This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021XC0705(03)
Publication of a communication of approval of a standard amendment to a product specification for a name in the wine sector referred to in Article 17(2) and (3) of Commission Delegated Regulation (EU) 2019/33 2021/C 262/12
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 2021/C 262/12
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 2021/C 262/12
PUB/2021/386
UL C 262, 5.7.2021, p. 33–39
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
5.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 262/33 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2021/C 262/12)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)
OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA
„Bordeaux supérieur“
PDO-FR-A0306-AM05
Datum obvestila: 7. maj 2021
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Sklic na uradni geografski kodeks
Seznam občin je bil posodobljen ob upoštevanju uradnega geografskega kodeksa iz leta 2020.
Gre za izključno redakcijsko spremembo, geografsko območje ni bilo spremenjeno.
Enotni dokument je bil v skladu s to spremembo spremenjen v točkah 6 in 9.
2. Uvedba sort vinske trte zaradi prilagoditve
Pri trsnem izboru rdečih vin so zaradi prilagoditve dodane sorte vinske trte arinarnoa, castets, marselan in touriga nacional. To so pozno zoreče sorte, kar je lahko prednost z vidika globalnega segrevanja. Poleg tega te sorte vinske trte niso preveč občutljive za gnilobo, oidij in peronosporo. Iz teh štirih sort se pridobivajo obarvana, kompleksna, krepka in strukturirana vina, skladna s posebnostmi rdečih vin z označbo Bordeaux supérieur.
Pri trsnem izboru belih vin je zaradi prilagoditve dodana sorta vinske trte liliorila. Tudi to je pozno zoreča sorta, ki ima dobro odpornost proti gnilobi in organoleptične značilnosti v skladu z značilnostmi označbe Bordeaux supérieur.
Delež teh sort je omejen na 5 % trsnega izbora kmetijskega gospodarstva in 10 % zvrščanja za zadevno barvo.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
3. Razmejeno območje parcel
Datum 11. februar 2021 je bil dodan v prilogo, v kateri so našteta zasedanja pristojnega nacionalnega odbora, ki je odobril razmejitve območja parcel.
Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
4. Povezava z geografskim območjem
Povezava z geografskim območjem je bila spremenjena zaradi združitve občin, zaradi katere se je spremenilo število občin.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
5. Sklic na nadzorni organ
Besedilo sklica na nadzorni organ je usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo. Zaradi te spremembe se enotni dokument ni spremenil.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Bordeaux supérieur
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
1. |
Vino |
4. Opis vin
Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem
KRATEK OPIS
Mirna bela vina imajo:
— |
volumenski delež naravnega alkohola ≥ 12 %, |
— |
vsebnost fermentirnih sladkorjev > 17g/l. |
Pred pakiranjem je:
— |
vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l, |
— |
vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 260 mg/l. |
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 15 %.
Bela vina s fermentirnim sladkorjem so strukturno oprta na sorti sémillon B, ki daje zaokrožena, bogato polna vina zlate barve z aromo kandiranega sadja; ta sorta se lahko zvršča s sortama sauvignon B in muscadelle B, kar prinaša svežino. Ta starana vina (od 4 do 8 let) pogosto razkrivajo cvetlične arome, arome medu in začimb.
SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI
Splošne analitske lastnosti |
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
11 |
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
18 |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
300 |
Mirna rdeča vina
KRATEK OPIS
Mirna rdeča vina imajo:
— |
volumenski delež naravnega alkohola ≥ 11 %, |
— |
vsebnost fermentirnega sladkorja ≤ 3g/l, |
— |
vsebnost jabolčne kisline ≤ 0,3 g/l. |
Pred pakiranjem je:
— |
vsebnost hlapnih kislin ≤ 13,26 meq/l, |
— |
vsebnost skupnega žveplovega dioksida ≤ 140mg/l. |
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola ≤ 13,5 %.
Rdeča vina, pridobljena pretežno z združevanjem sort merlot N in cabernet-sauvignon N ter v manjši meri cabernet franc N, so zaokrožena, polnega okusa in strukturirana. Kot mlada vina na splošno razvijejo arome svežega in kandiranega rdečega jagodičja, pri staranju pa se spremenijo v začimbne note in note kuhanega sadja.
