52022AE4098

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE4098 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE4098

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (COM(2022) 459 final – 2022/0278 (COD)) – (b) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426, (EU) 2019/1009 in (EU) št. 305/2011 glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu (COM(2022) 461 final – 2022/0279 (COD)) – (c) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu (COM(2022) 462 final – 2022/0280 (COD))

EESC 2022/04098

UL C 100, 16.3.2023, p. 95–100 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

16.3.2023

Uradni list Evropske unije

C 100/95

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

(a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98

(COM(2022) 459 final – 2022/0278 (COD))

(b) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426, (EU) 2019/1009 in (EU) št. 305/2011 glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu

(COM(2022) 461 final – 2022/0279 (COD))

(c) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu

(COM(2022) 462 final – 2022/0280 (COD))

(2023/C 100/14)

Poročevalec:	Andrej ZORKO
Soporočevalka:	Janica YLIKARJULA

Zaprosila

(a)	Evropski parlament, 9. 11. 2022

(a)	Svet Evropske unije, 11. 11. 2022

(b)	Evropski parlament, 21. 11. 2022

(b)	Svet Evropske unije, 24. 11. 2022

(c)	Evropski parlament, 21. 11. 2022

(c)	Svet Evropske unije, 30. 11. 2022

Pravna podlaga

(a)	členi 114, 21, 45 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(b)	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(c)	členi 91, 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja na seji strokovne skupine

10. 11. 2022

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

14. 12. 2022

Plenarno zasedanje št.

574

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

208/0/1

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira cilj Komisije, da vzpostavi instrument za izredne razmere na enotnem trgu, namenjen spopadanju s prihodnjimi krizami, ki bi lahko negativno vplivale na delovanje enotnega trga in podjetij na njem ter na blaginjo državljanov EU. Podpira ukrepe, s katerimi naj bi se tudi med krizo zagotovil prosti pretok blaga, storitev in oseb ter preprečile omejitve znotraj EU. Instrument za izredne razmere na enotnem trgu bi moral dajati prednost izmenjavi informacij, sodelovanju, komuniciranju in solidarnosti med državami članicami. Boljše upravno sodelovanje in ukrepi za preglednost za države članice so ključni, toda EESO obžaluje, da ni nobenih posledic v primerih, kadar države članice ne izpolnijo zahtev.

1.2

Odzivanje na krizo mora biti hitro, začasno, pravilno usmerjeno in usklajeno na ravni EU, da se zagotovi skupen pristop. Upoštevati je treba posledice krize za podjetja in blaginjo državljanov EU ter vzpostaviti pogoje za odpornejšo družbo in gospodarstvo v prihodnosti. V ospredju morata biti nedvomno prosti pretok blaga, storitev in oseb med krizo ter blažitev njenih posledic za blaginjo ljudi, ne pa ukrepi za proizvodnjo in zagotavljanje blaga in storitev ter njihove dobavne verige.

1.3

Za blažitev krize je potreben jasen pravni okvir, da se izognemo različnim tolmačenjem, razdrobljenim ukrepom in nepotrebnim pravnim sporom. EESO meni, da so opredelitve pojmov „kriza“, „strateško pomembna področja“, „blago in storitve strateškega pomena“ ter „v krizi pomembno blago in storitve“ preveč ohlapne, da bi bilo mogoče z njimi obravnavati te pomisleke, in Komisiji priporoča, naj te pojme natančneje opredeli.

1.4

Nujni ukrepi ne smejo posegati v temeljne pravice evropskih državljanov in tudi uveljavljanje teh pravic, vključno s pravico do stavke v katerem koli sektorju, ne sme sprožiti kriznega odziva. Komisija bi morala pojasniti, da stavka ali kakršni koli drugi kolektivni ukrepi, ki potekajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ne morejo pomeniti krize v smislu instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu. Podobno je treba pri vseh ukrepih za blažitev krize izpolnjevati načeli nujnosti in sorazmernosti, kadar gre za podjetja, kar v predlogu ni upoštevano. Upoštevati je treba tudi avtonomijo socialnih partnerjev. Obstaja tveganje, da bodo ukrepi ustvarili nepotrebne dodatne ovire, omejitve in bremena, ki se jim je treba izogniti, zlasti v času krize. Enotni trg mora ostati dostopen ter zagotavljati zaščito pred socialnim in davčnim dampingom.

