Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju Niz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 343/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„Régnié“

PDO-FR-A0912-AM02

Datum obvestila: 7. junij 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I je za besedo „Rhône“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno glede na uradni geografski kodeks v različici, veljavni leta 2019, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Obseg geografskega območja ostaja popolnoma enak.

Izraz „se zagotavljajo“ je nadomeščen z izrazom „potekajo“.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6, da se vstavijo te spremembe.

Zaradi obveščanja je dodan tudi stavek, da so na spletišču inštituta INAO objavljeni kartografski dokumenti v zvezi z geografskim območjem.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I je za besedo „občin“ dodano besedilo „na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019“.

Vključen je sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2019, seznam občin pa je posodobljen. Dodan je tudi datum, ko je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité) odobril spremenjeno geografsko območje označbe. Te spremembe so redakcijske in nikakor ne spreminjajo obsega geografskega območja označbe. Potrebne so zaradi združitev ali ukinitev občin ali delov občin ali sprememb imena.

Novo besedilo specifikacije proizvoda še naprej omogoča natančno opredelitev občin geografskega območja.

Posledično je spremenjena postavka „Dodatni pogoji“ enotnega dokumenta.

3.   Določbe o zorenju

V točki 2 oddelka IX poglavja I je datum „1. marca“ nadomeščen z datumom „15. januarja“.

Najzgodnejši datum, do katerega vina zorijo, je premaknjen s 1. marca na 15. januar leta, ki sledi letu trgatve, ker je zgodnja trgatev, ki je posledica podnebnih sprememb, vse pogostejša, kar omogoča zgodnejše dokončanje vinifikacije.

Sprememba najzgodnejšega datuma konca zorenja ne vpliva na kakovost vin, pridelanih v tem vinogradu. Prakse na vinski trti in v kleti, ki se uporabljajo za ohranitev aromatičnega potenciala sorte gamay N, pridelovane na teh revnih tleh, omogočajo proizvodnjo vin, ki imajo saden okus že od svoje mladosti.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5. Enološki postopki

4.   Dajanje na potrošniški trg

V točki 5 oddelka IX poglavja I je datum „15. marca“ nadomeščen z datumom „1. februarja“.

Skladno s premikom najzgodnejšega datuma za konec zorenja je tudi datum dajanja vina na potrošniški trg premaknjen s 15. marca na 1. februar.

Ta sprememba ni vplivala na enotni dokument.

5.   Promet med odobrenimi skladišči

Črtana je točka 5(b) oddelka IX poglavja I, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči.

Zaradi skrajšanja minimalnega trajanja zorenja in zgodnejšega datuma za dajanje vin na trg je treba omogočiti hitrejše dajanje vina v promet med gospodarskimi subjekti; določitev zgodnejšega datuma, pred katerim vina ni dovoljeno dati v promet, ni smiselna.

Naslov točke 5 oddelka IX poglavja I je torej spremenjen s črtanjem besed „promet proizvodov in“.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Prehodni ukrepi

V točki 1(a) oddelka XI poglavja I je pred navedbo „do vključno trgatve leta 2034“ dodana beseda „najpozneje“, da se natančneje določijo pogoji tega ukrepa.

Točka 3 je črtana, ker se je zadevni posebni ukrep iztekel.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

7.   Podrobnosti v zvezi z nadzorom v specifikaciji proizvoda

—	Nadzor nad gospodarskimi subjekti sedaj izvaja certifikacijski organ, v različnih zadevnih odstavkih poglavja II specifikacije proizvoda pa je izraz „načrt inšpekcijskih pregledov“ nadomeščen z izrazom „načrt nadzora“. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

—

Sklici na nadzorni organ V oddelku II poglavja III so bila od odobritve specifikacije proizvoda decembra 2011 spremenjena redakcijska pravila tega dela, tako da se, če nadzore izvaja certifikacijski organ, ne navedejo več popolni kontaktni podatki nadzornega organa. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Régnié

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Kratek opis

To so suha mirna rdeča vina.

Imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

Ob stekleničenju vina vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, ustrezajo naslednjim analitskim standardom:

Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): 3 grami na liter.

