takšno metodologijo ter pri tem upoštevati različne vire dohodka in posebne razmere v posameznih gospodinjstvih.

1.7

EESO poudarja, da je treba minimalne dohodke usklajevati z inflacijo, zlasti z zviševanjem cen življenjskih stroškov, kot sta hrana in energija, in sicer redno, ob podpori organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva.

1.8

Za uresničitev ciljev iz tega priporočila je potrebno stalno spremljanje izvajanja politik dohodkovne podpore in drugih politik socialne zaščite, ki zagotavljajo aktivno vključevanje. Poročila držav članic o napredku bi bilo treba pripraviti ob sodelovanju ustreznih organizacij civilne družbe in socialnega varstva ter socialnih partnerjev oziroma jih redno obravnavati v okviru mehanizma Komisije za spremljanje, kot je navedeno v priporočilu Sveta.

2.   Uvod

2.1

Čeprav je bil v začetku tega stoletja v EU dosežen določen napredek pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti, je leta 2021 revščina še vedno ogrožala več kot 95,4 milijona ljudi.

2.2

Povečalo se je tveganje revščine pri ljudeh, ki živijo v gospodinjstvih (pretežno) brez delovno aktivnih članov, ter poglobila in povečala trdovratnost revščine v številnih državah članicah, pri čemer je tveganje za ženske večje kot za moške. V skladu s ciljem EU naj bi se število oseb, ki jim grozi revščina, do leta 2030 zmanjšalo za najmanj 15 milijonov.

2.3

Dolgoročno bo imel demografski razvoj pomembne gospodarske posledice, saj se bo število delovno aktivnih oseb zmanjšalo, zaradi hitro starajočega se prebivalstva pa se bo povečal pritisk na javne finance in financiranje sistemov minimalnega dohodka.

2.4

Sedanje okoliščine, v katerih Svet sprejema ta politični dogovor, so zaradi vojne v Ukrajini, naraščanja cen energije in inflacije, še težavnejše. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo svetovna inflacija letos znašala 8,8 %, leta 2023 pa 6,5 %.

2.5

Starši samohranilci predstavljajo manj kot 15 % družin v EU, vendar je tveganje revščine in brezposelnosti zanje veliko večje. Tudi zaposlitev s polnim delovnim časom jih ne obvaruje pred revščino. Gospodinjstvom, v kateri sta dve osebi zaposleni s polnim delovnim časom, običajno ne grozi revščina, vendar pa to ne velja, če imajo več kot dva otroka (1).

2.6

Socialnovarstveni prejemki na podlagi minimalnega dohodka so prejemki na podlagi materialnega položaja, ki se kot zadnja možnost podelijo glede na potrebe in brezposelnim osebam, ki so delovno sposobne, ter so povezani z zadostnimi spodbudami za (ponovni) vstop na trg dela. Nacionalne politike običajno zahtevajo preverjanje razpoložljivega dohodka v povezavi z oceno materialnega položaja posameznika. Sistemi minimalnega dohodka so vpeti v nacionalne okvire in tradicije ter povezani s širšimi sistemi socialne zaščite v posameznih državah članicah.

2.7

Na splošno so med socialnimi državami velike razlike v višini in sestavi minimalnega dohodka, kar velja tudi za EU. Kot je bilo ugotovljeno v študijah Komisije, se položaj upravičencev do minimalnega dohodka na trgu dela med državami članicami močno razlikuje.

2.8

Nobena država trenutno ne zagotavlja zadostne dohodkovne podpore za družine brez delovno aktivnih članov, da bi se lahko izognile tveganju revščine. 20 % brezposelnih ni upravičenih do nobene podpore. Problem je tudi neuveljavljanje minimalnega dohodka, ki po ocenah zajema 30 do 50 % upravičencev.

2.9

Dohodkovni elementi, ki jih je treba upoštevati pri analizi ravni minimalnega dohodka, so plače, denarna socialna pomoč, otroški dodatki (najpogostejši dodatni dohodek), stanovanjski dodatki, prejemki za energijo in zdravstvo, drugi prejemki, na primer prejemki v naravi, vse to pa se izmeri po obdavčitvi in plačilu prispevkov za socialno varnost.

