EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.12.2021

COM(2021) 757 final

2021/0393(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

{SWD(2021) 391 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

·Eurojustu omogoči, da učinkoviteje prepozna povezave med vzporednimi čezmejnimi preiskavami in pregoni v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ter državam članicam proaktivno zagotavlja povratne informacije o teh povezavah,

·omogoči učinkovitejša in varnejša izmenjava podatkov med državami članicami, Eurojustom in tretjimi državami.

Za dosego teh ciljev je namen predloga tudi zagotoviti pravno varnost v zvezi z natančnim obsegom obveznosti za izmenjavo informacij v primerih terorizma in razmerjem s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ, za kar so potrebne vsebinske spremembe uredbe o Eurojustu in Sklepa Sveta 2005/671/PNZ.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V predlogu se prav tako upošteva predlog Komisije za direktivo (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 12 o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ, da bi se uskladil z Direktivo (EU) 2016/680 13 (direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj). V celotnem zakonodajnem postopku bo potrebno tesno sodelovanje za zagotovitev skladnosti sprememb.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Glavne opredeljene težave v tem analitičnem podpornem dokumentu so bile, da Eurojust od pristojnih nacionalnih organov ne prejema celovitih informacij o zadevah, da sistem vodenja zadev Eurojusta ne podpira avtomatiziranega prepoznavanja povezav in da sodelovanje s tožilci za zvezo iz tretjih držav ni učinkovito. Kot rešitev se priporoča, da se pojasni in okrepi obveznost izmenjave informacij o primerih terorizma z Eurojustom, posodobi sistem vodenja zadev Eurojusta in izboljša pravna podlaga za sodelovanje s tožilci za zvezo iz tretjih držav.

Z učinkovitejšo izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi in Eurojustom, vključno z uporabo varnih komunikacijskih kanalov, bi se morala precej izboljšati sposobnost te agencije za prepoznavanje povezav med odprtimi in končanimi postopki. Enak cilj ima tudi posodobitev okolja Eurojusta za obdelavo podatkov. Prepoznavanje takih povezav bi moralo pravosodnim organom pomagati, da bi v različnih fazah nacionalnih postopkov uspešno identificirali in kazensko preganjali osumljence terorističnih kaznivih dejanj ali osebe, vpletene v druga huda kazniva dejanja in povezane s takimi osumljenci. Če bi se Eurojustu omogočilo, da bi države članice podpiral s celotnim potencialom, bi to znatno okrepilo pravosodni odziv v boju proti terorizmu in drugim oblikam hudih kaznivih dejanj.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Da bi lahko Eurojust izpolnjeval svojo vlogo pri sodelovanju s tretjimi državami, je s členom 1(1) predloga v členu 3(5) uredbe o Eurojustu pojasnjeno, da lahko ta agencija pomaga tudi v zadevah med državo članico in tretjo državo ali državo članico in mednarodno organizacijo. Slednje bi bilo posebno pomembno pri morebitnem sodelovanju z Interpolom ali Mednarodnim kazenskim sodiščem, kadar gre na primer za dokaze z bojišč.

Člen 1(2) predloga z vključitvijo novega odstavka 2a v člen 20 uredbe o Eurojustu vanjo uvaja obveznost držav članic, da imenujejo enega ali več nacionalnih korespondentov za področje terorizma in jim zagotovijo ustrezna pooblastila, ki je prej temeljila na členu 2(2) Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. Člen 1(3) je posledična sprememba, ki izhaja iz tega, da je bila v uredbo o Eurojustu vključena obveznost zagotavljanja informacij v primerih terorizma in da je bila v novem členu 22a določena splošnejša obveznost strukturiranega zagotavljanja podatkov Eurojustu.

S členom 1(4) predloga je v uredbo o Eurojustu vstavljen nov člen 21a. V členu 21a je pojasnjena in okrepljena obveznost zagotavljanja informacij o postopkih v zvezi s terorizmom, ki je prej temeljila na členu 2(3) v povezavi s členom 2(5) Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. Člen 21a natančneje določa primere, v katerih morajo države članice zagotavljati informacije o kazenskih preiskavah in sodnih postopkih v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji. Poleg tega sta v njem jasneje opredeljeni faza kazenskih preiskav in nacionalnih postopkov ter vrsta informacij.

