1.

sta razpoložljivost in dejanska dostopnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin vse bolj ključni za trajnostni razvoj evropskega medijskega sektorja in neločljivo povezani s promocijo kulturne in jezikovne raznolikosti, ki je z vidika konkurenčnosti glavni adut tega sektorja;

2.

bi morali za uresničitev tega cilja s ciljno usmerjenimi sektorskimi in horizontalnimi ukrepi politike zagotoviti ustrezno izpostavljenost evropskih avdiovizualnih del in medijskih vsebin ter ob vedno številnejših svetovnih ponudnikih storitev in platformah na področju avdiovizualnih in medijskih vsebin promovirati nove vire financiranja in nove distribucijske modele;

3.

so taki ukrepi še toliko bolj pomembni, ker je pandemija COVID-19 bistveno vplivala na raven in strukturo financiranja evropskih avdiovizualnih vsebin; da je pandemija pospešila tržne trende, ki so: kar zadeva delež kinematografskih in drugih avdiovizualnih del, ki nastajajo na različnih nacionalnih trgih, povečana ponudba vsebin s strani spletnih ponudnikov in povečano povpraševanje po teh vsebinah, razmerja med uspešnim predvajanjem v kinematografih in predvajanjem videov na zahtevo ter neenaka prepoznavnost takih del na različnih trgih (1);

4.

se ob povečanem povpraševanju po vsebinah, razpoložljivih na spletu, pojavljajo naprednejši poslovni modeli za financiranje naložb s strani ponudnikov videov na zahtevo in za dodeljevanje licenc, medtem ko večino evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin še vedno producirajo tradicionalni akterji, kot so javna in zasebna medijska podjetja ter neodvisni producenti z zmogljivostmi za oblikovanje novih projektov in razvoj novih talentov. Čeprav je javno financiranje za nekatere sektorje bolj pomembno kot za druge, pa so med posameznimi državami, kar se tiče sistemov in zmogljivosti, še vedno razhajanja;

5.

se je zaradi pandemije COVID-19 povečala tudi vrzel med prihodki od spletnega oglaševanja in prihodki, ki jih ustvarja tradicionalno oglaševanje. Četudi je televizijsko oglaševanje vse do krize zaradi COVID-19 dokaj uspešno konkuriralo spletnemu oglaševanju, se je delež slednjega v letu 2021 vendarle povečal (2).

6.

se distribucija avdiovizualnih in medijskih vsebin v vedno večji meri odvija na spletu, zlasti prek spletnih platform, in ima pomembno vlogo pri toku prihodkov v medijskih podjetjih. Ker imajo ustvarjalne in kulturne vsebine za Evropo velik gospodarski potencial tako na spletu kot zunaj njega, je treba zagotoviti pravičen dostop do njih, da se zaščitijo demokratična razprava, medijski pluralizem ter kulturna in jezikovna raznolikost;

7.

bi bilo treba za večjo razpoložljivost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin sprejeti dodatne ukrepe glede naslednjih prednostnih nalog:

8.

sta kulturna raznolikost in ustvarjalnost v središču evropskega avdiovizualnega sektorja in medijskega sektorja, ki konkurirata drugim široko dostopnim vsebinam na mednarodnem trgu, zato je treba okrepiti zmogljivosti teh dveh sektorjev, da bi dosegali širša občinstva, povečali kroženje vsebin in promovirali njihove različne izraze, inovacije in talente, hkrati pa ohranili naše strateške kulturne dobrine;

9.

lahko digitalne rešitve omogočajo večjo dostopnost, medtem ko lahko koprodukcije, podpora čezmejni distribuciji, živahen neodvisen kinematografski in distribucijski sektor, promocija jezikovne raznolikosti in svoboda ustvarjanja znatno vplivajo na doseganje večje razpoložljivosti vsebin in boljše konkurenčnosti za avdiovizualni sektor;

10.

koprodukcije in mednarodno sodelovanje strokovnjakov in strokovnjakinj na vseh ravneh vrednostne verige (ustvarjanje, usposabljanje, razvoj, produkcija, promocija, distribucija) omogočajo lažjo čezmejno distribucijo avdiovizualnih del, prispevajo k okrepitvi razvoja sektorja v partnerskih državah ter pomagajo izboljšati kulturne in gospodarske izmenjave;

11.

se skladno z načelom subsidiarnosti v posameznih državah članicah za mednarodne koprodukcije uporabljajo različni sistemi financiranja in različne avdiovizualne zmogljivosti z različnimi deleži raznolikih evropskih vsebin na evropskih in mednarodnih trgih;