Za največji delež skupnega alkohola, najmanjši delež dejanskega alkohola, najnižjo vsebnost skupnih kislin in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo standardi iz predpisov Skupnosti.

Mlada vina so lepe vijolično-rdeče barve, ki se sčasoma razvije v granatno rdečo. Vonj ima pogosto cvetlične note in note rdečega jagodičja, ki z razvojem pridobijo začimbne nianse.

V ustih so vina odkrito napadalna, prefinjena in zelo voljna. So zelo sadna.

Splošne analitske lastnosti

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	14,17
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

—	Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

—	Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

—	Tehnike obogatitve z rektifikacijo so dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve. Poleg zgoraj navedenih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Skupnosti ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 2,10 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.

Ob upoštevanju najmanjše gostote 6 000 trsov na hektar in zaradi potreb mehanizacije je razdalja med vrstami v vinogradih lahko največ 3 metre.

Pravila rezi

—	Obrezovanje se konča 15. maja.

—	Vina izhajajo s trsov, ki se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali pahljačasta gojitvena oblika, enojna ali dvojna kordonska gojitvena oblika royat ali gojitvena oblika charmet) z največ 10 očesi na trs.

—	Vsak trs ima od 3 do 5 reznikov z največ dvema očesoma; za pomladitev ima vsak trs lahko en reznik z največ dvema očesoma, obrezan na mladiki, ki je zrasla na starem lesu.

—	Pri oblikovanju ali spremembi načina rezi se trsi obrezujejo z največ 12 očesi na trs.

Namakanje ni dovoljeno.

Določbe o mehanski trgatvi

—	Potrgano grozdje se v posode, v katerih se s parcele prepelje v prostore za proizvodnjo vina, naloži do višine največ 0,50 metra.

—	Posode so iz inertnega materiala, primernega za živila.

—	Oprema za trganje in prevoz potrganega grozdja ima prilagojen sistem za odtekanje vode ali zaščito.

5.2.   Največji donosi

1.	61 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Rhône na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019: Régnié-Durette in Lantignié.

7.   Glavne sorte vinske trte

Gamay N

8.   Opis povezave

8.1.   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira na vzhodnem robu gričevja Monts du Beaujolais pod hribom Fût d’Avenas, katerega vrh je na 842 metrih nadmorske višine, 50 kilometrov severno od Lyona in 22 kilometrov od mesta Villefranche-Sur-Saône.

Pokrajina je razgibana, v njej pa se nizajo grebeni in hribi, zasajeni s trto. Reka Ardières, pritok reke Saone, predstavlja njegovo južno mejo.

Tako se razprostira na ozemlju občin Régnié-Durette in Lantignié v departmaju Rhône.

Geografsko območje je del obsežnega sklopa metamorfnih formacij iz paleozoika na zahodnem obrobju Centralnega masiva in zlasti v osrednjem delu granitnega masiva, imenovanega „de Fleurie“ (fleurijski). Iz tega debelozrnatega granita z grajzenizacijo nastanejo zelo prepustne peščene formacije.

Razmejene parcele za pridelavo grozdja se raztezajo na gričevju z granitno podlago na nadmorski višini od 250 do 450 metrov in imajo:

—	na površju peščena in zelo prepustna tla, nastala iz granitnega peska, na strmih pobočjih v osrednjem delu in na severu;

—	tla, nastala na koluvialni in globoki peščeno-meljasti podlagi, ki je dokaj bogata z glino, na položnejših pobočjih v južnem delu;

—	aluvialna tla, nastala na starih terasah, ki imajo glinasto teksturo in so na površini pogosto zelo prodnata, ponekod imajo kompaktno strukturo.

Podnebje je oceansko s celinskimi in južnimi vplivi. Padavine so med letom pravilno razporejene (povprečno 750 milimetrov na leto), povprečna letna temperatura je blizu 11 °C. Gričevje Monts du Beaujolais ima bistveno vlogo pri zaščiti pred zahodnimi vetrovi in tako zmanjšuje oceanski vpliv. Učinek fena, ki ga ustvarja, suši vlažen zrak, s čimer se poveča osvetljenost in zmanjša količina padavin.

