Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 909/2014 glede discipline pri poravnavi, čezmejnega opravljanja storitev, sodelovanja pri nadzoru, zagotavljanja pomožnih bančnih storitev in zahtev za centralne depotne družbe tretjih držav

(COM(2022) 120 final – 2022/0074 (COD))

(2022/C 443/12)

Poročevalec:	Kęstutis KUPŠYS
Soporočevalec:	Christophe LEFÈVRE

Zaprosili	Svet Evropske unije, 12. 4. 2022 Evropski parlament, 4. 4. 2022
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	1. 7. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 7. 2022
Plenarno zasedanje št.	571
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	185/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so rešitve, ki jih Komisija predlaga v zvezi s petimi glavnimi vprašanji, ugotovljenimi pri pregledu uredbe o centralnih depotnih družbah (v nadaljnjem besedilu: uredba o CDD), na splošno ustrezne in učinkovite. Kapitalski trgi bodo z izboljšanjem učinkovitosti postopkov poravnave postali privlačnejši tako za izdajatelje kot za vlagatelje, s čimer bomo korak bližje uniji kapitalskih trgov.

1.2

EESO pozdravlja sorazmerne pobude Komisije, v skladu s katerimi naj bi obstoječe zahteve glede čezmejnega opravljanja storitev nadomestilo uradno obvestilo, in predlog za boljše sodelovanje pri nadzoru z ustanovitvijo ustreznih kolegijev nadzornikov, ki pa se ne bodo podvajali.

1.3

EESO v zvezi z zagotavljanjem pomožnih bančnih storitev meni, da dodatne priložnosti ponujajo rešitve, ki temeljijo na poravnavi v centralnobančnem denarju. Za nadaljnje zmanjšanje različnih tveganj bi bilo treba bolje izkoristiti večvalutno platformo za poravnavo vrednostnih papirjev v centralnobančnem denarju TARGET2-Securities (T2S).

1.4

EESO se zaveda koristi, ki naj bi jih prinesla dopolnitev sedanjega predloga Komisije z določbami o priznavanju osrednje vloge T2S v evropski infrastrukturi za poravnavo vrednostnih papirjev, in meni, da bi s tem hkrati vsaj delno rešili vprašanje nezadostne razvitosti pomožnih bančnih storitev v centralnih depotnih družbah (v nadaljnjem besedilu: CDD).

1.5

EESO meni, da je najspornejši del predloga, tj. dvostopenjski pristop k morebitni uvedbi obveznih kritnih nakupov, še vedno dobro uravnotežena možnost. O obveznih kritnih nakupih ne velja razmisliti, dokler ne bodo podrobno preučeni osnovni razlogi za neuspešne poravnave in dokler ne bo znano, ali je z drugimi ukrepi za zmanjšanje števila neuspešnih poravnav mogoče doseči zadovoljive rezultate.

1.6

EESO se popolnoma zaveda, da je pilotna ureditev na podlagi tehnologije razpršene evidence (DLT) pomemben zakonodajni del pregleda uredbe o CDD, hkrati pa opozarja, da vzpostavitev „regulativnega peskovnika“ ne sme postati precedenčni primer nižanja obstoječih standardov ravnanja na trgu in zaščite vlagateljev. CDD bi morale imeti ključno vlogo pri upravljanju omrežij DLT, in sicer tako, da se zmanjša tveganje nasprotne stranke. Poleg tega se EESO zavzema za strožjo nadzorno ureditev za izvrševanje sankcij in predlaga, naj se v uredbi o CDD določi, da morajo CDD, njihovi izdajatelji in udeleženci vzpostaviti vzdržen in trajen mehanizem za izmenjavo in souporabo podatkov, povezanih z izvajanjem skupnih evropskih sankcij.