SPLOŠNE ANALITSKE LASTNOSTI
Splošne analitske lastnosti |
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
20 |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
150 |
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Gostota zasaditve – razmik
Pridelovalna praksa
Na parcelah, zasajenih od 1. avgusta 2008, je najmanjša gostota zasaditve vinske trte 4 500 trsov na hektar. Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,20 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,85 metra.
Ta gostota se lahko zmanjša na 3 300 trsov na hektar. V tem primeru razmik med vrstami ne sme biti večji od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa mora biti manjši od 1 metra.
2. Pravila rezi
Pridelovalna praksa
Dovoljeni sta samo kratka (kratki rezniki) ali dolga (šparoni) rez. Pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B število očes po obrezovanju ne sme preseči 40 000 na hektar in 17 na trs. Pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, število očes po obrezovanju ne sme preseči 45 000 očes na hektar in 19 očes na trs. Po pletju mladik število rodovitnih mladik na trs ne sme preseči: – pri sortah merlot N, sémillon B in muscadelle B 11 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 500 trsov na hektar, ter 14 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 500 trsov na hektar, – pri drugih sortah vinske trte, med katerimi so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, sauvignon B in sauvignon gris G, 13 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte najmanj 4 500 trsov na hektar, ter 16 mladik na trs, če je gostota zasaditve vinske trte manjša od 4 500 trsov na hektar. Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu).
Pletje mladik se opravi pred brstenjem.
3. Obogatitev
Posebni enološki postopek
Volumenski delež skupnega alkohola pri rdečih vinih po obogatitvi ne presega 13,5 %. Volumenski delež skupnega alkohola pri belih vinih po obogatitvi ne presega 15 %.
Dovoljena je obogatitev z delno koncentracijo rdečih vin, pri čemer je koncentracija omejena na 15 % tako obogatene količine.
5.2. Največji donosi
Mirna bela vina s fermentirnim sladkorjem
60 hektolitrov na hektar
Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 500 trsov na hektar
66 hektolitrov na hektar
Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 4 000 trsov na hektar in < 4 500 trsov na hektar
55 hektolitrov na hektar
Mirna rdeča vina – vinogradi z gostoto zasaditve ≥ 3 300 trsov na hektar in < 4 000 trsov na hektar
50 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev ter proizvodnja, obdelava in zorenje vina na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde: Abzac, Aillas, Ambarès-et-Lagrave, Ambès, Anglade, Arbanats, Arcins, Arsac, Artigues-près-Bordeaux, Arveyres, Asques, Aubiac, Auriolles, Auros, Avensan, Ayguemorte-les-Graves, Bagas, Baigneaux, Barie, Baron, Barsac, Bassanne, Bassens, Baurech, Bayas, Bayon-sur-Gironde, Bazas, Beautiran, Bégadan, Bègles, Béguey, Bellebat, Bellefond, Belvès-de-Castillon, Bernos-Beaulac, Berson, Berthez, Beychac-et-Caillau, Bieujac, Birac, Blaignac, Blaignan-Prignac, Blanquefort, Blasimon, Blaye, Blésignac, Bommes, Bonnetan, Bonzac, Bordeaux, Bossugan, Bouliac, Bourdelles, Bourg, Branne, Brannens, Braud-et-Saint-Louis, Brouqueyran, Bruges, Budos, Cabanac-et-Villagrains, Cabara, Cadarsac, Cadaujac, Cadillac, Cadillac-en-Fronsadais, Camarsac, Cambes, Camblanes-et-Meynac, Camiac-et-Saint-Denis, Camiran, Camps-sur-l’Isle, Campugnan, Canéjan, Capian, Caplong, Carbon-Blanc, Cardan, Carignan-de-Bordeaux, Cars, Cartelègue, Casseuil, Castelmoron-d’Albret, Castelnau-de-Médoc, Castelviel, Castets