2.10

V zvezi z minimalnim dohodkom so bili na evropski ravni sprejeti naslednji ukrepi in instrumenti: — Priporočilo Sveta št. 92/441/EGS in Priporočilo Komisije 2008/867/ES o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela, — evropski steber socialnih pravic, načelo 14 (2) in druga načela, kot so: „aktivna podpora zaposlovanju“, „socialna zaščita“, „dostop do osnovnih storitev“, „izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje“ ter „enake možnosti“, — evropski semester, ki zagotavlja okvir za ustrezno spremljanje usklajevanja politik, temelji pa na primerjalnem okviru Odbora Sveta za socialno zaščito, — Sklepi Sveta iz leta 2020 o okrepitvi zaščite minimalnega dohodka ob pandemiji COVID-19 in po njej, v katerih so bile države članice pozvane, naj pregledajo svoje nacionalne sisteme minimalnega dohodka (3), — smernice za zaposlovanje 2022.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Revščina ima številne razsežnosti in se kaže na vseh življenjskih področjih. Je izraz pomanjkljivosti v sistemih za pravično in pošteno prerazporejanje virov in priložnosti. Sistem minimalnega dohodka je torej nujen, čeprav ne zadosten pogoj za omogočanje dostojnega življenja in dejansko možnost izhoda iz revščine. Revščina se prekriva z drugimi oblikami socialne nepravičnosti. Tveganje revščine povečujejo neenakosti na podlagi spola in rase, medtem ko se zaradi revščine povečuje tveganje izključenosti in diskriminacije, kar se kaže zlasti na področjih zdravja, izobraževanja in usposabljanja ter pri izpostavljenosti finančni odvisnosti in nasilju.

3.2

EESO pozdravlja vsebino priporočila, zlasti uporabo realnih in zadostnih meril za raven in dostopnost minimalnega dohodka, pravno jamstvo zanj in sistem poročanja, ter dodatno priznanje Evropske komisije, da so potrebni aktivna socialna politika na ravni EU in nadaljnji ukrepi za boj proti revščini v celotni EU. Priporočilo je korak k izvajanju načela 14 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je navedeno, da ima „[v]sakdo brez zadostnih sredstev […] pravico do primernega minimalnega dohodka, ki zagotavlja dostojno življenje v vseh obdobjih“.

3.3

Okoliščine, v katerih Svet sprejema ta politični dogovor, so po nezakoniti in barbarski ruski agresiji na Ukrajino še težavnejše zaradi strmega naraščanja cen energije in visoke ravni inflacije, ki sta prizadela gospodinjstva, zlasti družine z nizkimi dohodki. Zaradi megatrendov, kot so globalizacija, digitalni in zeleni prehod ter demografske spremembe, so evropski trgi delovne sile sredi velike preobrazbe. Sistemi minimalnega dohodka imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore in spodbud za (ponovno) vključevanje ljudi na trg dela.

3.4

Potreben je pristop, ki temelji na pravicah do zadostnega minimalnega dohodka za vse, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, katerega merila ne bodo preveč omejevalna in ki bo temeljil na preglednih in nediskriminatornih zahtevah ter bo natančno izmerjen, da se zagotovi njegova učinkovitost. Vključujoča družba bi morala skrbeti za vse svoje dele, države članice pa bi morale uvesti trdne mehanizme spremljanja, da se brez nadaljnjega odlašanja uvede minimalni dohodek in poskrbi za njegovo uveljavljanje.

3.5

Učinkoviti sistemi minimalnega dohodka lahko pripomorejo k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in dostojnega življenja ljudi, pomagajo ljudem, da ostanejo aktivni in vključeni v družbo ter najdejo trajno in kakovostno zaposlitev. EESO poudarja tudi pomen sistemov minimalnega dohodka za samozaposlene v Evropi, ki bi morali biti v polnem obsegu upravičeni do enake pomoči in prejemkov kot druge skupine.