Tudi široka dolina reke Saone ima prevladujočo vlogo pri razvoju vinske trte, saj prispeva k večji osvetljenosti in prinaša južne vplive, zlasti izrazite poletne vročine.

8.2.   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

François Myard, ki je leta 1907 izdal delo „Le vigneronnage en Beaujolais“, potrjuje obstoj galsko-rimske vile v lasti nekega Réginusa, po katerem naj bi bila poimenovana občina. Tedanja organizacija kaže prve znake „ločenega gojenja sadja, sistema, ki se danes uporablja v vinogradništvu“.

Zdi se, da je imela opatija Cluny v lasti vinske trte blizu vasi Régnié. V listini iz Clunyja iz leta 992 je navedeno, da je nekdo po imenu Umfred opatiji podaril „kapelo Sainte-Marie v vasi Dueri (durette), ki leži v deželi Mâcon, ter vse, kar ima v lasti v tej župniji v zemlji, trti, travnikih in mlinih“. V listini iz leta 1602 je zapisano, da vas Durette šteje 15 „ognjišč“ in da je njeno ozemlje znano kot „dobro le za vino“.

Vina „Régnié“ so že dolgo zelo cenjena. Od leta 1769 kraja Régnié in Durette spadata med 16 župnij regije Beaujolais, ki jim je dovoljeno pošiljati vina v Pariz.

Bonardet je v zvezi z industrijo platna v kraju Rignyé (Régnié) v 17. stoletju v svojem delu „Histoire de Régnié“ (1945) pojasnil: „stari poklici (tkanje) so počasi ugašali, saj so se tla v Beaujolaisu prekrila s trtami“. Po besedah Lamberta d‘Antignyja, policijskega, sodnega in finančnega nadzornika, je četrtina ozemlja zasajena s trto.

V kraju Régnié je posestvo „Grange Charton“. Ta čudoviti primer kmečke arhitekture iz 19. stoletja, vključno s stanovanji za vinogradnike, shrambami in kletmi, je sedež gospodarstva „Hospices de Beaujeu“. Po tem, ko so leta 1809 sestre de Millières posestvo zapustile gospodarstvu Hospices, je to sčasoma raslo z darovi in volili v trtah. Prodaja vin gospodarstva Hospices na dražbah predstavlja najstarejšo znano dobrodelno prodajo.

Vinom, ki so nekoč spadala med najboljša vina s kontrolirano označbo porekla „Beaujolais“ z oznako „Villages“, je bila z odlokom z dne 20. decembra 1988 priznana kontrolirana označba porekla „Régnié“.

Za kontrolirano označbo porekla „Régnié“ je značilna povezava med regionalno tradicijo in sodobnimi tehnikami. Sorta gamay N prevladuje pri proizvodnji rdečih vin. Znana je kot sorta, ki ni trdoživa, je pa rodovitna in zgodaj dozori ter je poleg tega občutljiva na pozno zmrzal in ne prenaša žgočega sonca.

Proizvajalci so se v prizadevanju za kakovostno vino naučili obvladati njeno rast, zlasti z visoko gostoto zasaditve in kratko rezjo.

Proizvajalec za dobro zorenje grozdja zagotovi, da je izpostavljena zadostna listna površina. Tako se trte lahko gojijo v fiksni špalirni obliki, ki prav tako olajša mehanizacijo.

Obenem in v skladu z veljavnimi praksami so proizvajalci izbrali posebno vinifikacijo, pri kateri soobstajata tradicionalno vrenje in semikarbonska maceracija.

Leta 2010 je 222 proizvajalcev pridelalo 17 000 hektolitrov iz vinogradov, ki se raztezajo na 400 hektarih.

8.3.   Vzročna medsebojna povezava

Geografsko območje „Régnié“ se pretežno razprostira na granitni podlagi ali na formacijah, nastalih z njenimi spremembami.

Tla so na splošno peščena, kisla, dokaj prepustna in slabo rodovitna. V tem naravnem okviru sorta gamay N izraža svoj polni potencial in daje možnost pridelave sadnih in elegantnih vin, katerih koncentracija in uravnoteženost zagotavljata dolgo življenjsko dobo.