et Castillon, Castillon-la-Bataille, Castres-Gironde, Caudrot, Caumont, Cauvignac, Cavignac, Cazats, Cazaugitat, Cénac, Cenon, Cérons, Cessac, Cestas, Cézac, Chamadelle, Cissac-Médoc, Civrac-de-Blaye, Civrac-sur-Dordogne, Civrac-en-Médoc, Cleyrac, Coimères, Coirac, Comps, Coubeyrac, Couquèques, Courpiac, Cours-de-Monségur, Cours-les-Bains, Coutras, Coutures, Créon, Croignon, Cubnezais, Cubzac-les-Ponts, Cudos, Cursan, Cussac-Fort-Médoc, Daignac, Dardenac, Daubèze, Dieulivol, Donnezac, Donzac, Doulezon, Escoussans, Espiet, Etauliers, Eynesse, Eyrans, Eysines, Faleyras, Fargues, Fargues-Saint-Hilaire, Flaujagues, Floirac, Floudès, Fontet, Fossés-et-Baleyssac, Fours, Francs, Fronsac, Frontenac, Gabarnac, Gaillan-en-Médoc, Gajac, Galgon, Gans, Gardegan-et-Tourtirac, Gauriac, Gauriaguet, Générac, Génissac, Gensac, Gironde-sur-Dropt, Gornac, Gours, Gradignan, Grayan-et-l’Hôpital, Grézillac, Grignols, Guillac, Guillos, Guîtres, Haux, Hure, Illats, Isle-Saint-Georges, Izon, Jau-Dignac-et-Loirac, Jugazan, Juillac, La Brède, La Lande-de-Fronsac, La Réole, La Rivière, La Roquille, La Sauve, Labarde, Labescau, Ladaux, Lados, Lagorce, Lalande-de-Pomerol, Lamarque, Lamothe-Landerron, Landerrouat, Landerrouet-sur-Ségur, Landiras, Langoiran, Langon, Lansac, Lapouyade, Laroque, Laruscade, Latresne, Lavazan, Le Bouscat, Le Fieu, Le Haillan, Le Nizan, Le Pian-Médoc, Le Pian-sur-Garonne, Le Pout, Le Puy, Le Taillan-Médoc, Le Tourne, Le Verdon-sur-Mer, Léogeats, Léognan, Les Artigues-de-Lussac, Les Billaux, Les Eglisottes-et-Chalaures, Les Esseintes, Les Lèves-et-Thoumeyragues, Les Peintures, Les Salles, Lesparre-Médoc, Lestiac-sur-Garonne, Libourne, Lignan-de-Bazas, Lignan-de-Bordeaux, Ligueux, Listrac-de-Durèze, Listrac-Médoc, Lormont, Loubens, Loupes, Loupiac, Loupiac-de-la-Réole, Ludon-Médoc, Lugaignac, Lugasson, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, Lussac, Macau, Madirac, Maransin, Marcenais, Margaux-Cantenac, Margueron, Marimbault, Marions, Marsas, Martignas-sur-Jalle, Martillac, Martres, Masseilles, Massugas, Mauriac, Mazères, Mazion, Mérignac, Mérignas, Mesterrieux, Mombrier, Mongauzy, Monprimblanc, Monségur, Montagne, Montagoudin, Montignac, Montussan, Morizès, Mouillac, Mouliets-et-Villemartin, Moulis-en-Médoc, Moulon, Mourens, Naujac-sur-Mer, Naujan-et-Postiac, Néac, Nérigean, Neuffons, Noaillac, Noaillan, Omet, Ordonnac, Paillet, Parempuyre, Pauillac, Pellegrue, Périssac, Pessac, Pessac-sur-Dordogne, Petit-Palais-et-Cornemps, Peujard, Pineuilh, Plassac, Pleine-Selve, Podensac, Pomerol, Pompéjac, Pompignac, Pondaurat, Porchères, Porte-de-Benauge, Portets, Préchac, Preignac, Prignac-et-Marcamps, Pugnac, Puisseguin, Pujols, Pujols-sur-Ciron, Puybarban, Puynormand, Queyrac, Quinsac, Rauzan, Reignac, Rimons, Riocaud, Rions, Roaillan, Romagne, Roquebrune, Ruch, Sablons, Sadirac, Saillans, Saint-Aignan, Saint-André