2.   Ozadje

2.1

CDD so subjekti, ki hranijo in upravljajo vrednostne papirje ter omogočajo obdelavo poslov z vrednostnimi papirji s knjižnim vpisom (1). CDD upravljajo infrastrukturo, ki zagotavlja zaključitev poslov z vrednostnimi papirji. Njihova glavna storitev se običajno imenuje „poravnava“. Obstoječe CDD v EU (2) vsako leto poravnajo posle v vrednosti, ki krepko presega 1 000 bilijonov EUR (to je 70-krat več, kot znaša bruto domači proizvod EU (3), in 17-krat več, kot znaša neporavnana vrednost vseh vrednostnih papirjev na računih CDD (4)). CDD opravljajo tudi druge osnovne storitve, kot sta (i) notarska storitev, tj. evidentiranje na novo izdanih vrednostnih papirjev, in (ii) storitev centralnega vodenja računov, tj. beleženje vsake spremembe imetja teh vrednostnih papirjev. Za CDD, ki delujejo znotraj nacionalnih meja, že desetletja obstajajo dobro preverjeni in učinkoviti postopki, vendar je zaradi vse bolj povezanih trgov in povečanja števila čezmejnih poslov v Evropi postalo jasno, da je čezmejno poravnavo in druge storitve treba uskladiti.

2.2

Uredba iz leta 2014, sprejeta po finančni krizi leta 2008, je začela veljati 17. septembra 2014, izvajala pa se je večfazno (5). Z njo se je potrgovalno okolje znatno izboljšalo; med drugim je bilo določeno standardizirano obdobje poravnave, izboljšala se je disciplina pri čezmejni poravnavi, uvedena so bila dosledna pravila za CDD v EU (npr. licenciranje, izdaja dovoljenj, nadzor), izdajateljem vrednostnih papirjev pa je bilo omogočeno, da izberejo svojo CDD.

2.3

Eden glavnih dosežkov te uredbe je izboljšanje discipline pri poravnavi – z njo so se namreč uvedli ukrepi za preprečevanje neuspešnih poravnav in odzivanje nanje, če se zgodijo. Vendar je poznejša ocena pokazala, da ukrepi niso bili zadostni, saj so bili kazalniki glede neuspešnih poravnav v EU še vedno bistveno slabši kot v drugih finančnih središčih, tudi ob upoštevanju velike razdrobljenosti kapitalskih trgov EU v primerjavi z izjemno homogenimi trgi drugod (6).

2.4

Z uredbo je bila uvedena še ena velika izboljšava, namenjena lajšanju čezmejnih kapitalskih tokov, in sicer pravica do opravljanja storitev v drugi državi članici (čezmejno opravljanje storitev, podobno dobro delujočemu vseevropskemu okviru za banke), s čimer se je CDD omogočilo, da svoje dejavnosti razširijo prek nacionalnih meja. V uredbi je bilo opredeljeno tudi zagotavljanje pomožnih bančnih storitev (storitve, ki podpirajo poravnavo vrednostnih papirjev) s strani CDD, določene pa so bile tudi specifične bonitetne zahteve za kreditna tveganja, povezana s temi storitvami. Vendar ta pravni okvir ni prinesel želenega povezovanja evropskega sistema storitev poravnave, saj CDD niso hotele opravljati pomožnih storitev ali se ukvarjati z dragim postopkom za čezmejno opravljanje storitev.

2.5

Komisija je marca 2022 v skladu s členom 75 zadevne uredbe, ki določa pregled, objavila predlog za pregled uredbe iz leta 2014 (v nadaljnjem besedilu: pregled uredbe o CDD ali pregled). V njem se obravnava naslednjih pet ključnih vprašanj: (i) obremenjujoče zahteve glede čezmejnega opravljanja storitev; (ii) slabo sodelovanje pri nadzoru; (iii) nesorazmerne zahteve glede zagotavljanja pomožnih bančnih storitev; (iv) pomanjkljivosti, ki povzročajo neuspešne poravnave; (v) nezadostne informacije o dejavnostih, ki jih v EU opravljajo CDD iz tretjih držav.