Člen 1(5) predloga v novem členu 22a določa, da je treba pri izmenjavi občutljivih podatkov med vsemi državami članicami in Eurojustom vzpostaviti in uporabljati varne komunikacijske kanale. Člen 22a države članice tudi zavezuje k zagotavljanju delno avtomatizirane posodobitve strukturiranih podatkov iz nacionalnih podatkovnih zbirk. Delno avtomatizirano pomeni način pošiljanja, ki je delno avtomatiziran, delno pa ga nadzorujejo ljudje. Člena 22b in 22c določata okvir za Komisijo za sprejetje izvedbenih aktov.

Namen sprememb člena 23 uredbe o Eurojustu, vključenih v člen 1(6) predloga, je nekoliko povečati prožnost pravil o obdelavi podatkov iz uredbe o Eurojustu. Medtem ko glavna načela še vedno veljajo, bo zdaj mogoče informacije, zagotovljene na podlagi člena 21 o hudih kaznivih dejanjih in člena 21a o postopkih za boj proti terorizmu, shranjevati v drugačni strukturi in dlje kot v trenutnih začasnih delovnih datotekah. S predlogom so črtane tehnične podrobnosti v zvezi s sistemom vodenja zadev, da bi se ta lahko posodobil. Kljub temu pa se bo za te podatke ohranilo tudi načelo začasnega shranjevanja, čeprav so obdobja hrambe za informacije na podlagi člena 21a nekoliko daljša. Revidirani člen 23 jasneje določa namene sistema vodenja zadev.

Člen 1(6) prav tako spreminja člen 24 uredbe o Eurojustu, pri čemer ohranja sedanje načelo upravljanja informacij v sistemu vodenja zadev. V členu 24(1) je poudarjeno, da podatke v sistemu vodenja zadev nadzorujejo in so zanje odgovorni nacionalni člani. V skladu s členom 24(2) nacionalni člani še naprej odločajo o pravicah do dostopa do informacij, ki jih upravljajo. Člen 24(3) uvaja pravno podlago za bolj avtomatizirano nadaljnje ukrepanje glede navzkrižnih povezav, če nacionalni organi dovolijo izmenjavo podatkov z določenimi stranmi, preden je povezava odkrita.

Nazadnje, s členom 1(6) so uvedene posledične spremembe člena 25 uredbe o Eurojustu, ki izhajajo iz črtanja tehničnih podrobnosti iz člena 23 navedene uredbe.

Člen 1(7) spreminja člen 27 uredbe o Eurojustu, da se omogoči stalna obdelava podatkov v primerih terorizma, v katerih so bile zadeve na podlagi nacionalnega prava končane. Da se omogoči učinkovito odkrivanje povezav med preiskavami in kazenskim pregonom, se lahko določen čas še naprej obdelujejo tudi podatki o prejšnjih preiskavah, vključno s tistimi, ki so se končale z oprostitvijo ali kako drugače.

Člen 1(8) uvaja novo, daljše obdobje hrambe podatkov, zagotovljenih na podlagi člena 21a uredbe o Eurojustu, da bi bili podatki shranjeni dovolj dolgo, da se omogoči učinkovitejše odkrivanje navzkrižnih povezav v primerih terorizma. Podatki v zadevah, v katerih ni bila izrečena obsodba, se zaradi skladnosti z načelom sorazmernosti hranijo manj časa.

Za pojasnitev sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenih v Eurojust, je v členu 1(9) predloga določen nov člen 54a uredbe o Eurojustu, ki tem tožilcem za zvezo zagotavlja dostop do sistema vodenja zadev. Vendar določba ne določa pravne podlage za izmenjavo podatkov. Prenos podatkov tožilcu za zvezo je prenos podatkov v tretjo državo, zato ga je vedno treba opraviti v skladu s členom 56 uredbe o Eurojustu.

Člen 1(10) spreminja člen 80 uredbe o Eurojustu. Vsebuje prehodne določbe ob upoštevanju, da bo za vzpostavitev potrebne tehnične infrastrukture potreben določen čas.

Člen 1(11) uvaja novo Prilogo III, ki določa, katere informacije je treba poslati Eurojustu na podlagi člena 21a uredbe o Eurojustu. Seznam vključuje biometrične podatke, prstne odtise in fotografije za zanesljivo identifikacijo osumljencev, pri čemer se upošteva nezanesljivost alfanumeričnih informacij, zlasti v zvezi z državljani tretjih držav. V postopkih v zvezi s terorizmom je fotografija pogosto edina povezava z osumljenci v preiskovalni fazi, zato bi bilo treba vključiti tudi prepoznavanje obraza. To informacijo bi bilo treba zagotoviti le, če imajo do nje dostop nacionalni pravosodni organi.

