This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021XC0907(01)
Communication from the Commission Approval of the content of a draft for a Commission Regulation on the application of Article 101(3) of the Treaty on the Functioning of the European Union to categories of vertical agreements and concerted practices 2021/C 359/01
Sporočilo Komisije Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj 2021/C 359/01
Sporočilo Komisije Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj 2021/C 359/01
C/2021/5026
UL C 359, 7.9.2021, pp. 1–11
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
7.9.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 359/1 |
SPOROČILO KOMISIJE
Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj
(2021/C 359/01)
Komisija je 9. julija 2021 odobrila vsebino osnutka uredbe Komisije o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj.
Osnutek uredbe Komisije je priložen temu sporočilu. Osnutek uredbe Komisije je na voljo za javno posvetovanje na spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/consultations/open.html
PRILOGA
OSNUTEK UREDBE KOMISIJE (EU) …/…
z dne …
o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1) in zlasti člena 1 Uredbe,
po objavi osnutka te uredbe,
po posvetu s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (*) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in zadevnih usklajenih ravnanj iz področja uporabe člena 101(1) Pogodbe. |
|
(2) |
Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 (2) opredeljuje skupino vertikalnih sporazumov, za katere je Komisija štela, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 31. maja 2022, so bile na splošno pozitivne, kot je bilo ugotovljeno v oceni navedene uredbe. Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, vključno z izkušnjami z novim razvojem trga, kot je rast elektronskega poslovanja, ter novimi ali bolj razširjenimi vrstami vertikalnih sporazumov, je primerno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah. |
|
(3) |
Skupina sporazumov, za katere se šteje, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, vključuje vertikalne sporazume za nakup ali prodajo blaga ali storitev, če take sporazume sklenejo podjetja, ki si ne konkurirajo, nekateri konkurenti ali nekatera združenja trgovcev na drobno. Vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o prenosu in uporabi pravic intelektualne lastnine. Izraz „vertikalni sporazumi“ bi moral vključevati ustrezna usklajena ravnanja. |
|
(4) |
Za uporabo člena 101(3) Pogodbe na podlagi uredbe ni treba opredeliti tistih vertikalnih sporazumov, ki lahko spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo trga na strani ponudbe in povpraševanja. |
|
(5) |
Ugodnost skupinske izjeme, določene s to Uredbo, bi morala biti omejena na vertikalne sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. |
|
(6) |
Nekatere vrste vertikalnih sporazumov lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost znotraj proizvodne ali distribucijske verige, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji. Zlasti lahko vodijo k zmanjševanju transakcijskih in distribucijskih stroškov udeležencev ter k optimizaciji stopenj njihove prodaje in naložb. |
|
(7) |
Verjetnost, da bodo taki vplivi na izboljšanje učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči udeležencev sporazuma, s tem pa tudi od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih imajo njihovi odjemalci zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in namena uporabe za zamenljive ali medsebojno nadomestljive. |
|
(8) |
Domnevati je mogoče, da v primeru, ko tržni delež vsakega od v sporazumu udeleženih podjetij na upoštevnem trgu ne presega 30 %, vertikalni sporazumi, ki ne vsebujejo nekaterih vrst hudega omejevanja konkurence, na splošno povzročajo izboljšanje proizvodnje ali distribucije in potrošnikom omogočajo pravičen delež doseženih koristi. |
|
(9) |
Nad mejnim 30-odstotnim tržnim deležem ni mogoče domnevati, da bodo imeli vertikalni sporazumi, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, običajno objektivne pozitivne učinke take vrste in obsega, da bi upravičili negative učinke, ki jih imajo za konkurenco. Obenem ni mogoče domnevati, da so ti vertikalni sporazumi bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe. |
|
(10) |