12.

morajo vsebine nujno izpolnjevati stroge standarde v smislu visoke kakovosti in inovativnosti, odražati kulturno in tematsko raznolikost evropske družbe ter po potrebi biti mednarodno privlačne, če želimo, da bodo evropska avdiovizualna dela na evropskem in mednarodnem trgu uspešna;

13.

je zgodovinska in kulturna vrednost avdiovizualnih arhivov pomemben adut za sektor in jo je treba zaščititi, da se omogočita lažje razširjanje in morebitna ponovna uporaba vsebin v javnem interesu;

14.

je treba v zvezi s svobodo ustvarjanja ščititi svobodo izražanja, medijski pluralizem ter raznolikost mnenj in idej, ki spadajo med temeljne vrednote Evropske unije;

15.

bi morali posebno pozornost nameniti dostopnosti vsebin za invalide in invalidke ter starejše osebe;

16.

imajo javni mediji v Evropi pomembno vlogo pri zaščiti javnega interesa, promoviranju raznolikosti mnenj, ustvarjanju novih in inovativnih vsebin in zamisli ter boju proti dezinformacijam in napačnim informacijam;

17.

je pošteno plačilo za avtorje in avtorice, producente in producentke ter druge imetnike in imetnice pravic bistveno za njihovo svobodo ustvarjanja in ekonomsko neodvisnost, pa tudi za trajnostnost, izvirnost in konkurenčnost medijskega sektorja;

18.

spolno uravnotežena in socialno vključujoča udeležba prispeva k izboljšanju kakovosti in širjenju obzorij evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin;

19.

spodbujajo koprodukcije, zlasti s promoviranjem evropskega koprodukcijskega modela, in njihovo kroženje v sodelujočih državah in tudi širše, upoštevaje spreminjajoči se kontekst naložb s strani ponudnikov videov na zahtevo (3);

20.

spodbujajo izmenjavo strokovnega znanja o koprodukcijah, obenem pa podpirajo sodelovanje že v zgodnji fazi razvoja koprodukcij ter med strokovnjaki in strokovnjakinjami vzdolž celotne vrednostne verige;

21.

oblikujejo izboljšane politike za povečanje konkurenčnosti evropskega avdiovizualnega sektorja, v ta namen pa spodbujajo ustvarjanje visokokakovostnih evropskih vsebin, ki lahko pritegnejo širše občinstvo, in hkrati zagotavljajo podporo avtorjem in avtoricam kot ključnim ustvarjalcem in ustvarjalkam vsebin ter koprodukcijam in distribuciji izvirnih vsebin;

22.

spodbujajo večjo razpoložljivost izvirnih vsebin v raznih jezikovnih različicah in podpirajo razvoj digitalnih rešitev, ki omogočajo jezikovno raznolikost in zagotavljajo možnost gledanja vsebin v izvirnem jeziku;

23.

promovirajo razvoj učinkovitih trženjskih orodij in strategij, namenjenih filmskemu občinstvu, ter krepijo medijsko in filmsko pismenost, upoštevajoč analize občinstva in njegova pričakovanja;

24.

spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov in družbeno raznolikost pri ustvarjanju vsebin, v ta namen pa uvajajo spodbude, s katerimi se bodo deležniki in deležnice v avdiovizualnem sektorju ob spoštovanju svobode ustvarjanja lahko zavzemali za enakost, raznolikost in vključenost;

25.

skušajo zagotoviti, da bodo vsebine nacionalnih arhivov in inštitutov za filmsko dediščino zaščitene in promovirane ter da bodo na voljo v večjem obsegu, pri čemer naj zagotovijo spoštovanje ustreznih pravic intelektualne lastnine;

26.

prek MEDIA v okviru Ustvarjalne Evrope še naprej podpira mreže evropskih neodvisnih storitev videa na zahtevo, ki imajo velik delež evropskih vsebin, in z dejavnostmi izpostavljanja zagotavlja njihovo prepoznavnost;

27.

prek evropskega filmskega foruma nadaljuje proces posvetovanja z državami članicami ter vsemi zadevnimi deležniki in deležnicami o tem, kako povečati dolgoročno kroženje evropskih vsebin, ki izhajajo iz koprodukcij in drugih oblik čezmejnega sodelovanja, ob upoštevanju rezultatov dialoga z avdiovizualno industrijo, napovedanega v akcijskem načrtu za medijski sektor, o tem, kako izboljšati čezmejni dostop do avdiovizualnih vsebin in njihovo razpoložljivost.