1.5

EESO meni, da izredne razmere zahtevajo hiter in učinkovit odziv. Zato Komisiji priporoča, naj znova razmisli o predlogu z vidika primerno hitrega in učinkovitega pristopa k obravnavanju krize. Izraža zaskrbljenost, da bi lahko bil predlagani pristop po posameznih korakih upravno preveč obremenjujoč, da bi bil učinkovit.

1.6

EESO priporoča tesno povezovanje svetovalne skupine instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in obstoječih instrumentov EU za strateško predvidevanje, da bi predvideli krizne dogodke na podlagi stalnega spremljanja in ocenjevanja tveganja svetovnih in regionalnih dogodkov. Predstavniki civilne družbe bi morali biti tesno vključeni v ta proces, da bi s svojimi spoznanji in rezultati svojega dela prispevali k dejavnostim predvidevanja EU.

1.7

EESO predlaga, naj se predstavniki socialnih partnerjev in ustrezne organizacije civilne družbe kot opazovalci vključijo v svetovalno skupino instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu. Poziva tudi k pojasnitvi vloge te predlagane skupine, zlasti v odnosu do drugih podobnih organov.

1.8

Znova bi bilo treba premisliti o prenosu pooblastil na Komisijo v okviru tega predloga, da bi se doseglo ravnovesje med učinkovitim odzivanjem na krize in vključenostjo držav članic v postopek odločanja.

1.9

Intervencionistične pristojnosti, ki jih predlog daje Komisiji, kot sta prednostno razvrščanje naročil in klavzula o razveljavitvi pogodb, ki je lahko usmerjena v nekatera podjetja, bi se lahko izkazale kot škodljive za delovanje enotnega trga. Že samo s svojim obstojem uvajajo element nepredvidljivosti. EESO zato predlaga Komisiji, naj skrbno premisli o predlogu, tudi z vidika vprašanja, katera bi bila ta podjetja in kdo bi prevzel stroške morebitne reorganizacije proizvodnih linij.

1.10

Ključnega pomena je omejiti podatke, ki jih Komisija ali države članice zbirajo od podjetij, tako da se upoštevata načeli skrajne nujnosti in sorazmernosti. Nekateri predlogi bi lahko ogrozili enake konkurenčne pogoje, kot je priprava seznama „najpomembnejših gospodarskih subjektov“, preden so napovedane izredne razmere. EESO je zaskrbljen zaradi signalov, ki jih to lahko pošlje trgu, in zaradi splošnega učinka na konkurenco.

1.11

Hitro, lahko razumljivo in odprto komuniciranje z javnostjo, podjetji in drugimi akterji je odločilno pri kriznem upravljanju na enotnem trgu. V primeru krize bi moralo takoj začeti delovati posebno spletno mesto za informacije.

2. Ozadje mnenja

2.1

Dobro delujoč enotni trg je ena največjih prednosti EU in ključnega pomena za njeno gospodarstvo ter za izboljšanje blaginje „s socialno in ekonomsko konvergenco, ki naj bi [zmanjšala neenakosti in] zagotovila, da [vse večja] socialna neravnovesja ne bodo začela resno ovirati evropskega povezovanja“ (1).

2.2

Nedavne krize, kot sta pandemija COVID-19 in ruska invazija v Ukrajini, so pokazale, kako ranljivi so enotni trg in njegove dobavne verige v primeru nepredvidenih motenj. Med ukrepi zapore med pandemijo so mnoga podjetja nehala poslovati, meje so bile zaprte, dobavne verige prekinjene, povpraševanje moteno, delavci in ponudniki storitev pa se niso mogli gibati po Evropi, kar je ljudi spomnilo na to, da je prosto gibanje oseb tesno povezano s prostim pretokom blaga in storitev. Krize pogosto zlasti prizadenejo mikro-, mala in srednja podjetja ter gospodinjstva z nizkimi dohodki.

2.3

Nepreglednost ukrepov, ki so jih sprejele različne države članice za boj proti krizam, je povzročila negotovost glede njihove upravičenosti in sorazmernosti. Ta je oslabila medsebojno zaupanje in solidarnost ter ustvarila ovire za delovanje enotnega trga. Po drugi strani pa se je jasno pokazalo, kako pomembni so sodelovanje, odprtost in dialog med državami članicami ter kako velike so koristi raznolikih vrednostnih verig. Usklajen odziv, ki je zagotovil, da so notranje meje EU ostale odprte z „zelenimi koridorji“ na mejnih prehodih, se je izkazal za odločilnega pri preprečevanju motenj v ključnih potovalnih in dobavnih verigah.