2.6

Skoraj ob istem času, ko je začela veljati uredba o CDD, vendar ločeno, je bila 22. junija 2015 vzpostavljena prva večvalutna platforma za poravnavo vrednostnih papirjev v centralnobančnem denarju T2S (7). Strankam CDD (običajno so to banke), ki so povezane s platformo T2S, to omogoča, da izbirajo med poravnavo v eurih v denarju komercialnih bank in/ali v centralnobančnem denarju. CDD lahko s poravnavo vrednostnih papirjev v centralnobančnem denarju prek T2S svojim strankam zagotavljajo dostop do združenih likvidnih sredstev v okviru storitev Eurosistema TARGET za poravnavo zavarovanj, plačil in vrednostnih papirjev. Likvidnost, potrebna za poravnavo poslov v Evropi, se je zato močno zmanjšala. Vendar to ni vplivalo na cene, za kar obstajajo različni razlogi, med katerimi pa je glavni ta, da je trg še vedno razdrobljen po valutah: leta 2019 so se stroški T2S s 15 centov na prenos z dostavo proti plačilu dvignili na 23,5 centa (8). Predlog za pregled uredbe o CDD, ki ga je marca 2022 predstavila Komisija, T2S ne zajema.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Kot je navedel že v svojem mnenju z naslovom Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (9), EESO pozdravlja pobude Komisije za uresničitev ambiciozne vizije o uniji kapitalskih trgov, ki bi omogočila kapitalske tokove po vsej EU in s tem koristila potrošnikom, vlagateljem in podjetjem. Od šestnajstih ukrepov, navedenih v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov, je izboljšanje čezmejnih storitev poravnave (ukrep 13) med najpomembnejšimi, saj so pomanjkljivosti veljavne uredbe očitne, hitro zakonodajno ukrepanje pa naj bi vzpostavitev unije kapitalskih trgov pospešilo.

3.2

EESO meni, da so predlagani nadaljnji ukrepi v zvezi s petimi glavnimi vprašanji, ki jih je pred pregledom opredelila Komisija, ustrezni in učinkoviti.

3.3

Predlog, da se obstoječe zahteve glede čezmejnega opravljanja storitev, ki veljajo za bodisi nejasne bodisi obremenjujoče, nadomestijo z uradnim obvestilom (kar pomeni, da države članice ne bi mogle zavrniti vloge CDD), pomeni pomemben napredek k bolj usklajenemu in povezanemu sistemu poravnav, zaradi katerega se bodo stroški za CDD, ki so pripravljene opravljati čezmejne storitve, zmanjšali. Vendar še vedno ni jasno, kako bodo ti podporni ukrepi vplivali na prihranek izdajateljev in vlagateljev pri stroških. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da bodo nadzorni organi v državah gostiteljicah ohranili nadzor nad delovanjem trga.

3.4

Komisija je zaradi potrebe po zmanjšanju stroškov in izboljšanju sodelovanja pri nadzoru v predlog vključila ustanovitev kolegijev nadzornikov, kar EESO močno podpira, saj meni, da gre za ustrezen in dobro uravnotežen ukrep. EESO pozdravlja ustanovitev samo enega kolegija za CDD namesto dveh ločenih, da CDD ne bo istočasno pod nadzorom kolegija za čezmejno opravljanje storitev in kolegija na ravni skupine. To naj bi pripomoglo k zmanjšanju stroškov in močni sinergiji pri nadzoru.

3.5

Ena glavnih izboljšav okvira za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev je povezana s spremembo člena 54(4) uredbe, ki jo EESO močno podpira, saj CDD omogoča opravljanje pomožnih bančnih storitev ne le imenovanih kreditnih institucij, temveč tudi drugih CDD.

3.5.1

Vendar EESO priznava, da bi se zaradi tega ukrepa lahko povečala tveganja za finančno stabilnost. Zaveda se prednosti cilja, v skladu s katerim bi čezmejne storitve izboljšali z zmanjšanjem ovir za opravljanje pomožnih bančnih storitev, in se z njim strinja, vendar meni, da bi bilo treba priložnosti iskati v rešitvah, ki bi temeljile na poravnavi v centralnobančnem denarju, saj bi bilo to bolj varno. Res pa je, da bi bilo treba to obravnavati pretežno ločeno od uredbe o CDD, na primer z razširitvijo T2S, razvojem centralnobančnih digitalnih valut na debelo, odpravo pravnih ovir itd.

3.5.2

Vseeno ni jasno, ali je odločitev Komisije, da Evropskemu bančnemu organu podeli mandat za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, v katerih bo določen prag, pod katerim lahko kreditne institucije opravljajo pomožne bančne storitve, ustrezna. Po drugi strani bi lahko ta organ dejansko najbolje določil prag, Komisija pa bi imela večji manevrski prostor, če bi ga potrebovala. EESO je kljub temu že večkrat (10) poudaril, da sozakonodajalcema ne bi smela biti odvzeta moč odločanja o pomembnih vprašanjih v zvezi z zadevnim zakonodajnim aktom. Zato poziva, naj se pomembna ekonomska vprašanja obravnavajo po rednem zakonodajnem postopku (11).