28.

je dostop do različnih avdiovizualnih vsebin in informacij v vseh jezikih EU ter do zanesljivih in verodostojnih vsebin zelo pomemben;

29.

javni mediji v Evropi, zlasti ko uporabljajo inovativna tehnološka orodja, bistveno prispevajo k zaščiti demokratičnih vrednot, spodbujanju raznolikosti mnenj ter povečanju razpoložljivosti in konkurenčnosti evropskih vsebin;

30.

naj bi imeli predpisi o promociji in izpostavljanju evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin pomembno vlogo pri zagotavljanju medijskega pluralizma, spodbujanju kulturne raznolikosti, krepitvi mednarodne konkurenčnosti in promociji neodvisne produkcije.

31.

je lahko iskanje evropskih del na platformah videa na zahtevo, če primerjamo s tradicionalnimi načini distribucije, za potrošnike zelo zahtevno. Zato je treba analizirati trg in oceniti učinkovitost ukrepov izpostavljanja;

32.

pospešijo prenos revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (4), saj bo njeno učinkovito izvajanje prispevalo k izboljšanju spletnega dostopa do evropskih del;

33.

spodbujajo razpravo o obstoječih in predvidenih rešitvah v zvezi s promocijo evropskih del in omogočajo izmenjavo najboljših praks glede ukrepov v zvezi z izpostavljanjem evropskih del v skladu z različnimi poslovnimi modeli;

34.

razvijajo izmenjavo najboljših praks in okrepijo sodelovanje med regulatorji z avdiovizualnega področja in organi, ki financirajo filme;

35.

izboljšajo in olajšajo odkrivnost zakonito dostopnih in ustvarjalnih spletnih vsebin v vseh jezikih Evropske unije, zlasti s spletnimi orodji, kot je Agorateka (5), da bi bilo tovrstne vsebine v množici drugih vsebin mogoče enostavneje najti;

36.

spodbujajo razvoj podatkovnih zbirk, kot je video na zahtevo Lumiere (6), da bi olajšali preverjanje države izvora evropskih del;

37.

spodbujajo stalno podporo gledališki distribuciji evropskih del, tudi podporo manjšim in neodvisnim distributerjem za kroženje zelo raznovrstnih evropskih filmov, in podpirajo festivale kot učinkovita tržišča za izvirne in raznolike vsebine na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

38.

ocenijo in obravnavajo trenutno stanje evropskih del v Evropski uniji ob upoštevanju tržnega položaja različnih deležnikov in deležnic in vseh drugih pomembnih dejavnikov (enaki konkurenčni pogoji, avdiovizualne in jezikovne posebnosti v različnih državah, trenutna opredelitev evropskih del (7) itd.), da bi zagotovili raznolik, pravičen in uravnotežen trg za evropska dela;

39.

razmislijo o digitalni in tehnološki suverenosti Evrope, pri tem pa upoštevajo obstoječe evropske ponudnike, ter v sodelovanju z javnimi mediji analizirajo dodano vrednost morebitne evropske platforme, ki bi vključevala evropske vsebine iz držav članic, ki bi bile dostopne čim večjemu številu državljanov in državljank EU, pri čemer bi bilo zagotovljeno spoštovanje ustreznih pravic intelektualne lastnine ter veljavnih predpisov o konkurenci in državni pomoči;

40.

spodbujajo javne medije, da bodo neodvisnim producentom ponujali nove priložnosti za ustvarjanje in promocijo evropskih vsebin;

41.

razvijajo in spodbujajo nove sheme za promoviranje produkcije in distribucije evropskih avdiovizualnih del, namenjenih otrokom in mladim odraslim;

42.

še naprej dejavno sodeluje pri omogočanju nemotenega izvajanja direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah prek natančnega spremljanja, dejavnosti poročanja in podpore državam članicam;

43.

analizira položaj evropskega avdiovizualnega trga, pri čemer naj se osredotoči na glavne izzive in neuravnoteženost z vidika EU in na možne rešitve.

