Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 439/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Drăgăşani“

PDO-RO-A0286-AM01

Datum obvestila: 9. avgust 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Vključitev nove sorte vinske trte kot glavne sorte

Na seznam dovoljenih sort je bila kot glavna sorta dodana romunska sorta vinske trte alutus.

Posledično sta bila spremenjena poglavje 4 specifikacije proizvoda ter oddelka 5 in 7 enotnega dokumenta.

Alutus je romunska sorta, ki so jo ustvarili na raziskovalnem inštitutu za vinogradništvo in vinarstvo Drăgășani, z uvedbo njenega gojenja pa ima razmejeno območje večji potencial za izkoriščanje vinogradniških posebnosti območja Drăgășani v obliki kakovostnih vin.

Na raziskovalnem inštitutu so ustvarili in spremljali napredek sorte alutus, ki je pod značilnimi pogoji na območju Drăgășani dovolj prilagodljiva, da lahko doseže kakovost zaščitene označbe porekla. Ta romunska sorta poleg drugih sort, ki uspevajo na tem območju, dosega dobre rezultate pri proizvodnji vin z visokokakovostnimi značilnostmi, s čimer sorta alutus prispeva k ugledu zaščitene označbe porekla Drăgășani, saj poskrbi za večjo raznolikost območja in izraža aromatično kompleksnost dragocenih nacionalnih sort.

Sorta alutus uspeva na območjih s skeletnimi tlemi, kjer ob izjemno ugodnih talnih razmerah obrodi grozdje, iz katerega se pridelujejo polna strukturirana vina z močno aromo gozdnih sadežev in sliv, ki so svetlo rdeče barve, polnega okusa, ekstraktivna in zmerno trpka.

2.   Sprememba donosa vina zaradi upoštevanja njegovega povečanja

Donos vina je bil povečan na raven, ki ne presega 14 000 kg/ha, ko je grozdje ob trgatvi popolnoma zrelo, in ki ne presega 112 h/ha za pridelano vino.

Posledično sta bila spremenjeni poglavji 5 in 6 specifikacije proizvoda in oddelek 5 enotnega dokumenta.

Zahtevana sprememba proizvodnje vina na hektar je za zaščiteno označbo porekla Drăgășani potrebna zaradi napredka pri proizvodnji v zadnjih nekaj letih, povečane proizvodnje grozdja, ki je ob trgatvi in ob poznejši trgatvi popolnoma zrelo, kar je posledica novih struktur vinogradov, biotskih dejavnikov (struktura klonov, podlaga) ter enološkega dejavnika (uporaba novih vinarskih tehnologij).

Zaradi obširnih projektov preobrazbe in prestrukturiranja na območju se je gostota zasaditve vinske trte bistveno spremenila. Prej je bila gostota zasaditve vinske trte v izkrčenih vinogradih med 2 800 in 3 200 trsov na hektar, v novoustanovljenih nasadih pa je gostota zasaditve vinske trte več kot 4 545 trsov na hektar, kar pomeni znatno povečanje gostote zasaditve vinske trte mladih vinogradov v primerjavi z gostoto zasaditve vinske trte prejšnjih nasadov, ki je privedlo tudi do znatno večje proizvodnje grozdja.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Drăgăşani

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Analitske in organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Bela vina/vina rosé

Imajo sveže cvetlične arome in so slamnato rumene barve z zeleno rumenimi ter svetlo lososnimi/svetlo rožnatimi odtenki ter aromami vanilje, zrelega grozdja, svežega masla, intenzivno aromo bezga, cvetov trte, cvetov akacije, medu in muškatnega oreška. Ta vina imajo rahel okus po mandljih in so sveža ter polnega okusa, s podaljšanim pookusom. Velika večina belih vin je lahkih in zelo kislih. Imajo kisel in živahen okus, izražen značaj ter ravnotežje in zelo pogosto aromo dobro zrelega sadja.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):	11,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	3,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2.   Analitske in organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Rdeča vina

Okus – robustna taninska struktura, kompleksen okus po travi, arome gozdnih sadežev, ribeza in začimb ter arome zrelih gozdnih sadežev, sliv in grenkih češenj.

Temne rubinasto rdeče barve, zmerno izrazite rubinasto rdeče barve, granatno rdeče barve, intenzivna, bistra in bleščeča.

Okus – žametna vina z lepo povezano vsebnostjo kislin in podaljšanim, uravnoteženim ter zaokroženim pookusom.

SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):	12,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	3,5  grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Enološki postopki

Pomembna omejitev pri proizvodnji vin

Sladkanje vin z zaščiteno označbo porekla „Drăgăşani“ je prepovedano.

2.   Značilnosti in pridelovalni postopki

Pridelovalni postopki

V novozasajenih vinogradih je gostota zasaditve med: 4 132 in 5 500 trsov na hektar. V drugih vinogradih je najmanjša sprejeta gostota:  3 200 trsov na hektar.