3.6

Koraki za izboljšanje discipline pri poravnavi so nadvse dobrodošli. EESO prav tako podpira dejstvo, da predlog na več mestih vsebuje tudi pojasnila in izjeme v zvezi s tem. Odločitev Komisije, da obveznih kritnih nakupov ne uvede takoj, je še zlasti pomembna; tovrstni kritni nakupi bi se lahko uporabili, če ali ko se bo izkazalo, da neuspešnih poravnav v EU ni mogoče izboljšati zgolj s sistemom kazni. Zdi se, da bo vzpostavitev mehanizmov nadaljnjega prenosa, s katero bi preprečili kaskado obveznih kritnih nakupov, ublažila temeljne pomanjkljivosti (ali pomirila strahove pred neustreznim izvajanjem) predlaganega sistema obveznih kritnih nakupov. EESO meni, da je dvostopenjski pristop k obveznim kritnim nakupom preudaren in da bodo s tem evropski kapitalski trgi dolgoročno postali privlačnejši tako za izdajatelje kot vlagatelje.

3.7

Določbe glede CDD tretjih držav so še posebno pomembne zaradi cilja EU, da doseže odprto strateško avtonomijo. EESO pozdravlja zahtevo iz spremenjenega člena 25 uredbe o CDD, v skladu s katerim bi morale CDD, ki želijo storitve poravnave opravljati v skladu s pravom države članice, Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložiti uradno obvestilo. EESO podpira tudi ukrepe iz pregleda, ki urejajo druge vidike delovanja CDD tretjih držav v EU in s tem zagotavljajo enake konkurenčne pogoje ter ustvarjajo boljše konkurenčno okolje.

4.   Posebne ugotovitve

Vloga T2S

4.1

EESO meni, da bi bilo treba zaradi velikega pomena T2S vzpostaviti usklajen okvir nadzora in pregleda, ki bi bil ustrezen glede na vlogo te platforme v celotnem sistemu poravnave. Veljavne prostovoljne sporazume med Evropsko centralno banko (ECB), ESMA, nacionalnimi organi, pristojnimi za CDD, ki sodelujejo v platformi T2S, in centralnimi bankami, ki nadzorujejo CDD, bi bilo treba nadgraditi, da bodo v novem pravnem okviru jasno določene vloge vseh sodelujočih organov: pristojni nacionalni organi, centralne banke in Evropska centralna banka bi morali imeti vlogo glavnih nadzornikov, ESMA pa vlogo nadzornika. Okrepljeni okvir bi bilo mogoče vzpostaviti v obliki kolegija nadzornikov.

4.2

EESO zato poziva sozakonodajalca, naj sistemsko platformo za poravnavo T2S vključita v področje uporabe uredbe o CDD in v EU ustvarita razmere za splošno sprejetje poravnav prek orodja T2S (12). To je kljub razumljivim zadržkom centralnih bank in CDD v državah, ki niso v euroobmočju, potrebno, da bi končno izkoristili vse zmogljivosti tega večvalutnega sistema. Priznati bi bilo treba tudi vlogo T2S pri usklajevanju podatkov in informacijskih tokov, ki je ključno za učinkovito opravljanje storitev CDD, in jo vključiti v zakonodajni predlog.

4.3

Nadzor nad T2S se zdaj izvaja na podlagi več načel za infrastrukture finančnih trgov iz okvira ECB za nadzor, kar je „mehki“ pristop, pri katerem se upošteva sistemski pomen, ki ga ima ta platforma za Evropski gospodarski prostor. EESO meni, da ni pravnih neskladij, ki bi vplivala na nesporno neodvisnost ECB, saj je T2S mogoče razumeti kot infrastrukturno orodje za udeležence na finančnem trgu, ki se lahko iz različnih razlogov bolje razvija v okviru ECB kot drugod. Poleg tega sodelovanje ECB pri poravnavi vrednostnih papirjev prek platforme pomeni odmik od njenih tradicionalnih funkcij, zaradi česar je jasno, da je treba T2S vključiti v uredbo o CDD, da se zagotovita doslednost in učinkovitost regulativnega okvira.