Gospodarstvo spletnih platform ima vse pomembnejšo vlogo pri distribuciji blaga in storitev. Podjetja, dejavna v gospodarstvu spletnih platform, omogočajo nove načine poslovanja, med katerimi nekaterih ni lahko razvrstiti z uporabo konceptov, ki so tradicionalno povezani z vertikalnimi odnosi med dobavitelji in distributerji v klasičnem okolju. Če pa so taka podjetja ponudniki spletnih posredniških storitev, jih je primerno opredeliti kot dobavitelje v skladu s to uredbo. Ponudniki spletnih posredniških storitev podjetjem omogočajo, da ponujajo blago ali storitve drugim podjetjem ali potrošnikom z namenom omogočanja neposrednih poslov med takimi podjetji ali med takimi podjetji in potrošniki, ne glede na to, ali so ti posli nato sklenjeni in kje so sklenjeni. Ta kategorizacija se uporablja tudi, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev zagotavlja več storitev ali storitev na več ravneh v distribucijski verigi. |
|
(11) |
Opredelitev ponudnika spletnih posredniških storitev iz te uredbe temelji na opredelitvi iz Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Vendar je treba pri uporabi te opredelitve upoštevati kontekst te uredbe. Zlasti ob upoštevanju področja uporabe člena 101 Pogodbe v področje uporabe te uredbe spadajo le sporazumi med ponudniki spletnih posredniških storitev in drugimi podjetji. Ti sporazumi se štejejo za vertikalne sporazume v smislu te uredbe. |
|
(12) |
Ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli biti upravičeni do skupinske izjeme, določene s to uredbo, kadar imajo hibridno funkcijo, tj. kadar prodajajo blago ali storitve v konkurenci s podjetji, katerim zagotavljajo spletne posredniške storitve. Razlog za to je, da maloprodajne dejavnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev, ki imajo tako hibridno funkcijo, običajno vplivajo na konkurenco med blagovnimi znamkami in lahko zato povzročijo nezanemarljive horizontalne pomisleke. |
|
(13) |
Ta uredba ne bi smela izvzemati vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki bodo verjetno omejile konkurenco in škodile potrošnikom ali ki niso nujne za doseganje izboljšanja učinkovitosti. Iz ugodnosti skupinske izjeme, določene s to uredbo, bi bilo treba ne glede na tržni delež zadevnih podjetij v celoti izključiti zlasti vertikalne sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so minimalne in fiksne cene za nadaljnjo prodajo, nekatere vrste ozemeljske zaščite, preprečevanje dejanske uporabe interneta za namene spletne prodaje ali dejanske uporabe nekaterih spletnih oglaševalskih kanalov. Zato so omejitve spletne prodaje upravičene do skupinske izjeme, določene s to uredbo, pod pogojem, da njihov cilj ni neposredno ali posredno preprečiti, da bi kupci ali njihovi odjemalci dejansko uporabljali internet za namene spletne prodaje blaga ali storitev, na primer zato, ker lahko znatno zmanjšajo skupni obseg spletne prodaje na trgu. |
|
(14) |
Da se zagotovi, da ta uredba ne izvzema omejitev, za katere ni mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, zlasti za zagotovitev dostopa do zadevnega trga ali preprečitev nedovoljenega dogovarjanja na njem, bi bilo treba skupinski izjemi dodati nekatere pogoje. Zato bi moralo biti izvzetje prepovedi konkurence omejeno na obveznosti, ki ne presegajo opredeljenega trajanja. Iz enakega razloga bi morala biti iz ugodnosti te uredbe izvzeta vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev. Nazadnje, iz ugodnosti te uredbe bi bilo treba izključiti tudi obveznosti paritete, ki kupcem spletnih posredniških storitev preprečujejo ponujanje, prodajo ali nadaljnjo prodajo blaga ali storitev končnim uporabnikom pod ugodnejšimi pogoji z uporabo konkurenčnih spletnih posredniških storitev. |
|
(15) |
Omejitev tržnega deleža, izključitev nekaterih vertikalnih sporazumov iz skupinske izjeme in pogoji iz te uredbe običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnega blaga ali storitev. |
|
(16) |
Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (4) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe. Organ države članice, pristojen za konkurenco, lahko odvzame ugodnost iz te uredbe v zvezi z ozemljem te države članice ali delom njenega ozemlja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003. |
|
(17) |
Kadar Komisija ali organ države članice, pristojen za konkurenco, odvzame ugodnosti iz te uredbe, mora dokazati, da zadevni vertikalni sporazum spada na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in da ta sporazum ne izpolnjuje vsaj enega od štirih pogojev iz člena 101(3) Pogodbe. |