44.

mora medijski sektor, če se želi razvijati trajnostno, graditi na svojih prednostih (kot sta ustvarjalnost in kulturna raznolikost), zagotoviti razpoložljivost in prepoznavnost vsebin ter se prilagoditi izzivom in priložnostim, ki jih ponuja digitalna preobrazba;

45.

platforme in spletni ponudniki imajo kot globalni akterji v digitalnem gospodarstvu pomembno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti, dostopnosti in distribucije vsebin. Obenem postajajo vse pomembnejši za demokratično razpravo, kulturno raznolikost, spoštovanje temeljnih pravic in vrednot, varstvo mladoletnih oseb pred škodljivimi vsebinami ter varstvo pravic intelektualne lastnine;

46.

ostaja ozemeljsko in izključno dodeljevanje licenc bistven element svobode ustvarjanja, trajnostnosti in financiranja sektorja ter zagotavljanja podlage za razvoj novih poslovnih modelov;

47.

spodbujajo prakse dodeljevanja licenc, namenjene zagotavljanju pravičnejšega odnosa med ponudniki videa na zahtevo, platformami, neodvisnimi producenti in producentkami ter drugimi imetniki in imetnicami pravic vzdolž vrednostne verige, in pospešujejo razvoj ukrepov za omogočanje preglednih in celovitih informacij o uporabi avdiovizualnih del pri spletnih storitvah, vključno z možnostjo dostopa do podatkov o splošni gledanosti in ozemljih;

48.

spodbujajo konkurenčnost evropskega avdiovizualnega sektorja, pri tem pa upoštevajo vlogo ozemeljskega in izključnega dodeljevanja licenc za pravice v sistemu financiranja evropskih del. Vprašanje dodeljevanja licenc bi bilo treba vključiti tudi v dialog, napovedan v akcijskem načrtu za medijski sektor o kroženju avdiovizualnih del;

49.

spodbujajo in podpirajo pristope financiranja, ki se osredotočajo na inovacije, rast, tehnologije in strukturo industrije;

50.

še naprej spodbujajo ustrezne ukrepe na podlagi akcijskega načrta za medijski sektor, pri tem pa pospešujejo preobrazbo in odpornost neodvisnih avdiovizualnih in medijskih podjetij, zlasti podjetja MediaInvest, z namenom spodbujanja naložb v avdiovizualno produkcijo in distribucijo, pa tudi interaktivno orodje, ki medijskim podjetjem omogoča krmarjenje med različnimi instrumenti podpore;

51.

skušajo doseči, da bi se obseg evropskih avdiovizualnih del v katalogih na zahtevo povečal s kakovostnimi filmi, ki bodo zajemali zelo raznolike teme in starostne skupine, ter ocenijo možnost vzpostavitve javno-zasebnih partnerstev za razširjanje visokokakovostnih vsebin na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;

52.

z ukrepi za digitalno in medijsko pismenost pozornost osredotočijo na naložbe v odpornost državljanov in državljank, da bi spodbujali pridobivanje znanja in kritično razmišljanje. To bi moralo uporabnikom in uporabnicam omogočiti, da prepoznajo nezakonite vsebine in dezinformacije ter razumejo delovanje algoritmičnih orodij za priporočila in izkoristijo odkrivnost vsebin;

53.

okrepijo in izboljšajo usposabljanje strokovnjakov in podjetij, da bi jim pomagale pri prilagajanju na spreminjajoči se model ustvarjanja in distribucije v okviru sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, in spodbujale procese prekvalificiranja in izpopolnjevanja;

54.

spodbujajo in podpirajo nove možnosti, ki jih ponuja digitalno gospodarstvo glede distribucije vsebin, pri čemer se posebna pozornost nameni pravičnemu ravnotežju med razvojem sistemov umetne inteligence in njihovo uporabo vsebin, da bi zagotovili konkurenčnost sektorja umetne inteligence ter avdiovizualnega in medijskega sektorja. V zvezi s tem zagotovijo enake konkurenčne pogoje med zadevnimi deležniki in deležnicami ter pomagajo avdiovizualnemu in medijskemu sektorju, da uspeva, ne da bi bila pri tem ovirana dinamika inovacij;

55.

sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje dostopa do nezakonitih avdiovizualnih vsebin na nacionalni ravni in ravni EU ter za vzpostavitev učinkovitega spletnega izvrševanja predpisov zoper kršitve v komercialnem obsegu;

56.

sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bi medijski sektor lahko izkoristil priložnosti, ki jih ponujata evropski zeleni dogovor in evropska podnebna pravila;

57.

razpravljajo o možnih pobudah politike, povezanih z okvirom za spletno oglaševanje, da bi zagotovili poštena pravila za spletno in tradicionalno oglaševanje v zvezi z avdiovizualnimi in medijskimi vsebinami;

58.

zaščitijo neodvisnost medijskih organizacij in po potrebi sprejmejo ukrepe za zagotovitev preglednosti in pluralizma v medijskem sektorju;

59.

zmanjša upravno breme v zvezi z dostopom do financiranja za evropske vsebine, pri tem pa v celoti spoštuje zahteve iz finančne uredbe.