Za pojasnitev razmerja med Sklepom Sveta 2005/671/PNZ in uredbo o Eurojustu so v Sklepu Sveta črtana sklicevanja na Eurojust. S členom 2(1) in (2), točka (a) in točka (c), predloga uredbe sta črtana člen 1, točka (c), in člen 2(2) in (5) Sklepa. V členu 2(2), točka (b), predloga je iz člena 2(3) Sklepa odstranjeno sklicevanje na Eurojust. 

2021/0393 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 85 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 31 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 32  je bil ustanovljen Eurojust ter določene njegove naloge, pristojnosti in funkcije.

(2)Sklep Sveta 2005/671/PNZ 33 določa, da so v boju proti terorizmu bistvenega pomena čim bolj izčrpne in najnovejše informacije. Pristojne nacionalne organe držav članic obvezuje, da morajo Eurojustu zagotavljati informacije v zvezi s kazenskimi pregoni in obsodbami zaradi terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic.

(3)Zaradi neskladnosti v razlagi Sklepa 2005/671/PNZ se informacije ne izmenjajo pravočasno, se ne izmenjajo ustrezne informacije ali se informacije sploh ne izmenjajo. Eurojust mora prejeti dovolj informacij za prepoznavanje povezav med čezmejnimi preiskavami.

(4)Pomembna naloga Eurojusta na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727 je pomagati pristojnim organom držav članic pri zagotavljanju najboljšega možnega usklajevanja preiskovanja in pregona, vključno s prepoznavanjem povezav. Eurojustu omogoča, da sprejme proaktivnejši pristop in državam članicam zagotavlja boljše storitve, na primer predlaga začetek preiskav ter opredeli potrebe po usklajevanju, morebitne primere ne bis in idem in vrzeli v kazenskem pregonu.

(5)Septembra 2019 je Eurojust na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ vzpostavil evropsko pravosodno protiteroristično evidenco, katere specifični cilj je prepoznavati morebitne povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in morebitne potrebe po usklajevanju, ki izhajajo iz teh povezav.

(6)Ker je bila evropska pravosodna protiteroristična evidenca vzpostavljena po tem, ko je bila Uredba (EU) 2018/1727 že sprejeta, ni tehnično dobro vključena v Eurojust, pravno pa ne v Uredbo (EU) 2018/1727. Zato je to treba popraviti.

(7)Za učinkovit boj proti terorizmu je ključnega pomena učinkovita izmenjava informacij za preiskovanje ali kazenski pregon terorističnih kaznivih dejanj med pristojnimi organi in agencijami Unije. Bistveno je imeti najpopolnejše in posodobljene informacije. Zaradi stalne prisotnosti terorističnih groženj in kompleksnosti tega pojava je potreba po izmenjavi informacij vedno večja.

(8)Ker so teroristične organizacije vse bolj vključene v druge oblike hudih kaznivih dejanj, kot je trgovina z ljudmi, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami ali pranje denarja, je treba navzkrižno preverjati tudi sodne postopke proti takim hudim kaznivim dejanjem.

(9)Da bi Eurojust lahko prepoznal navzkrižne povezave med čezmejnimi sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj ter navzkrižne povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in informacijami, ki jih obdeluje v zvezi z drugimi primeri hudih kaznivih dejanj, je bistveno, da prejme dovolj informacij, ki mu omogočajo navzkrižno preverjanje teh podatkov.

(10)Da bi pristojni organi zagotovili take podatke, morajo točno vedeti, katere vrste informacij morajo poslati Eurojustu, v kateri fazi nacionalnih postopkov in v katerih zadevah. To naj bi znatno povečalo količino informacij, ki jih prejme Eurojust.

(11)Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta 34 je referenčna točka za nacionalne organe pri opredelitvi terorističnih kaznivih dejanj, kot se izvaja v nacionalnem pravu.

(12)Za prepoznavanje čezmejnih povezav med preiskavami terorizma in sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj so ključni zanesljivi identifikacijski podatki. Zaradi negotovosti pri alfanumeričnih podatkih, zlasti za državljane tretjih držav, bi morala biti mogoča izmenjava biometričnih podatkov. Zaradi občutljive narave biometričnih podatkov in vpliva obdelave takih podatkov na spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter varstvo osebnih podatkov, kot sta določena v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bi morali pristojni nacionalni organi in Eurojust v vsakem primeru opraviti strog preizkus nujnosti.