2.4

Instrument za izredne razmere na enotnem trgu dopolnjuje druge zakonodajne ukrepe EU oziroma predloge za krizno upravljanje, ki se na primer nanašajo na področja zdravja, polprevodnikov in prehranske varnosti ter na mehanizem Unije na področju civilne zaščite.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu, da bi omejili negativne posledice sedanjih in morebitnih prihodnjih kriz za enotni trg ter ljudi in podjetja, ki delujejo na njem. Ceni potrditev, da se bo ta instrument uporabljal brez poseganja v sedanje instrumente kriznega upravljanja, ki bodo obravnavani kot lex specialis.

3.2

EESO poudarja, da bi moral instrument za izredne razmere na enotnem trgu zagotoviti boljše usklajevanje ukrepov med državami članicami, povečati solidarnost, ohraniti učinkovitost štirih svoboščin in spodbuditi enotni trg k obvladovanju nujnih in nepričakovanih kriz. Opozarja, da je dobro delujoč enotni trg učinkovito orodje in prednost, ko gre za pripravljenost na krizo in njeno obvladovanje.

3.3

Kriza z možnimi posledicami za delovanje enotnega trga lahko ovira podjetja pri njihovem poslovanju, lahko pa tudi močno omeji življenje ljudi po vsej EU. Pri predlaganih ukrepih za spopadanje s kakršno koli krizo bi bilo zato treba upoštevati oba vidika, kakor tudi pot do digitalnega, zelenega in pravičnega prehoda, da bi bil enotni trg bolje pripravljen na prihodnje pretrese in krize. Prihodnost enotnega trga je mogoče zasnovati le na trdnih gospodarskih temeljih z močno socialno razsežnostjo (2).

3.4

EESO poudarja, da mora biti odzivanje na krizo hitro, začasno, sorazmerno in ustrezno usmerjeno, s čimer se postavijo temelji za odpornejšo družbo in gospodarstvo v prihodnje. Poleg tega se mora usklajevati na ravni EU, da se preprečijo različni nacionalni ukrepi, ki bi lahko ovirali delovanje enotnega trga.

3.5

EU se bo v prihodnjih krizah soočila z novimi izzivi. Ukrepi za blažitev krize morajo biti pregledni in takoj na voljo – v okviru omejenega področja uporabe in ob upoštevanju strogih meril – ter se morajo hitro začeti uporabljati, kar zahteva jasen pravni okvir na ravni EU. Instrument bi moral zaščititi podjetja in prebivalce EU, pa tudi svoboščine enotnega trga v primeru obsežne in resne krize. Z njim bi bilo treba nadzirati, ali so protikrizni ukrepi na nacionalni ravni in ravni EU skladni s temeljnimi načeli nujnosti, sorazmernosti in nediskriminacije. Poleg tega bi moral instrument zagotoviti upravno sodelovanje v realnem času, podjetjem in posameznikom pa dostop do informacij.

3.6

EESO izraža zaskrbljenost, da bo postopek odzivanja na krizo po korakih, predviden v okviru instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu, zahteval preveč časa in bo upočasnil postopek odločanja, namesto da bi omogočil hiter odziv na krizo.

3.7

Obseg in vrsto prihodnje krize je nemogoče napovedati. Hkrati pa je odzivanje na krizo najučinkovitejše in najmanj invazivno, če se začne v njenih začetnih fazah. EESO poudarja pomen strateškega predvidevanja v EU in še naprej odločno podpira vključitev metodologije predvidevanja v proces oblikovanja politik EU. Instrumente, ki se predlagajo v okviru instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu, bi bilo treba dopolniti s tesnim povezovanjem svetovalne skupine in obstoječih mehanizmov EU za strateško predvidevanje, da bi lahko prihodnje krize predvideli na podlagi dogodkov na svetovni in regionalni ravni, ki lahko tako močno zmotijo delovanje enotnega trga, da tega ni mogoče več obravnavati kot normalno. Svetovalna skupina ne bi smela biti zadolžena le za ocenjevanje incidentov, na katere države članice opozorijo Komisijo, temveč bi morala stalno sodelovati z izvajalci strateškega predvidevanja EU pri spremljanju in ocenjevanju tveganja svetovnih in regionalnih incidentov. Ker gre pri strateškem predvidevanju za participativen proces, EESO pričakuje, da se bodo tako povečale sinergije in strukturna vključenost vseh institucij EU, tudi EESO (3).