3.6

Odpravljanje revščine in dohodkovnih neenakosti je pomembno ne le zaradi pravičnosti, temveč tudi za podporo gospodarski rasti. Kot je navedeno v poročilu OECD iz leta 2021 (4), je mogoče z dobro zasnovano davčno politiko podpreti vključujočo in trajnostno rast ter obravnavati porazdelitev dohodka in premoženja. V zvezi z vključujočo rastjo bi si morali v tem okviru prizadevati za pravično delitev koristi rasti in spodbujanje vključujočih trgov dela. V tem okviru je treba opozoriti tudi na splošni stabilizacijski učinek sistemov minimalnega dohodka na gospodarstvo.

3.7

Sistemi minimalnega dohodka bi morali biti del nacionalnih strategij za boj proti revščini, ki bi učinkovito povezovale ukrepe za zagotavljanje poštenih plač in dostojnega dela, dostop do cenovno ugodnih in kakovostnih osnovnih storitev, dostop do osnovne socialne varnosti in zadostne dohodkovne podpore, socialne službe, osredotočene na posameznika, in politike aktivnega vključevanja.

3.8

EESO poudarja cilj vseevropske metodologije, podprte z evropsko analizo, da bi državam članicam pomagali opredeliti zadostnost minimalnega dohodka z ustrezno metodo, kot je na ravni EU dogovorjen kazalnik stopnje tveganja revščine v višini 60 % ekvivalentnega razpoložljivega dohodka in/ali minimalni dohodek na podlagi referenčnega proračuna (vključno za hrano, stanovanje, vodo, elektriko, ogrevanje, telekomunikacije, zdravstvo, prevoz, prosti čas in kulturo).

3.9

Kot je navedeno v uvodnih izjavah političnega dogovora Sveta, je kakovostna in trajnostna zaposlitev najboljša pot iz revščine in socialne izključenosti. Višja kot je udeležba ljudi na trgu dela, bolj trajnostno je financiranje sistemov socialne zaščite, saj se večinoma financirajo z davki in prispevki iz naslova zaposlitve.

3.10

Čeprav so države članice skozi leta v skladu s smernicami iz Priporočila Sveta 92/441/EGS razvijale in spreminjale svoje socialnovarstvene mreže, so spremembe v gospodarstvu, na trgih dela in evropski družbi na splošno ustvarile nove izzive, zato je treba evropski okvir za obravnavo dohodkovne neenakosti in revščine nujno posodobiti.

3.11

Vodilna načela vseh ukrepov EU na področju socialne zaščite bi morala biti pravica držav članic, da opredelijo načela svojega socialnega sistema, dopolnjujoče se pristojnosti EU in držav članic ter polna uporaba instrumentov iz Pogodb EU. Obstoječe sisteme minimalnega dohodka je treba analizirati tudi glede na celovite ureditve socialne zaščite v državah članicah, poleg tega pa obstajajo možnosti za ukrepe na ravni EU, s katerimi bi podprli njihova prizadevanja.

3.12

Za odpravo dohodkovne neenakosti so potrebne odločne reforme, usklajene politike in ciljno usmerjeni ukrepi držav članic na številnih področjih politik, kot so davčni sistemi in sistemi pomoči, mehanizmi določanja plač, spodbude na trgu dela, izobraževanje in usposabljanje, enake možnosti in kakovostne storitve, ki so, tudi cenovno, dostopne vsem. Poleg tega je trajnostna rast, ki temelji na dobro delujočih trgih in konkurenčnih podjetjih, pomemben temeljni pogoj za vse prerazporeditvene sisteme.

3.13

EESO se strinja z ugotovitvijo služb Komisije, da zaposlitveno svetovanje, individualni akcijski načrti in vključevanje aktivacijskih ukrepov v sisteme minimalnega dohodka pozitivno vplivajo na verjetnost uspešne zaposlitve.

3.14

EESO poudarja ugotovitev služb Komisije, da se za velik delež upravičencev do minimalnega dohodka ukrepi aktivne politike trga dela ne uporabljajo, čeprav so morda sposobni za delo. Na splošno je potrebno pravično razmerje med spodbudami in tesnejša povezanost s pogoji za prejemanje dohodkovne podpore in aktivacijskimi ukrepi, hkrati pa bi bilo treba pozornost nameniti posebnim skupinam, kot so mladi odrasli, ki niso prisotni na trgu dela ali ki jim grozi revščina ali socialna izključenost.