Spremljanje discipline pri poravnavi

4.4

EESO meni, da je najspornejši del predloga, tj. morebitna uvedba obveznih kritnih nakupov, izvedenih na podlagi dvostopenjskega pristopa, še vedno dobro uravnotežena možnost, o kateri velja razmisliti, dokler ne bo znano, ali je z drugimi ukrepi za zmanjšanje števila neuspešnih poravnav mogoče doseči zadovoljive rezultate.

4.5

EESO vseeno meni, da bi s čim hitrejšim ukrepanjem glede tega vprašanja dosegli boljše in globlje razumevanje razlogov za neuspešne poravnave. Zato poziva k določitvi fiksnega datuma za izvedbo ocene napredka v zvezi s kazalniki neuspešnih poravnav in temeljnimi razlogi zanje v obliki javnega poročila, ki bi ga pripravil pristojni organ, če je le mogoče v 12 mesecih po začetku veljavnosti sistema kazni.

4.6

Čeprav se nekateri zavzemajo za popoln umik obveznih kritnih nakupov iz predloga, je EESO zaradi nesprejemljivo velikega števila neuspešnih poravnav (tudi v primerjavi z drugimi pomembnimi finančnimi jurisdikcijami) previdnejši. Izločitev pomembne politične možnosti iz nabora orodij Komisije ne bi pripomogla k izboljšanju razmer v zvezi s tem. Sprejetje izvedbenega akta se v tem primeru zdi ustrezno.

4.7

EESO se zaveda, da obstaja izjemno učinkovit način za hitro zmanjšanje števila neuspešnih poravnav, in sicer zvišanje obstoječih kazni do vzpostavitve pravega ravnovesja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti neuspešnim poravnavam, ki vključujejo prodajo na kratko. Obvezni kritni nakupi bi lahko postali zadnja možnost, ki bi se uporabljala izredno previdno, po ustreznem posvetovanju z udeleženci na trgu in v primerih, ko odpovejo vsi ostali ukrepi.

4.8

Preden se ukrepa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom, namenjenim skrajšanjem verige posrednikov. Temeljito je treba raziskati razloge za razširjeno uporabo metode preduparjanja. Ker do številnih (tehničnih) napak pride zaradi zamud v dolgih verigah poravnave, se ne smejo uvesti obvezni kritni nakupi, ne da bi upoštevali to dejstvo in preden bi uvedli ustrezne ukrepe za spodbujanje skrajšanja „linije poveljevanja“ poravnave.

Poravnava v digitalnih sredstvih znotraj sistema poravnav CDD

4.9

Z vzponom digitalnih sredstev se je pokazalo, da so storitve trgovanja in poravnave pri posameznem sredstvu funkcionalno povezane. Uvajanje DLT ima v finančnem sektorju in drugod ogromen potencial. Da bi trgovanje s „tradicionalnimi“ sredstvi in poravnava teh poslov ostala konkurenčna s trgovanjem in poravnavo pri digitalnih sredstvih, bi bilo CDD treba omogočiti, da enostavno vzpostavijo sistem trgovanja za instrumente, ki jih uporabljajo za poravnavo pri trgovanju. EESO se popolnoma zaveda, da je pilotna ureditev DLT pomemben zakonodajni del pregleda uredbe o CDD. Podpira pristop, da se z vsemi spremembami te uredbe, namenjenimi izkoriščanju vseh možnosti, ki jih ponuja DLT, počaka, dokler ne bo sprejet predlog Komisije o zgoraj omenjeni pilotni ureditvi. Kot vmesni ukrep pa predlaga vzpostavitev večstranskega sistema trgovanja (MFT) za instrumente, ki se poravnajo v okviru ustreznega sistema CDD. Vodenje tovrstnega sistema bi moralo veljati za pomožno storitev v skladu z opredelitvijo iz oddelka B, del 1, Priloge k uredbi o CCD.

4.10

EESO opozarja, da vzpostavitev regulativnega peskovnika ne sme postati precedenčni primer nižanja obstoječih standardov ravnanja na trgu in zaščite vlagateljev. S popolnim prenosom postopkov poravnave v omrežja, ki uporabljajo DLT, se poveča učinkovitost, saj se zmanjšajo zadevni transakcijski stroški in tveganja, povezana s skrajšanjem predolge verige posrednikov. Zgolj z uporabo omrežij DLT kljub temu ni mogoče odpraviti tveganja nasprotne stranke. Ključno je zagotoviti, da bodo zahteve za sodelovanje v teh omrežjih to tveganje čim bolj zmanjšale. CDD bi morale imeti osrednjo vlogo pri upravljanju te infrastrukture.