Pridelovalni sistem je nezaščiten ali polzaščiten, priporočene gojitvene oblike so guyot, enojni ali dvojni kordon, obrezovanje z rednim obnavljanjem. Uporabljena rez je dolga ali mešana, z obremenitvijo reznika 9–13 očes/mp.

Gnoji se z zmernimi odmerki kemičnih gnojil v skladu s fizikalno-kemijskimi lastnostmi tal (agrokemično kartiranje), tako da se ohrani optimalno razmerje med N, P in K, ki je pomemben dejavnik pri oblikovanju različnih sestavin pridelka (sladkorji, kisline, pigmenti antocianina, arome).

5.2.   Največji donosi

1.	Ob polni zrelosti trgatve, crâmpoșie selecționată 14 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	Ob polni zrelosti trgatve, fetească regală, italijanski rizling, sauvignon, sivi pinot in chardonnay 12 000 kilogramov grozdja na hektar

3.	Ob polni zrelosti trgatve, tămâioasă românească, muškat otonel in negru de drăgășani 12 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	Ob polni zrelosti trgatve, novac, burgund mare, merlot, modri pinot, cabernet sauvignon, syrah, fetească neagră in alutus 10 000 kilogramov grozdja na hektar

5.	Ob polni zrelosti trgatve, crâmpoșie selecționată 112 hektolitrov na hektar

6.	Ob polni zrelosti trgatve, fetească regală, italijanski rizling, sauvignon, sivi pinot in chardonnay 96 hektolitrov na hektar

7.	Ob polni zrelosti trgatve, tămâioasă românească, muškat otonel in negru de drăgășani 96 hektolitrov na hektar

8.	Ob polni zrelosti trgatve, novac, burgund mare, merlot, modri pinot, cabernet sauvignon, syrah, fetească neagră in alutus 75 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Okrožje Vâlcea:

—	občina Drăgăşani – pripadajoči kraji Drăgăşani, Zărneni, Zlătărei in Valea Caselor;

—	občina Ştefăneşti – vasi Dobruşa, Condoieşti, Şerbăneşti in Ştefăneşti;

—	občina Şuteşti – vasi Racu, Izvoraşu, Şuteşti, Mitrofani, Verdea, Mazili in Boroşeşti;

—	občina Prundeni – vasi Prundeni, Călina in Zăvideni;

—	občina Orleşti – vasi Orleşti, Silea, Scaioşi in Procopoaia;

—	občina Creţeni – vasi Creţeni, Mreneşti, Streminoasa in Izvoru;

—	občina Guşoeni – vasi Guşoeni, Măgureni, Spârleni, Guşoianca in Burdăleşti;

—	občina Lungeşti – vasi Lungeşti, Carcadieşti, Fumureni in Stăneşti-Lunca.

Okrožje Olt:

—	občina Cârlogani, vasi Cârlogani in Cepari;

—	občina Strejeşti, vasi Strejeştii de Sus in Colibaşi;

—	občina Pleşoiu, vas Schitu din Deal.

Kontrolirani označbi porekla „DRĂGĂŞANI“ je lahko dodana ena od naslednjih označb posameznega vinograda: DEALUL OLT, DOBRUŞA, ŞUTEŞTI, MITROFANI, CĂLINA, PRUNDENI, ZĂVIDENI, ORLEŞTI, GUŞOENI, MĂGURENI, SPÂRLENI.

7.   Glavne sorte vinske trte

Alutus N

Burgund mare N – grosser burgunder, grossburgunder, blaufrankisch, kekfrankos, frankovka in limberger

Cabernet sauvignon N – petit vidure in bourdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Crâmpoşie selecţionată B

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, ktralyleanka, dănăşană in galbenă de ardeal

Merlot N – bigney rouge

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Negru de drăgășani N

Novac N

Pinot gris G – affumé, grau burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N – blauer spätburgunder, burgund mic, burgunder roter, klăvner morillon noir

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Sauvignon B – sauvignon verde

Syrah N – shiraz in petit syrah

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube in tamianka

8.   Opis povezav

Povezava z razmejenim območjem

Vinogradniško območje Drăgășani se razteza med gorovjem Subcarpaţii Getici na severu in romunsko planoto na jugu ter jugovzhodu, med koordinatami 44° 30,0 do 44° 55,0 severne zemljepisne širine in 23° 55,0 do 24° 15,0 vzhodne zemljepisne dolžine. Vinogradi se raztezajo na dolžini približno 50 km med občinama Strejești na jugu in Ionești na severu, njihova širina pa se med zahodom in vzhodom spreminja in doseže približno 30 km.

Administracija – vinogradi ležijo v okrožjih Vâlcea in Olt.