3.15

Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN) je kot tri ključna merila pri oblikovanju politik v zvezi s sistemi minimalnega dohodka opredelila zadostnost, dostopnost in podporno naravo: — zadostnost pomeni dovolj za dostojno življenje; — dostopnost se osredotoča na zagotavljanje dostopa in celovito pokritost za vse ljudi, ki potrebujejo sisteme minimalnega dohodka; — podporna narava se nanaša na uporabo parametrov oblikovanja politik, ki so v skladu s celostno, na posameznika osredotočeno „paradigmo aktivnega vključevanja“.

3.16

Kot je pravilno poudarjeno v političnem dogovoru Sveta, lahko nesorazmerno upravno breme, neozaveščenost ali strah pred stigmatizacijo ali diskriminacijo povzročijo, da upravičenci do minimalnega dohodka ne zaprosijo zanj.

3.17

Socialna podjetja so, tako kot mala in srednja podjetji na splošno, pomembna, zlasti za vstop na trg dela. EESO pozdravlja akcijski načrt Komisije za socialno gospodarstvo in poziva Komisijo, naj najboljše projekte oceni na ustrezni ravni.

3.18

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti določenim skupinam, kot so enostarševske družine, migrantske družine, mladi, invalidi in Romi.

3.19

Mnogi upokojenci so danes odvisni od minimalnega dohodka, ker je njihova pokojnina prenizka. Če niso sposobni delati, se ne morejo vrniti na trg dela, da bi si izboljšali dohodek. Potrebujejo pokojninski sistem, ki jim bo zagotovil zadostno pokojnino, da ne bi bili odvisni od minimalne dohodkovne podpore. Ker demografski razvoj v državah članicah kaže, da bo v prihodnosti upokojencev še več, je pomembno, da njihovi pokojninski sistemi zagotavljajo zadostne pokojnine.

3.20

EESO predlaga, naj države članice najmanj enkrat letno ocenijo raven minimalnega dohodka in ga najmanj enkrat letno uskladijo z inflacijo, odvisno od stopnje inflacije.

4.   Posebne ugotovitve

4.1    Zadostnost minimalnega dohodka

4.1.1

V številnih državah članicah sedanji način določanja in raven socialnovarstvenih prejemkov na podlagi minimalnega dohodka ne temeljita na trdni metodologiji niti nista povezana s statistično podprtimi kazalniki. Najprej je treba opredeliti takšno metodologijo ter pri tem upoštevati različne vire dohodka in posebne razmere v posameznih gospodinjstvih.

4.1.2

Kar zadeva raven minimalnega dohodka, EESO ugotavlja, da so v priporočilu predlagane različne metode za njeno določitev: glede na nacionalni prag tveganja revščine, z izračunom denarne vrednosti potrebnega blaga in storitev v skladu z nacionalnimi opredelitvami ali glede na drugo uveljavljeno nacionalno zakonodajo ali prakso. To pomeni, da se lahko razmisli tudi o sistemih z referenčnimi proračuni. Ti sistemi temeljijo na nacionalno opredeljeni košarici dobrin in storitev, ki odraža življenjske stroške v dani državi članici ali celo regiji in ki lahko pripomore k oceni zadostnosti.

4.1.3

EESO poudarja, da je treba minimalne dohodke usklajevati z inflacijo, zlasti z zviševanjem cen življenjskih stroškov, kot sta hrana in energija, in da mora biti to usklajevanje redno. V tem smislu je letni pregled na ravni države članice jasno priporočilo.

4.1.4

Referenčne vrednosti košarice blaga in storitev je treba pripraviti na ravni držav članic, usklajevati pa na evropski ravni. To bi državam članicam pomagalo, da bi zagotovile zadostnost sistemov minimalnega dohodka. Košarica blaga in storitev mora med drugim zajemati stanovanje, vodo, elektriko, ogrevanje, telekomunikacije, hrano, zdravstvo, prevoz, kulturo in prostočasne dejavnosti. Mehanizmi, ki omogočajo točno in hitro indeksacijo realnih cen, so ključni za zagotavljanje zadostnosti, zlasti v času kriz, ki vplivajo na življenjske stroške.