3.8

V predlogu naj bi bile zajete vse bistvene krize, ki vplivajo na enotni trg in njegove dobavne verige, z nekaj izjemami, za katere je EU že predvidela lastne ukrepe ali pa jih pripravlja. Široko področje uporabe prinaša precejšnje izzive. EESO poudarja, da instrument za izredne razmere na enotnem trgu zahteva jasnejšo opredelitev krize, ki se ne sme različno tolmačiti. Zelo široke so tudi opredelitve pojmov „strateško pomembna področja“, „blago in storitve strateškega pomena“ ter „v krizi pomembno blago in storitve“. Po mnenju EESO bi morale biti te opredelitve nedvoumne, da bodo nujni ukrepi sorazmerni in pravilno usmerjeni. Dejstvo, da ni jasnih in natančnih opredelitev, lahko povzroči pravno negotovost in pravne spore na enotnem trgu.

3.9

Vse opredelitve in vsakršno odzivanje na krizo v okviru instrumenta za izredne razmere na notranjem trgu morajo biti sorazmerni in ne smejo povzročati nepotrebnega upravnega bremena. Predvsem bi bilo treba instrument sprožiti le v primeru nujne in začasne krize na enotnem trgu, vključno s krizami na regionalni ravni, ki vplivajo na štiri svoboščine. Uporabljati bi ga bilo treba torej le za omejen čas in ne dovoliti, da postane trajen. V skladu s predlogom lahko Komisija sprejema delegirane akte v zvezi s kriznimi protokoli, o čemer bi bilo treba skrbno premisliti in si prizadevati za ravnovesje med učinkovitim odzivanjem na krizo ter polno zavezanostjo skupnim ukrepom držav članic.

3.10

Zmožnost prepoznati, da razmere zahtevajo krizno odzivanje, in pravilno obravnavati nastale probleme, je ključnega pomena. Nujni ukrepi ne smejo ovirati uveljavljanja temeljnih pravic evropskih državljanov, zlasti tistih, ki jih določajo mednarodni sporazumi in konvencije. EU mora celo v času krize ostati zavezana spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Podobno je treba pri vseh ukrepih za blažitev krize izpolnjevati temeljni načeli nujnosti in sorazmernosti, kadar gre za podjetja, kar v predlogu ni upoštevano.

3.11

Že samo določitev in regulacija blaga, pomembnega v času krize, lahko povzročita negotovost na enotnem trgu, ki omejuje njegovo delovanje, saj je nemogoče vedeti, kaj bo v prihodnji krizi pomembno blago. EESO razume namen prenosa nekaterih pooblastil na Komisijo v okviru predloga, vendar mora hkrati izraziti zaskrbljenost zaradi intervencionističnih pristojnosti, ki ji jih daje predlog, vključno z razkrivanjem občutljivih poslovnih informacij, prednostnim razvrščanjem naročil in klavzulo o razveljavitvi pogodb. Proizvodnja in dobava blaga in storitev ter njihove dobavne verige so v glavnem zadeva tržnih akterjev in del rednega kontingenčnega načrtovanja ter pripravljenosti podjetij in vlad.

3.12

EESO je prepričan, da je treba preprečiti uvajanje ovir in omejitev znotraj EU v času krize. Da bi bili pri tem uspešni, bi bilo treba pri sprejemanju kriznih ukrepov v okviru instrumenta zagotoviti večjo izmenjavo informacij, usklajevanje in solidarnost med državami članicami, hkrati pa upoštevati nacionalne pristojnosti. EESO v celoti podpira pripravo seznama prepovedanih omejitev svoboščin na enotnem trgu. Vendar obžaluje, da ni jasnih posledic v primerih, kadar države članice ne izpolnijo zahtev.