Izvrševanje sankcij

4.11

Pregled uredbe o CDD se izvaja v izjemno zahtevnem obdobju, tj. med rusko vojno proti Ukrajini. Evropska infrastruktura finančnih trgov je bila zasnovana tako, da je sposobna premagovati tovrstne pretrese; poleg tega je njen (sistemsko) pomemben del, tj. mreža CDD, zdaj ključen za zagotavljanje, da se bodo zahodne sankcije zoper Rusijo na operativni ravni ustrezno izvajale. EESO poziva Komisijo, naj v primeru nepreizkušenih ukrepov v zvezi s sankcijami, ki med akterji na trgu povzročajo zaskrbljenost, zagotovi potrebne smernice. Nekatera določila teh „hitrih“ smernic bi se lahko uporabila tudi za nadaljnje izboljšanje predloga o pregledu, da bi bil primernejši za spoprijemanje s prihodnjimi izzivi.

4.12

EESO zaradi mednarodnega dogajanja predlaga, naj se v uredbi o CDD določi, da morajo CDD, njihovi izdajatelji in udeleženci vzpostaviti uspešen in stalen mehanizem za izmenjavo in souporabo podatkov, povezanih z izvajanjem skupnih evropskih sankcij. Ne sme se zgoditi, da se določen ukrep ne bi izvajal zgolj zato, ker različni udeleženci ne bi mogli doseči sicer enostavnega ali vsaj mogočega sklepa (tj. v okviru skupne obravnave). Vprašanje, ali je uredba o CDD ustrezen pravni instrument za to, je legitimno; kljub temu se EESO zavzema za močnejšo nadzorno ureditev izvrševanja sankcij.

---

(1)  Vrednostne papirje je mogoče hraniti v fizični ali nematerializirani obliki.

(2)  Obstaja 26 CDD in še dve mednarodni CDD. Vir: register ESMA.

(3)  Na podlagi podatkov Eurostata o BDP leta 2021, ki je znašal 14,4 bilijona EUR.

(4)  Konec leta 2020 je bilo v sistemih poravnave vrednostnih papirjev EU za 56 bilijonov EUR vrednostnih papirjev. Podatki iz zbirke statističnih podatkov ECB o trgovanju z vrednostnimi papirji, obračunih in poravnavah. Pridobljeno 4. maja 2022.

(5)  UL C 299, 4.10.2012, str. 76.

(6)  Število neuspešnih poravnav lastniških vrednostnih papirjev, izraženo v odstotku skupnega števila poslov, se je pred krizo zaradi COVID-19 zmanjšalo na 3 %, a se je od takrat ponovno dvignilo na 4,5 %. Izraženo v odstotku vrednosti se je januarja 2021 delež povečal na 9 % v primerjavi s 6 % marca 2020. Vir: poročilo o oceni učinka. Vendar izkušnje na trgu kažejo, da se večina „neuspehov“ pri poravnavah zgodi, ker navodila za poravnavo prek verige posrednikov sistem za poravnavo dosežejo po dnevu, ki sta ga stranki določili za dan poravnave.

(7)  Sistem TARGET2-Securities. Trenutno je s T2S povezanih 19 CDD iz 20 evropskih držav. Od oktobra 2018 so poravnave prek T2S mogoče tudi v danskih kronah.

(8)  Cenik sistema TARGET2-Securities.

(9)  UL C 155, 30.4.2021, str. 20.

(10)  Nazadnje v svojem mnenju o pregledu direktive Solventnost II, ki je bilo sprejeto februarja 2022, glej točko 2.3 (UL C 275, 18.7.2022, str. 45).

(11)  Mnenje EESO Pregled direktive Solventnost II (UL C 275, 18.7.2022, str. 45).

(12)  Z izjemo danske krone poravnave prek sistema T2S ni mogoče izvesti v drugih valutah kot euru, saj se zadevni akterji zunaj euroobmočja obotavljajo glede pridružitve sistemu in raje čakajo na nadaljnji razvoj.