|
(18) |
Pri odločanju o tem, ali naj se v skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1/2003 odvzame ugodnost iz te uredbe, so zlasti pomembni protikonkurenčni učinki, ki lahko izhajajo iz obstoječih vzporednih mrež vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne učinke, ki bistveno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem. Do takšnih skupnih učinkov lahko pride na primer pri deljeni izključnosti, izključni dobavi, selektivni distribuciji, obveznostih paritete ali prepovedi konkurence. |
|
(19) |
Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne protikonkurenčne učinke in pokrivajo več kakor 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„vertikalni sporazum“ pomeni sporazum ali usklajeno ravnanje med dvema ali več podjetji, ki za namene sporazuma ali usklajenega ravnanja poslujejo na različnih ravneh proizvodne ali distribucijske verige, in ki se nanaša na pogoje, po katerih lahko udeležena podjetja kupujejo, prodajajo ali preprodajajo nekatero blago ali storitve; |
|
(b) |
„vertikalna omejitev“ pomeni omejitev konkurence v vertikalnem sporazumu, ki spada v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe; |
|
(c) |
„konkurenčno podjetje“ pomeni dejanskega ali potencialnega konkurenta; „dejanski konkurent“ pomeni podjetje, dejavno na istem upoštevnem trgu; „potencialni konkurent“ pomeni podjetje, za katero je mogoče realno in ne samo na podlagi teoretičnih možnosti domnevati, da bi brez vertikalnega sporazuma pri majhnem a stalnem zviševanju relativnih cen v kratkem času izvedlo potrebne dodatne naložbe ali prevzelo druge potrebne stroške prehoda za vstop na upoštevni trg; |
|
(d) |
„dobavitelj“ vključuje podjetje, ki zagotavlja spletne posredniške storitve, pri čemer se ne upošteva, ali je hkrati stranka v poslu, ki ga omogoča; „spletne posredniške storitve“ pomenijo storitve, ki podjetjem omogočajo ponujanje blaga ali storitev drugim podjetjem ali končnim uporabnikom z namenom omogočanja neposrednih poslov med takimi podjetji ali med takimi podjetji in končnimi uporabniki, ne glede na to, ali so ti posli nato sklenjeni in kje so sklenjeni, in ki so storitve informacijske družbe v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (5); |
|
(e) |
„prepoved konkurence“ pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam, ali vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora od dobavitelja ali drugega podjetja, ki ga določi dobavitelj, kupiti za več kakor 80 % vseh svojih nakupov pogodbenega blaga ali storitev in njihovih nadomestkov na upoštevnem trgu, izračunano na podlagi vrednosti ali, če je taka splošna praksa v gospodarski dejavnosti, obsega njegovih nakupov v prejšnjem koledarskem letu; |
|
(f) |
„sistem selektivne distribucije“ pomeni distribucijski sistem, pri katerem se dobavitelj zaveže, da bo prodajal pogodbeno blago ali storitve, bodisi neposredno bodisi posredno, samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih meril, ti pa se zavežejo, da takega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dobavitelj določil za uporabo tega sistema; |
|
(g) |
„sistem izključne distribucije“ pomeni sistem distribucije, pri katerem dobavitelj ozemlje ali skupino odjemalcev dodeli izključno sebi ali enemu kupcu ali omejenemu številu kupcev, določeno sorazmerno z dodeljenim ozemljem ali skupino odjemalcev tako, da se zagotovi določen obseg poslovanja, ki ohranja njihova naložbena prizadevanja, in drugim kupcem omejuje aktivno prodajo na izključnem ozemlju ali izključni skupini odjemalcev; |
|
(h) |
„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, tehnično znanje in izkušnje, avtorske in sorodne pravice; |
|
(i) |
„tehnično znanje in izkušnje“ pomenijo sveženj nepatentiranih uporabnih informacij, ki izhajajo iz dobaviteljevih izkušenj in preizkušanja ter so zaupne, bistvene in določene; „zaupne“ pomeni, da strokovno znanje in izkušnje niso splošno znani ali zlahka dostopni; „bistvene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje za kupca pomembni in koristni pri uporabi, prodaji ali nadaljnji prodaji pogodbenega blaga ali storitev; „določene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje opisani dovolj razumljivo, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti; |
|
(j) |