3.13

Proizvodnja in dobava nekaterega blaga, ki je lahko ključnega pomena pri obvladovanju kakršne koli krize, sta neenako porazdeljeni na enotnem trgu. Podjetja in posamezniki v EU bi bili torej lahko različno močno prizadeti, odvisno od krize, celo v primeru krize, ki zajame celotno EU. Pri obvladovanju takšnih razmer je ključna solidarnost med državami članicami. Nabor orodij za odzivanje na krizo bi moral biti torej namenjen odvračanju od protekcionizma, ki bi razdrobil enotni trg in oviral pretok kritičnega blaga ter storitev za podjetja in prebivalce EU.

3.14

EESO priporoča Komisiji, naj ovrednoti izkušnje, pridobljene med nedavnimi krizami, in jih upošteva v načrtu za prihodnost. Med pandemijo je uvedba „zelenih koridorjev“ zmanjšala mnoga draga ozka grla, povezana s pretokom blaga znotraj EU, pa tudi storitev. Poleg tega je razmeroma hitra uvedba evropskega digitalnega covidnega potrdila pomagala znova vzpostaviti mobilnost čezmejnih ponudnikov storitev na enotnem trgu, obmejnih delovnih migrantov in oseb na poslovnih potovanjih, tehnična pomoč EU pa je pripomogla k bolj enotnemu izvajanju ukrepov.

3.15

EESO se strinja s Komisijo, da bi bilo treba ukrepe na ravni EU usklajevati skupaj z državami članicami. Vse države članice morajo, kadar je mogoče, uporabljati skupen pristop. Razdrobljen pristop bi ustvaril dodatne ovire na enotnem trgu, oviral inovacije, naložbe in odpiranje delovnih mest ter slabo vplival na socialno kohezijo in kakovost življenja. Pomembno je, da enotni trg tudi v času krize ostane dostopen za vse, z učinkovitimi zaščitnimi ukrepi proti socialnemu in davčnemu dampingu (4).

3.16

Podjetja in posameznike je treba tudi spodbuditi, da bi svoj način delovanja čim bolj prilagodili stvarnosti po krizi, ki jo zaznamujejo višji energetski stroški in posledice podnebnih sprememb. Vsi nujni ukrepi bi morali biti skladni s podnebnimi cilji EU in prehodom na podnebno nevtralnost ter bi morali, ko se bodo izvajali, začrtati pot do uresničitve teh ciljev, hkrati pa povečati odpornost enotnega trga. Pri odzivanju na izredne razmere je treba upoštevati, da lahko kriza vedno privede do razlik med državami EU v gospodarskem razvoju, socialni zaščiti in ravni blaginje (5), zato morajo biti ukrepi oblikovani tako, da se izognemo takšnim posledicam.

3.17

Hitro, lahko razumljivo in odprto komuniciranje z javnostjo, podjetji in drugimi akterji je odločilen element kriznega upravljanja na enotnem trgu. Da bi pomagali akterjem na licu mesta, EESO priporoča, naj takoj po izbruhu krize začne delovati posebno skupno spletno mesto, ki se redno posodablja in zagotavlja zanesljive informacije o krizi ter sprejetih ukrepih. Instrument za izredne razmere na enotnem trgu bi moral ljudem in podjetjem ponuditi preglednost v zvezi z ukrepi, ki se sprejemajo v različnih državah članicah, da se podpre nadaljnji prosti pretok. O vseh nujnih ukrepih je treba jasno komunicirati, da se ne povzroči zmeda ali ustvarijo dodatne ovire za delovanje enotnega trga. Po mnenju EESO bi lahko imeli socialni partnerji in civilna družba pri tem pomembno vlogo.

3.18

Tesno sodelovanje z zainteresiranimi stranmi je nujno tudi pri uporabi tega instrumenta, saj ukrepe v praksi izvajajo akterji civilne družbe. Ti najbolje vedo, kateri ukrepi in postopki so učinkoviti. Infrastrukturo upravljanja enotnega trga je treba okrepiti ter vanjo proaktivno vključiti organizacije, ki zastopajo državljane, potrošnike in podjetja (6). EESO poziva Komisijo, naj socialne partnerje, organizacije civilne družbe in strokovnjake vključi v ocenjevanje in spremljanje tveganja, pa tudi v razvoj in usklajevanje kriznih ukrepov.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Ukrepi bi morali čim bolj temeljiti na sedanjih instrumentih v zvezi z obveščanjem, standardi ipd. Njihov glavni namen bi moral biti pojasniti in olajšati hitro in učinkovito uporabo teh instrumentov za ohranitev delovanja enotnega trga, kadar pride do krize.