Razlike v sestavi tal, ki so bolj ali manj glinasta, včasih polna velikih granitnih ali peščenih kosov, se odražajo v niansah vin, ki so lahko bolj strukturirana, če je grozdje zraslo na parcelah z glinastimi tlemi, ali, nasprotno, bolj voljna in sadna, če je grozdje zraslo na parcelah s peščenimi tlemi.

Ugodno podnebje koristi vinogradu sredi razgibane pokrajine, ki ga pred neugodnimi vetrovi varuje gozdnat grič Fût d’Avenas. Odprtost proti širni ravnini reke Saone zagotavlja ugodno osvetljenost, ki spodbuja klorofilno aktivnost trte. Ker so zasajeni na gričih, se najpogosteje izognejo spomladanski zmrzali in jutranji megli na ravnini reke Saone, izkoristijo optimalno osončenost, pobočja pa hitro odvajajo morebitne odvečne padavine.

Zaradi učinka fena, ki nastane zaradi zaščite gričevja Monts du Beaujolais, dolina reke Ardières v smeri vzhod-zahod zagotavlja splošno lego, ki omogoča optimalno in enakomerno zrelost grozdja.

Proizvajalci uporabljajo prakse na trti in v kleti, s katerimi iz teh specifičnih razmer potegnejo najboljše. Prilagoditev rasti in proizvodnje sorti gamay N revnim peščenim tlom s posebno obliko gojenja in kratko rezjo ter metode pridelave vina, s katerimi se ohranja aromatični potencial, omogočajo pridelavo vin, ki imajo saden okus, ko so mlada, in ki so zelo primerna za shranjevanje.

Od leta 1967 proizvajalci v kleti „Caveau des deux clochers“ skupaj ponujajo skrbno izbrano paleto vin „Régnié“. Organizirajo številne prireditve, predstave in športne dogodke, da bi predstavili svojo vas in svoja vina.

Vino „Régnié“, ki je zadnja priznana kontrolirana označba porekla v regiji Beaujolais, predstavljajo kot „Prince du Beaujolais“ (princ Beaujolaisa).

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2019 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chamboeuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Clémencey, Collonges-lès-Bévy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, L’Etang-Vergy, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Cîteaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Nuits-Saint-Georges, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poinçon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Premeaux-Prissey, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, La Rochepot, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Saint-Philibert, Saint-Romain, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône: Alix, Anse, L’Arbresle, Les Ardillats, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Le Breuil, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Chasselay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Dardilly, Denicé, Deux Grosnes (samo del, ki ustreza delu nekdanje občine Avenas), Dracé, Emeringes, Fleurie, Fleurieux-sur-l’Arbresle, Frontenas, Gleizé, Juliénas, Jullié, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Légny, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Le Perréon, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Rivolet, Sain-Bel, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Saint-Vérand, Sainte-Paule, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Villefranche-sur-Saône, Ville-sur-Jarnioux, Villié-Morgon in Vindry-sur-Turdine (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup);

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Chalon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crêches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-le-Fort, Dracy-lès-Couches, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Mâcon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-La-Loyère (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanje občine La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grevilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saint-Ythaire, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, La Vineuse sur Fregande (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin de Donzy-le-National, Massy in La Vineuse), Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serein, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, La Chapelle-Vaupelteigne, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montigny-la-Resle, Montholon (samo del, ki ustreza ozemljem nekdanjih občin Champvallon, Villiers sur Tholon in Volgré), Mouffy, Moulins-en-Tonnerrois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sainte-Vertu, Sarry, Senan, Serrigny, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

(a)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za ime kraja, zavedenega v katastru; — je ta naveden na prijavi pridelka. Ime kraja, zavedenega v katastru, je napisano takoj za imenom kontrolirane označbe porekla in natisnjeno s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin du Beaujolais“ ali „Grand Vin du Beaujolais“ ali „Cru du Beaujolais“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cc8d10c6-1898-4714-a513-2186ca061280

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.