4.1.5

Prejemki na podlagi minimalnega dohodka se ne bi smeli uporabljati za subvencioniranje nizkih plač. Če so za zaposlene posameznike, ki se spopadajo z revščino, predvidena dodatna sredstva, bi morali biti ti ukrepi začasni in dopolnilni. Ob upoštevanju različnih oblik dela bi bilo treba spodbujati in podpirati dejavno politiko trga dela in politiko zadostnih plač skupaj s podpornimi sistemi socialne zaščite in davčnimi sistemi, da bi zagotovili kakovostno zaposlovanje in dostojen življenjski standard. Osebam, ki so trajno ali povsem nezmožne opravljati delo v primernih pogojih, ki bi jim omogočalo dostojno življenje, bi bilo treba zagotavljati zanesljivo socialnovarstveno mrežo, dokler jo potrebujejo.

4.1.6

EESO pozdravlja odločitev, da se prejemki, kot so invalidski, ne bodo upoštevali pri oceni materialnega položaja za ugotavljanje, ali je posameznik upravičen do minimalnega dohodka, saj ti prejemki krijejo dodatne stroške zaradi posebnih potreb. To kaže, da smo zelo pozorni na posameznike v družbi, ki zares potrebujejo pomoč.

4.1.7

Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim družinam in samohranilcem, ki so večinoma ženske, saj je zanje bistveno dopolnjevanje dohodka z otroškimi dodatki, dostopnim otroškim varstvom in drugo oskrbo.

4.1.8

Ustrezne minimalne plače, ki so bodisi določene z zakonom bodisi s kolektivnimi pogajanji, so dragocen instrument za boj proti revščini. Izvajanje direktive o ustreznih minimalnih plačah bo pozitivno vplivalo na tveganje revščine pomembnega dela delovno aktivnega prebivalstva, zlasti za samske zaposlene za polni delovni čas in gospodinjstva z dvema dohodkoma. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k izvajanju direktive s kolektivnimi pogodbami. Ko bo direktiva uveljavljena, bi se lahko minimalna plača uporabljala tudi kot referenca za minimalni dohodek, kjer je to ustrezno, če bo minimalni dohodek določen na pragu revščine.

4.1.9

EESO meni, da bi morali sistemi minimalnega dohodka vključevati denarne prejemke in pomoč v naravi za tiste, ki ne morejo delati ali za katere je delo skoraj nemogoče.

4.1.10

Tudi dajatve socialne varnosti za zaposlene imajo lahko pomembno vlogo pri vključevanju delovno neaktivnih oseb na trg dela (5).

4.1.11

Cilj Evropskega sveta, da se število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, do leta 2030 zmanjša za 15 milijonov, se morda zdi malo ambiciozen. Vendar ga je treba obravnavati kot minimalni cilj ter upoštevati, da nekatere države trenutno ne dosegajo niti 20-odstotne zadostnosti in bodo za uresničitev ciljev potrebovale precej časa. Komisija je navedla, da je v priporočilu določeno obdobje za progresivno izvajanje določb, ki se nanašajo na zadostnost dohodkovne podpore. Pri drugih izzivih, kot sta pokritost in uveljavljanje, bi morali biti roki krajši.

4.2    Pokritost, upravičenost in uveljavljanje

4.2.1

Zdaj v povprečju 20 % brezposelnih ni upravičenih do vključitve v sisteme minimalnega dohodka, in sicer zaradi neizpolnjevanja pogojev v zvezi z minimalno starostjo, obdobjem prebivanja v državi, neobstojem naslovov, ko gre za brezdomce, vprašanj sestave družine itd. Te vrzeli v pokritosti bi morale države članice odpraviti. Problematična je tudi neprekinjenost dostopa v različnih življenjskih obdobjih in fazah delovne aktivnosti. Države članice bi morale v vsakem primeru sprejeti pregledna in nediskriminatorna merila za dostop.