-de-Cubzac, Saint-André-du-Bois, Saint-André-et-Appelles, Saint-Androny, Saint-Antoine-du-Queyret, Saint-Antoine-sur-l’Isle, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Aubin-de-Branne, Saint-Aubin-de-Médoc, Saint-Avit-de-Soulège, Saint-Avit-Saint-Nazaire, Saint-Brice, Saint-Caprais-de-Bordeaux, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Christoly-Médoc, Saint-Christophe-de-Double, Saint-Christophe-des-Bardes, Saint-Cibard, Saint-Ciers-d’Abzac, Saint-Ciers-de-Canesse, Saint-Ciers-sur-Gironde, Sainte-Colombe, Saint-Côme, Sainte-Croix-du-Mont, Saint-Denis-de-Pile, Saint-Emilion, Saint-Estèphe, Saint-Etienne-de-Lisse, Sainte-Eulalie, Saint-Exupéry, Saint-Félix-de-Foncaude, Saint-Ferme, Sainte-Florence, Sainte-Foy-la-Grande, Sainte-Foy-la-Longue, Sainte-Gemme, Saint-Genès-de-Blaye, Saint-Genès-de-Castillon, Saint-Genès-de-Fronsac, Saint-Genès-de-Lombaud, Saint-Genis-du-Bois, Saint-Germain-de-Grave, Saint-Germain-de-la-Rivière, Saint-Germain-d’Esteuil, Saint-Germain-du-Puch, Saint-Gervais, Saint-Girons-d’Aiguevives, Sainte-Hélène, Saint-Hilaire-de-la-Noaille, Saint-Hilaire-du-Bois, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-de-Blaignac, Saint-Jean-d’Illac, Saint-Julien-Beychevelle, Saint-Laurent-d’Arce, Saint-Laurent-des-Combes, Saint-Laurent-du-Bois, Saint-Laurent-du-Plan, Saint-Laurent-Médoc, Saint-Léon, Saint-Loubert, Saint-Loubès, Saint-Louis-de-Montferrand, Saint-Macaire, Saint-Magne-de-Castillon, Saint-Maixant, Saint-Mariens, Saint-Martial, Saint-Martin-de-Laye, Saint-Martin-de-Lerm, Saint-Martin-de-Sescas, Saint-Martin-du-Bois, Saint-Martin-du-Puy, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Médard-de-Guizières, Saint-Médard-d’Eyrans, Saint-Médard-en-Jalles, Saint-Michel-de-Fronsac, Saint-Michel-de-Lapujade, Saint-Michel-de-Rieufret, Saint-Morillon, Saint-Palais, Saint-Pardon-de-Conques, Saint-Paul, Saint-Pey-d’Armens, Saint-Pey-de-Castets, Saint-Philippe-d’Aiguille, Saint-Philippe-du-Seignal, Saint-Pierre-d’Aurillac, Saint-Pierre-de-Bat, Saint-Pierre-de-Mons, Saint-Quentin-de-Baron, Saint-Quentin-de-Caplong, Sainte-Radegonde, Saint-Romain-la-Virvée, Saint-Sauveur, Saint-Sauveur-de-Puynormand, Saint-Savin, Saint-Selve, Saint-Seurin-de-Bourg, Saint-Seurin-de-Cadourne, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Seurin-sur-l’Isle, Saint-Sève, Saint-Sulpice-de-Faleyrens, Saint-Sulpice-de-Guilleragues, Saint-Sulpice-de-Pommiers, Saint-Sulpice-et-Cameyrac, Sainte-Terre, Saint-Trojan, Saint-Vincent-de-Paul, Saint-Vincent-de-Pertignas, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Vivien-de-Médoc, Saint-Vivien-de-Monségur, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saint-Yzans-de-Médoc, Salaunes, Salleboeuf, Samonac, Saucats, Saugon, Sauternes, Sauveterre-de-Guyenne, Sauviac, Savignac, Savignac-de-l’Isle, Semens, Sendets, Sigalens, Sillas, Soulac-sur-Mer, Soulignac, Soussac, Soussans, Tabanac, Taillecavat, Talais, Talence, Targon, Tarnès, Tauriac, Tayac, Teuillac, Tizac-de-Curton, Tizac-de-Lapouyade, Toulenne, Tresses, Uzeste, Val-de-Livenne, Val de Virvée, Valeyrac, Vayres, Vendays-Montalivet, Vensac, Vérac, Verdelais, Vertheuil, Vignonet, Villandraut, Villegouge, Villenave-de-Rions, Villenave-d’Ornon, Villeneuve, Virelade, Virsac in Yvrac.