„kupec“ vključuje podjetje, ki na podlagi sporazuma, ki spada pod člen 101(1) Pogodbe, prodaja blago ali storitve v imenu drugega podjetja; |
|
(k) |
„odjemalec kupca“ pomeni podjetje, ki ni udeleženec sporazuma in kupuje pogodbeno blago ali storitve od kupca, ki je udeleženec sporazuma; |
|
(l) |
„aktivna“ prodaja pomeni vse oblike prodaje, razen pasivne prodaje, vključno z aktivnim usmerjanjem na odjemalce z obiski, dopisi, elektronsko pošto, klici ali drugimi sredstvi neposrednega komuniciranja ali s ciljnim oglaševanjem in promocijo, nespletno ali spletno, na primer prek tiskanih ali digitalnih medijev, vključno s spletnimi mediji, orodji za primerjavo cen ali oglaševanjem na iskalnikih, namenjenim odjemalcem na določenih ozemljih ali skupinam odjemalcev; ponujanje jezikovnih možnosti na spletni strani, ki se razlikujejo od tistih, ki se običajno uporabljajo na ozemlju, na katerem ima distributer sedež, običajno predstavlja aktivno prodajo; podobno pomeni ponujanje spletne strani z imenom domene, ki ustreza ozemlju, ki ni ozemlje, na katerem ima distributer sedež, aktivno prodajo; |
|
(m) |
„pasivna“ prodaja pomeni prodajo kot odziv na nenaročene zahteve posameznih odjemalcev, vključno z dobavo blaga ali storitev takim odjemalcem, ne da bi se prodaja začela z oglaševanjem, ki je dejavno usmerjeno na določeno skupino ali ozemlje odjemalcev, in sodelovanjem pri javnih naročilih; |
|
(n) |
„omejitev aktivne ali pasivne“ prodaje pomeni omejitev aktivne prodaje v smislu člena 1(l) ali pasivne prodaje v smislu člena 1(m). Kar zadeva spletno prodajo blaga in storitev, predstavlja omejitev, katere cilj je neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki, preprečiti kupcem ali njihovim odjemalcem dejansko uporabo interneta za namene spletne prodaje blaga ali storitev ali dejansko uporabo enega ali več spletnih oglaševalskih kanalov, omejitev aktivne ali pasivne prodaje, katere cilj je neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki, ki jih nadzira kateri koli udeleženec, omejitev ozemlja ali skupine odjemalcev, kateri lahko kupci prodajajo pogodbeno blago ali storitve, ali, v primeru selektivne distribucije, omejitev aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom s strani članov sistema selektivne distribucije, ki poslujejo na maloprodajni ravni trgovine. |
2. V tej uredbi pojmi „podjetje“, „dobavitelj“ in „kupec“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.
„Povezana podjetja“ pomeni:
|
(a) |
podjetja, v katerih udeleženec sporazuma, neposredno ali posredno:
|
|
(b) |
podjetja, ki imajo, neposredno ali posredno, nad udeležencem sporazuma pravice ali možnosti vplivanja, naštete v točki (a); |
|
(c) |
podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete v točki (a); |
|
(d) |
podjetja, v katerih ima udeleženec sporazuma, skupaj z enim ali več podjetji iz točk (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več navedenih podjetij skupaj pravice ali pooblastila, naštete pod točko (a); |
|
(e) |
podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:
|
Člen 2
Izjema
1. V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe, se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za vertikalne sporazume.
Ta izjema velja v obsegu, v katerem vsebujejo takšni vertikalni sporazumi vertikalne omejitve.
2. Izjema, predvidena v odstavku 1, velja za vertikalne sporazume, sklenjene med podjetniškim združenjem in posameznim članom ali med tem združenjem in posameznim dobaviteljem, le, če so vsi njegovi člani trgovci na drobno in če noben član združenja, skupaj s povezanimi podjetji, nima skupnega letnega prometa, ki presega 50 milijonov EUR. Ta uredba velja za vertikalne sporazume, ki jih sklenejo takšna združenja, in ne vpliva na uporabo člena 101 Pogodbe za horizontalne sporazume, sklenjene med člani združenja, ali sklepe, ki jih sprejme združenje.
3. Izjema iz odstavka 1 se uporablja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo določbe o prenosu pravic intelektualne lastnine kupcu ali o kupčevi uporabi pravic intelektualne lastnine, če te določbe niso temeljni namen takih sporazumov in so neposredno povezane z uporabo, prodajo ali preprodajo blaga ali storitev s strani kupca ali njegovih odjemalcev. Izjema se uporablja, če navedene določbe v zvezi s pogodbenim blagom ali storitvami ne vsebujejo omejitev konkurence, ki imajo enak cilj kot vertikalne omejitve, ki po tej uredbi niso izvzete.