4.2.2

Zdi se, da je za neuveljavljanje v veliki meri odgovorna uprava, kar je nepravično in je treba odpraviti. Po ocenah stopnja neuveljavljanja minimalnega dohodka v državah članicah zajema od 30 do 50 % upravičencev. Ta ocena se zdi zelo visoka in približna. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj zbirajo informacije o neuveljavljanju in vzrokih za tako visoke številke. EESO v celoti podpira osredotočenost političnega dogovora Sveta na spodbujanje polnega uveljavljanja minimalnega dohodka z nizom ukrepov, kot so zmanjšanje upravnega bremena, zagotavljanje uporabnikom prijaznih informacij ter sprejetje ukrepov za boj proti stigmatizaciji in proaktivno delo z ljudmi, ki nimajo zadostnih sredstev.

4.2.3

Izrecno bi bilo treba dostop do minimalnega dohodka zagotoviti mladim odraslim od 18. leta starosti dalje in migrantom. Minimalni dohodek je neprispevni prejemek, zato bi se bilo treba izogniti dvoumnemu opisovanju „ustreznega“ trajanja prebivanja.

4.2.4

Da bi zajeli sedanjo pokritost s sistemi minimalnega dohodka, bi potrebovali razčlenjene kvantitativne in kvalitativne kazalnike na ravni EU. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti stopnji uveljavljanja in učinkovitosti sistemov, zlasti v zvezi z marginaliziranimi skupinami, med drugim Romi, begunci in brezdomci.

4.3    Dostop do trga dela

4.3.1

Sistemi minimalnega dohodka bi morali biti zasnovani z močnimi aktivacijskimi ukrepi za ljudi, ki so sposobni za delo, pri čemer bi se upoštevale politike prednostnih nalog v zvezi z začasno oskrbo. Zaradi dohodka iz dela v nobenem primeru ne bi smeli nesorazmerno zmanjšati socialnih prejemkov, da ne bi spodkopali motivacije za zaposlenost.

4.3.2

V polnem obsegu bi morali razviti sodelovanje v programih javnih del in priložnosti za sektor socialnega gospodarstva, zlasti za ranljivejše skupine.

4.3.3

Za dolgotrajno brezposelne in delovno neaktivno prebivalstvo, ki je sposobno za delo, je še zlasti pomembna ciljno usmerjena podpora. Socialni prejemki za zaposlene lahko skupaj s strukturnimi ukrepi za lažje vključevanje ranljivih skupin olajšajo njihov vstop na trg dela, vendar bi morali biti začasni.

4.3.4

Za sodelovanje v programih aktivacije morajo biti na voljo zadostni ukrepi, kot so programi izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki jih spremljajo podporne storitve, kot so svetovanje, mentorstvo ali pomoč pri iskanju zaposlitve. Za razvoj učinkovitih ukrepov so potrebna intenzivna prizadevanja držav člani za aktivno politiko trga dela v sodelovanju z ustreznimi deležniki, kot so socialni partnerji. Uprava in njeno osebje bi morali biti usposobljeni za zahtevno nalogo, ki jo imajo, ter se opirati na strokovno znanje in znanstvena dognanja. Sistematično bi bilo treba upoštevati posamezne kvalifikacije, potencial, znanja in spretnosti ter poklicne načrte brezposelnih oseb.

4.4    Dostop do osnovnih storitev

4.4.1

V priporočilu je potrjeno, da je treba zagotavljati dejanski dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih osnovnih storitev (voda, sanitarna oskrba, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije), kot so naštete v načelu 20 evropskega stebra socialnih pravic. Digitalizacijo je treba upoštevati kot nov družbeni dejavnik dostopa do osnovnih storitev in sprejeti bi bilo treba ukrepe za premostitev digitalnega razkoraka.

4.5    Upravljanje

4.5.1

EESO poudarja, da je treba socialnovarstvene mreže na vseh ravneh učinkoviteje upravljati. Posebno pozornost je treba nameniti tesnemu usklajevanju različnih deležnikov, tako horizontalnemu kot vertikalnemu. Vloge in odgovornosti deležnikov bi bilo treba jasno opredeliti ter se pri tem izogniti izolirani obravnavi.

4.5.2

V izvajanje sistemov minimalnega dohodka bi morali biti v vseh državah članicah vključeni vsi ustrezni deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe (zlasti tistimi, ki se ukvarjajo z osebami, ki se spopadajo z revščino), izvajalci socialnih storitev in socialnimi partnerji. Z deležniki bi se bilo treba posvetovati v okviru priprave sistemov za stalno spremljanje in ocenjevanje.