7. Glavne sorte vinske trte
Cabernet franc N
Cabernet-sauvignon N
Carmenère N
Cot N – malbec
Merlot N
Muscadelle B
Petit verdot N
Sauvignon B – sauvignon blanc
Sauvignon gris G – fié gris
Semillon B
8. Opis povezave
Bordojske sorte vinske trte, ki se gojijo v oceanskem podnebju, je bilo od 17. in 18. stoletja treba opirati s koli, nato pa so se razširile brajde, ki so omogočile dobro razporeditev trgatve ter zadostne listne površine za pravilno klorofilno sintezo in optimalno zrelost grozdja. Zaradi različnih vrst tal in različne izpostavljenosti je bil potreben izbor različnih sort s prilagoditvijo značilnostim okolja, kar je tudi razlog, da so se v preteklosti usmerili v zvrstna vina. Tako je mogoče opredeliti štiri različne vrste tal:
— |
glinasto-apnenčasta tla in lapornato-apnenčasta tla, ki so zelo razširjena na pobočjih gričev, kjer zelo dobro uspeva sorta merlot N, |
— |
silikatna tla, pomešana z glino in apnenčastimi elementi, ki so izredno primerna na primer za sorti merlot N in sauvignon B, |
— |
vrsta glinasto-peščenih kislih tal, imenovana „boulbène“, z drobnimi silikatnimi elementi, ki sestavljajo rahlejša tla, primerna za proizvodnjo belih vin, ter |
— |
prodnata tla, sestavljena iz gramoza, zaobljenega kremenjaka ter drobnejšega in debelejšega peska, ki tvorijo dobro osuševane terase, so vroče in izredno primerne za vinsko trto, zlasti sorto cabernet sauvignon N. |
Kontrolirana označba porekla „Bordeaux supérieur“ izpolnjuje zahteve, ki so jih skozi zgodovino morali izpolnjevati proizvajalci glede na kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“, kar zadeva gostoto zasaditve vinograda (višja), pravila rezi (manjše število očes), največjo obremenitev na parcelo (manjša). Ti pogoji proizvodnje omogočajo pridelavo bolj skoncentriranih vin, katerih najmanjša vsebnost sladkorja in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola sta višja od tistih, ki sta določena za kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“. Rdeča in bela vina s kontrolirano označbo porekla „Bordeaux supérieur“ imajo poseben značaj. Odlikujejo jih harmoničnost, posebna eleganca, dobra uravnoteženost in aromatično bogastvo, lastnosti, ki med drugim izhajajo iz raznolikosti biofizičnega okolja, sort vinske trte, pa tudi iz gojitvene oblike vinograda in vinifikacije, zaradi katerih se uvrščajo med starana vina. Bordojski vinogradniki so bili prek svojega pristanišča in tesnih zgodovinskih povezav z drugimi narodi, pri katerih se je zelo zgodaj razvila strukturirana in živahna trgovina, vedno usmerjeni v preostale dele sveta, pri čemer so izkoriščali ali razširjali tehnične inovacije in spodbujali dinamiko kmetijskih gospodarstev, kar jim je omogočilo, da so utrdili, razvili in izvažali svoje znanje, ob tem pa vedno spoštovali prastare običaje. S poroko med vojvodinjo Eleonoro Akvitansko in Henrikom Plantagenetom, prihodnjim kraljem Anglije, leta 1152 so se razvile izredno pomembne trgovinske vezi. Angleži so izvažali živila, tekstil in kovine ter uvažali bordojska vina. V 17. stoletju se je s pojavom novih potrošnikov začela nova trgovinska doba. Izvoz ostaja eden od temeljev distribucije bordojskih vin, s čimer se po vsem svetu širijo znanje in izkušnje, podoba ter sloves kontrolirane označbe porekla „Bordeaux supérieur“; dve tretjini teh vin se danes ustekleniči na posestvu. Ta vina imajo kompleksnejšo strukturo in jih je mogoče starati dlje kot vina s kontrolirano označbo porekla „Bordeaux“, pri čemer se lahko starajo do pet ali šest let.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
|
nacionalna zakonodaja |
Vrsta dodatnega pogoja:
|
pakiranje na razmejenem geografskem območju |
Opis pogoja:
|
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa z dne 26. februarja 2020 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
Večja geografska enota
Pravni okvir:
|
nacionalna zakonodaja |
Vrsta dodatnega pogoja:
|
dodatne določbe o označevanju |
Opis pogoja:
|
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota, „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. |
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-acf2cbea-d0b8-4acf-b65b-40814c3030e0