4. Izjema iz odstavka 1 se ne uporablja za vertikalne sporazume, sklenjene med konkurenčnimi podjetji. Vendar se izjema iz odstavka 1 uporablja za vse vidike enostranskega vertikalnega sporazuma med konkurenčnimi podjetji, kadar:
|
(a) |
je dobavitelj proizvajalec, trgovec na debelo ali uvoznik in distributer blaga, medtem ko je kupec distributer in ne konkurenčno podjetje na ravni proizvodnje, prodaje na debelo ali uvoza, njun skupni tržni delež na zadevnem maloprodajnem trgu pa ne presega [10] %; ali |
|
(b) |
je dobavitelj ponudnik storitev, ki deluje na več ravneh trgovine, medtem ko kupec ponuja storitve na maloprodajni ravni in ni konkurenčno podjetje na ravni trgovine, na kateri kupuje pogodbene storitve, njun skupni tržni delež na upoštevnem trgu na maloprodajni ravni pa ne presega [10] %. |
5. Če imata konkurenčni dobavitelj in kupec iz člena 2(4)(a) ali (b) skupni tržni delež na upoštevnem trgu na maloprodajni ravni nad [10] %, vendar ta ne presega pragov tržnih deležev iz člena 3, se uporablja izjema iz odstavka 1, razen za kakršno koli izmenjavo informacij med udeleženci, ki jo je treba oceniti v skladu s pravili, ki se uporabljajo za horizontalne sporazume.
6. Izjeme iz člena 2(4)(a) in (b) ter člena 2(5) se ne uporabljajo za vertikalne sporazume, katerih cilj je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom udeležencev, omejevanje konkurence med konkurenčnim dobaviteljem in kupcem.
7. Izjemi iz člena 2(4)(a) in (b) se ne uporabljata, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev, ki prodaja tudi blago ali storitve v konkurenci s podjetji, katerim zagotavlja spletne posredniške storitve, sklene enostranski vertikalni sporazum s takim konkurenčnim podjetjem.
8. Ta uredba se ne uporablja za vertikalne sporazume, katerih predmet spada v področje uporabe katere koli druge uredbe o skupinski izjemi, razen če je v zadevni uredbi o skupinski izjemi navedeno drugače.
Člen 3
Mejni tržni delež
1. Izjema iz člena 2 se uporablja, če tržni delež dobavitelja ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem prodaja pogodbeno blago ali storitve, tržni delež kupca pa ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem kupuje pogodbeno blago ali storitve.
2. Kadar v primeru sporazuma med več udeleženci zadevno podjetje kupuje pogodbeno blago ali storitve od enega podjetja udeleženca sporazuma in prodaja pogodbeno blago ali storitve drugemu podjetju udeležencu sporazuma, se izjema iz člena 2 uporabi le, če tržna deleža prvega podjetja kot kupca in kot dobavitelja izpolnjujeta pogoje o mejnem tržnem deležu iz prvega odstavka.
Člen 4
Omejitve, zaradi katerih se odvzame ugodnost skupinske izjeme – nedopustne omejitve
Izjema iz člena 2 se ne uporablja za vertikalne sporazume, katerih namen je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom udeležencev:
|
(a) |
omejitev možnosti kupca, da določi svojo prodajno ceno, ne glede na možnost dobavitelja, da določi najvišjo prodajno ceno ali priporoči prodajno ceno, če to ne povzroča fiksnih ali najnižjih prodajnih cen zaradi pritiska ali spodbud katerega koli udeleženca; |
|
(b) |
če dobavitelj upravlja sistem izključne distribucije, omejitev ozemlja, na katerega lahko aktivno ali pasivno prodajajo pogodbeno blago ali storitve, ali skupine odjemalcev, katerim en kupec ali omejeno število kupcev, ki jim je dodeljeno izključno ozemlje ali skupina odjemalcev, lahko aktivno ali pasivno prodajajo pogodbeno blago ali storitve, razen:
|
|
(c) |
če dobavitelj upravlja sistem selektivne distribucije,
|
|
(d) |
če dobavitelj ne upravlja niti sistema izključne niti selektivne distribucije, omejitev ozemlja, na katerem lahko kupec aktivno ali pasivno prodaja pogodbeno blago ali storitve, ali skupine odjemalcev, kateri lahko kupec aktivno ali pasivno prodaja pogodbeno blago ali storitve, razen:
|
|
(e) |
omejitev, o kateri sta se dogovorila dobavitelj sestavnih delov in kupec, ki te sestavne dele vgrajuje, in ki dobavitelju omejuje možnost, da bi sestavne dele prodajal kot nadomestne dele končnim uporabnikom ali serviserjem, trgovcem na debelo ali drugim ponudnikom storitev, ki jim kupec ni zaupal popravila ali servisiranja svojega blaga. |
Člen 5
Izvzete omejitve
1. Izjema iz člena 2 se ne uporablja za naslednje obveznosti v vertikalnih sporazumih:
|
(a) |
vsako neposredno ali posredno prepoved konkurence, katere trajanje je nedoločeno ali daljše od petih let; |
|
(b) |
vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev; |
|
(c) |
vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev; |
|
(d) |
vsako neposredno ali posredno obveznost, ki kupcem spletnih posredniških storitev preprečuje ponujanje, prodajo ali nadaljnjo prodajo blaga ali storitev končnim uporabnikom pod ugodnejšimi pogoji z uporabo konkurenčnih spletnih posredniških storitev. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) se časovna omejitev petih let ne uporablja, če kupec prodaja pogodbeno blago in storitve iz poslovnih prostorov in z zemljišča, ki je v dobaviteljevi lasti ali ga dobavitelj najame od tretjih oseb, nepovezanih s kupcem, pod pogojem, da trajanje prepovedi konkurence ni daljše od obdobja, v katerem kupec zaseda poslovne prostore in zemljišče.