4.2

Instrument za izredne razmere na enotnem trgu bi moral predvideti pospešeno ugotavljanje skladnosti, usklajeno javno naročanje in tržni nadzor blaga in storitev, ki so pomembni v času krize. Pri tem je treba tudi upoštevati, da veljavne direktive EU že dajejo več možnosti za zelo hitro javno naročanje v izrednih razmerah.

4.3

Nujni ukrepi ne smejo omejevati temeljnih pravic državljanov EU in uveljavljanje teh pravic, vključno s pravico do stavke, v nobenem sektorju ne sme pomeniti okoliščin, ki bi upravičevale krizni odziv v okviru instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu. EESO je prepričan, da so za zakonodajno ureditev stavk pristojne države članice in da stavka ali kakršni koli drugi kolektivni ukrepi, ki potekajo v skladu z nacionalno zakonodajo, ne morejo pomeniti krize v smislu tega instrumenta.

4.4

Ključnega pomena je omejiti podatke, ki jih Komisija ali države članice zbirajo od podjetij, tako da se upoštevata načeli skrajne nujnosti in sorazmernosti. Zavezujoče zahteve za podjetja, da razkrijejo občutljive poslovne informacije, prednostno razvrščanje naročil in klavzula o razveljavitvi pogodb ne smejo biti sprejeti, saj so v nasprotju s proaktivnimi ukrepi za iskanje rešitev za obvladovanje krize. Nekateri predlogi bi lahko ogrozili enake konkurenčne pogoje, kot je priprava seznama „najpomembnejših gospodarskih subjektov“, preden se napovejo izredne razmere. EESO je zaskrbljen zaradi signalov, ki jih to lahko pošlje trgu, in zaradi splošnega učinka na konkurenco.

4.5

EESO meni, da bi morala svetovalna skupina iz člena 3 predlagane uredbe v celoti izkoristiti znanje in izkušnje socialnih partnerjev in ustrezne organizacije civilne družbe, ki so najbolj v stiku z vsakodnevnimi dejanskimi razmerami na enotnem trgu. Sicer je pomembno, da v svetovalni skupini sodelujejo vsi ustrezni politični akterji na ravni EU in držav članic, pristojni organi in agencije, toda EESO meni, da so tudi socialni partnerji neločljivo povezani z enotnim trgom in bi morali biti samodejno vključeni v svetovalno skupino kot opazovalci, skupaj z ustrezno organizacijo civilne družbe, kot je potrošniška organizacija, da bi lahko svetovali o praktičnih ukrepih v okviru instrumenta, jih izvajali in spremljali.

4.6

EESO v skladu s členom 13 meni, da je treba poskrbeti za solidarnost med državami članicami, na primer pri zagotavljanju strateških rezerv. Zato podpira priporočilo Komisije, naj države članice usmerjeno razdeljujejo te rezerve, kadar je to mogoče.

4.7

EESO poziva Komisijo, naj znova razmisli o možnosti omejitve prostega gibanja delavcev, ki jo predlaga v členu 17, ko gre za obmejne delavce, saj lahko to – kot je bilo že poudarjeno – negativno vpliva na enotni trg.

4.8

EESO meni, da v predlogu ni jasno opisano, kakšno naj bi bilo vzajemno delovanje med svetovalno skupino iz tega predloga in že ustanovljenimi skupinami ter orodji za krizno upravljanje, kot so projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga, orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu in platforme za prehransko krizo. Komisija bi se morala izogniti vsakršnemu podvajanju pristojnosti različnih organov za krizno upravljanje, saj bi to povzročilo nepotrebno upravno breme in upočasnilo odzivanje na krizo.

V Bruslju, 14. decembra 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020) 102 final) (UL C 364, 28.10.2020, str. 108).

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Enotni trg za vse (raziskovalno mnenje) (UL C 311, 18.9.2020, str. 19).

(3) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 – Zmogljivost in svoboda ukrepanja EU (COM(2021) 750 final) (UL C 290, 29.7.2022, str. 35).

(4) Glej opombo 2.

(5) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga (COM(2020) 94 final) – (b) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg (COM(2020) 93 final) (UL C 364, 28.10.2020, str. 116).

(6) Glej opombo 2.

Top

Choose the experimental features you want to try