Za teren so značilni vrhovi s strmimi pobočji med rekami, ki potekajo vzporedno z reko Olt in od severa proti jugu. Griči z vinogradi so višji na severu (Scundu, 463 m) kot na jugu (Oporelu, 193 m), zaradi česar so pobočja različno izpostavljena, kar je ugodno za pridelavo vina.

Litologija – podlaga je v splošnem sestavljena iz izmenjujočih se plasti gline, laporja in terciarnega peska na pobočjih in grebenih gričev ter iz mulja različnih tekstur v nižinah okrožja Olt.

Tla – za tla na podlagi je značilna prisotnost belih luvisolov, planosolov in rjavih luvisolov (podzolov). Na ozkih in dobro prepustnih višje ležečih pobočjih in terasah najdemo rjava tla z iluvialno glino. Na pobočjih so rjava ter eubazična in mezobazična tla ter regosoli. Na terasah na južnem delu vinogradniškega območja so rdečkasto rjava tla.

Prevladujoči hidrografski sistem je reka Olt, ki kot glavni zbiralnik prejema prekomerne padavine s hribov v dolinah, ki jih ločujejo med seboj.

Podnebje je zmerno celinsko z mrzlimi zimami in vročimi poletji, z bolj zmernimi vzhodnoevropskimi skrajnimi podnebnimi razmerami ter nekaj sredozemskega vpliva. Zaradi povprečne letne temperature (11,3 °C), zmernih padavin (642 mm na leto) in količine osončenosti med rastno sezono (1520 ur), so podnebni pogoji ugodni za vinogradništvo ter neposredno vplivajo na kakovost trgatve. Vina, pridobljena v posameznih vinorodnih krajih Deal Olt, Dobrușa, Șutești, Mitrofani, Călina, Prundeni, Orlești in Gușoeni, so prepoznavna kot izjemno kakovostna aromatična vina, pridobljena iz sort tămâioasă românească in sauvignon. Pridelujejo se tudi kakovostna rdeča vina iz sorte modri pinot.

Prevladujoča tla: luvisoli in rjava luvisolna tla, ki skupaj s temperaturnimi pogoji omogočajo in spodbujajo gojenje sort belega vina, zlasti: sauvignon, crâmpoşie selecţionată in tămâioasă românească, ter naslednjih sort rdečega vina: negru de drăgăşani, novac in modri pinot.

Vse talne razmere in podnebni pogoji so ugodni za gojenje vinske trte in proizvodnjo posebej kakovostnih vin z značilnimi lastnostmi območja Drăgăşani. Pridelava grozdja s pomočjo združevanja vinske trte s cepiči na primerni lokaciji v skladu z namenom zemljišča lahko poskrbi za izjemne rezultate pri proizvodnji vin z zaščiteno označbo porekla.

Vinogradi, ki se vzpenjajo do nadmorske višine 400 m, uspevajo na rjavih in rdečkasto rjavih gozdnih tleh ter nekaterih podzolnih tleh, bogatih z apnencem, ki pokrivajo aluvialni prod.

Vinogradniško območje Drăgășani je globoko zakoreninjeno v preteklosti, ki sega v obdobje Dačanov in Getov pred približno 2 000 leti. Legenda pravi, da je sorta braghină dobila ime po hčerki kralja Burebista, sorta gordan pa po pogumnem daškem bojevniku, katerega smrt je bila v tistih časih sporna, ker je v bitki, kjer je izgubil življenje, popil tudi več kozarcev vina.

Vinska trta Drăgășani je omenjena v dokumentih iz 16. in 17. stoletja, iz časa vladavine Mihaela Pogumnega, ki je velikodušno daroval samostanom, ki so bili lastniki vinogradov.

Pred izbruhom trtne uši so bile osnovne sorte na vinogradniškem območju Drăgășani crâmpoșie, braghină in gordan, ki so jim dodali še sorto tămâioasă românească. Stara vina z vinogradniškega območja Drăgășani niso imela visoke vsebnosti alkohola, približno 10 vol. %, in so bila znana po svoji svežini, ki jim jo je dajal ogljikov dioksid, značilen za vina z nepopolno fermentacijo, ter po nekoliko pečenem okusu.

Ta vina so bila izdelana iz pozno obranega grozdja po dolgi in blagi fermentaciji pri nizkih temperaturah ter so ohranila kislost do zgodnje pomladi.

Vinogradniško območje Drăgășani ni zakoreninjeno v preteklosti, saj je zaradi novih sort in novih tehnologij gojenja ter pridelave vina v današnjih časih zelo cenjeno.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Tržni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Na oznaki vin z zaščiteno označbo porekla „Drăgășani“ mora biti navedena vrsta vina glede na vsebnost sladkorja (suho, polsuho, polsladko ali sladko).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_doc_dragasani_modf_cf_cererii_1353_14.07.2020_no_track_changes.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.