4.6    Spremljanje

4.6.1

Kot je navedeno v političnemu dogovoru Sveta, je za čim bolj učinkovito doseganje ciljev iz tega priporočila potrebno stalno spremljanje izvajanja politik dohodkovne podpore in povezanih ukrepov za aktivacijo na trgu dela, pa tudi dostopa do storitev, podprto z rednimi ocenami. Poročila držav članic o napredku bi bilo treba pripraviti ob dejanskem sodelovanju ustreznih organizacij civilne družbe in socialnega varstva ter socialnih partnerjev oziroma jih redno obravnavati z mehanizmom Komisije za spremljanje. EESO ni le eden od številnih deležnikov na ravni EU, kot je navedeno v predlogu priporočila, temveč osrednja, na Pogodbah utemeljena institucija v postopku spremljanja.

4.6.2

Sistemi minimalnega dohodka bi morali vključevati zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo dejanskih ali potencialnih upravičencev, pa tudi mehanizme za zagotavljanje dostopa ranljivim skupinam. Vse države članice bi morale ustanoviti notranje organe za spremljanje spoštovanja varstva podatkov in temeljnih pravic vseh sodelujočih.

4.6.3

Da bi napredovali, je treba graditi na obstoječih informacijah na ravni EU in sprejeti potrebne ukrepe, da bodo vse države članice lažje izboljšale delovanje nacionalnih sistemov minimalnega dohodka. V ta namen je treba organizirati tudi izmenjave nacionalnih praks, tematske seminarje in dogodke. V zvezi s tem in pregledovanjem napredka EESO pozdravlja predlagane institucionalne dejavnosti, kot je okrepitev obstoječega sodelovanja med Komisijo in državami članicami v okviru Odbora za socialno zaščito, Odbora za zaposlovanje in mreže javnih zavodov za zaposlovanje. Poiskati pa je treba tudi načine za premagovanje ovir in težav, ki jih povzroča zakonodaja o varstvu podatkov in ki lahko po nepotrebnem ovirajo nemoteno sodelovanje med organi.

4.6.4

Različne faze spremljanja držav članic so nujne zlasti za tiste države, ki še vedno močno zaostajajo pri doseganju ciljev. EESO poudarja, da je treba z uporabo evropskega semestra in drugih orodij jasno začrtati pot naprej, da bi še naprej spremljali napredek vseh držav članic.

---

(1)  Vir: Minimum income support for families with children in Europe and the US. Where do we stand? (Minimalna dohodkovna podpora družinam z otroki v Evropi in ZDA. Aktualno stanje) Ive Marx, Elize Aerts, Zachary Parolin, maj 2022 SocArXiv; Children at risk of poverty or social exclusion (Otroci, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost).

(2)  Vsakdo brez zadostnih sredstev ima pravico do primernega minimalnega dohodka, ki zagotavlja dostojno življenje v vseh obdobjih ter učinkovit dostop do potrebnega blaga in storitev. Za tiste, ki so delovno sposobni, bi se moral minimalni dohodek kombinirati s pobudami za (ponovno) vključitev na trg dela.

(3)  EESO je minimalni dohodek obravnaval v mnenjih Za evropsko okvirno direktivo o minimalnem dohodku (mnenje na lastno pobudo) (UL C 190, 5.6.2019, str. 1); Dostojne minimalne plače v vsej Evropi (raziskovalno mnenje na zaprosilo Evropskega parlamenta/Sveta) (europa.eu), točki 1.6 in 3.3.7 (UL C 429, 11.12.2020, str. 159); Evropski minimalni dohodek in kazalniki revščine (mnenje na lastno pobudo) (europa.eu) (UL C 170, 5.6.2014, str. 23).

(4)  OECD (2021): Tax and fiscal policies after the COVID-19 crisis (Davčna in fiskalna politika po krizi zaradi COVID-19).

(5)  Vloga dajatev socialne varnosti za zaposlene je poudarjena v točki 3.4.3 mnenja SOC/737 Smernice za politike zaposlovanja držav članic (UL C 486, 21.12.2022, str. 161).