3. Z odstopanjem od odstavka 1(b) se izjema iz člena 2 uporablja za vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
obveznost je povezana z blagom ali storitvami, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam; |
|
(b) |
obveznost je omejena na poslovne prostore in zemljišče, s katerega je kupec posloval v obdobju veljavnosti pogodbe; |
|
(c) |
obveznost je nujna za zaščito tehničnega znanja in izkušenj, ki jih je dobavitelj prenesel na kupca; |
|
(d) |
trajanje obveznosti je omejeno na eno leto po prenehanju sporazuma. |
Odstavek 1(b) ne posega v možnost nalaganja časovno neomejene omejitve glede uporabe ter razkritja tehničnega znanja in izkušenj, ki niso splošno znani.
Člen 6
Neuporaba te uredbe
Če vzporedne mreže s podobnimi vertikalnimi omejitvami pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga, lahko Komisija na podlagi člena 1a Uredbe št. 19/65/EGS z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume z določenimi omejitvami, ki se nanašajo na navedeni trg.
Člen 7
Uporaba mejnega tržnega deleža
Za uporabo mejnih tržnih deležev iz člena 3 veljajo naslednja pravila:
|
(a) |
tržni delež dobavitelja se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu, tržni delež kupca pa se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti nakupa na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu ali podatki o vrednosti nakupa na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom fizične prodaje in nakupa; |
|
(b) |
tržni deleži se izračunajo na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto; |
|
(c) |
tržni delež dobavitelja vključuje vse blago ali storitve, dobavljene vertikalno povezanim distributerjem zaradi prodaje; |
|
(d) |
če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad to raven, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil prvič presežen 30-odstotni mejni tržni delež; |
|
(e) |
tržni delež, ki ga imajo podjetja iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2), se po enakih delih dodeli vsakemu podjetju, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2). |
Člen 8
Uporaba praga prometa
1. Za izračun skupnega letnega prometa v smislu člena 2(2) je treba sešteti promet, ki ga je v prejšnjem poslovnem letu dosegel zadevni udeleženec vertikalnega sporazuma, in promet, ki so ga dosegla njegova povezana podjetja v zvezi z vsem blagom in storitvami, brez vseh davkov in drugih dajatev. V ta namen se ne upoštevajo posli med udeležencem vertikalnega sporazuma in njegovimi povezanimi podjetji ali med posameznimi njegovimi povezanimi podjetji.
2. Izjema iz člena 2 se še naprej uporablja, če se v katerem koli obdobju dveh zaporednih poslovnih let prag skupnega letnega prometa ne preseže za več kakor 10 %.
Člen 9
Prehodno obdobje
Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe se v obdobju od 1. junija 2022 do 31. maja 2023 ne uporablja za sporazume, že veljavne na dan 31. maja 2022, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, vendar pa so 31. maja 2022 izpolnjevali pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (EU) št. 330/2010.
Člen 10
Veljavnost
Ta uredba začne veljati 1. junija 2022.
Veljati preneha 31. maja 2034.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, …
Za Komisijo
predsednica
…
(1) UL 36, 6.3.1965, str. 533, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1215/1999 z dne 10. junija 1999 (UL L 148, 15.6.1999, str. 1).
(*) Člen 81 Pogodbe ES je z učinkom od 1. decembra 2009 postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko identična. Kadar je to primerno, je treba v tej uredbi sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).
(5) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).