(13)Pristojni organi morajo Eurojustu poslati informacije takoj, ko se vključijo pravosodni organi, saj so informacije o obstoječih navzkrižnih povezavah z drugimi sodnimi postopki najuporabnejše v zgodnji fazi preiskave. Če so pristojni nacionalni organi že seznanjeni z navzkrižnimi povezavami, bi morali ustrezno obvestiti Eurojust.

(14)Pristojni nacionalni organi bi morali redno posodabljati zagotovljene informacije, da bi se zagotovila točnost podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci, zgodaj prepoznale navzkrižne povezave in zagotovilo spoštovanje rokov. Take posodobitve bi morale vključevati nove informacije v zvezi s preiskovancem, sodnimi odločbami, kot je odreditev pripora ali začetek sodnega postopka, in zaprosili za pravosodno sodelovanje ali prepoznanimi povezavami z drugimi jurisdikcijami.

(15)Zaradi občutljive narave sodnih postopkov zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj pristojni nacionalni organi informacij o terorističnih kaznivih dejanjih ne morejo vedno izmenjevati v najzgodnejši fazi. Taka odstopanja od obveznosti zagotavljanja informacij bi morala ostati izjema.

(16)Za namene izmenjave in obdelave občutljivih podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom, varovanje takih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem in kibernetskimi napadi ter brez poseganja v prihodnji tehnološki razvoj bi bilo treba uporabljati varne komunikacijske kanale, kot so varovane komunikacijske povezave iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ 35 ali decentraliziran sistem IT, kot je opredeljen v Uredbi (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 36 [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja]. Za varno izmenjavo podatkov ter zaščito celovitosti komunikacij in izmenjave podatkov bi moral biti sistem vodenja zadev povezan s takimi varnimi komunikacijskimi sistemi in izpolnjevati visoke standarde kibernetske varnosti.

(17)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo in uporabo decentraliziranega sistema IT za zadeve, ki niso zajete z Uredbo (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 37 [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja], bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(18)Pošiljanje nestrukturiranih podatkov zahteva ročno posredovanje, ustvarja dodatno upravno breme in zmanjšuje kakovost rezultatov navzkrižnega preverjanja. Zato bi morali pristojni nacionalni organi podatke pošiljati strukturirano ter pri tem upoštevati zahteve glede minimalne interoperabilnosti, kot so opredeljene v evropskem okviru interoperabilnosti 39 . Poleg tega bi moral biti prenos podatkov čim bolj avtomatiziran, da se zmanjša upravno breme za nacionalne organe ter zagotovi redno in hitro zagotavljanje potrebnih podatkov.

(19)Eurojust potrebuje posodobljen sistem vodenja zadev za varno obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Nov sistem mora vključevati in omogočati funkcije evropske pravosodne protiteroristične evidence ter izboljšati zmogljivosti Eurojusta v zvezi z odkrivanjem povezav.

(20)Pomembno je, da nacionalni člani ohranijo nadzor nad podatki, ki jih prejmejo od pristojnih nacionalnih organov, in odgovornost zanje. Operativni osebni podatki se ne smejo privzeto izmenjevati z drugo državo članico. Taki podatki se lahko izmenjujejo le, če pristojni nacionalni organi dovolijo izmenjavo podatkov. Za digitalizacijo in pospešitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi morebitnih povezav ob sočasnem zagotavljanju popolnega nadzora nad podatki bi bilo treba uvesti kode za ravnanje s podatki.

(21)Teroristične dejavnosti pogosto prizadenejo dve ali več držav članic. Terorizem je imel že v preteklosti izrazit čezmejni vidik. Toda z uporabo in razpoložljivostjo elektronske komunikacije se je čezmejno sodelovanje med storilci terorističnih kaznivih dejanj znatno povečalo. Zato bi bilo treba za teroristična kazniva dejanja šteti, da so po naravi čezmejna, če ni iz konkretnih okoliščin primera jasno razvidno, da imajo zgolj nacionalen značaj.

(22)Preiskave in kazenski pregon primerov terorizma pogosto ovira nezadostna izmenjava informacij med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon. Da bi bilo nove teroristične preiskave mogoče navzkrižno preverjati tudi s prejšnjimi preiskavami in vzpostaviti morebitne povezave, je treba hraniti podatke o vseh prejšnjih preiskavah, ne le obsodbah, ter podaljšati roke za hrambo podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci. Vendar je treba zagotoviti, da se taki podatki obdelujejo le za namene kazenskega pregona. Informacije se ne smejo uporabiti za nič drugega, kot za prepoznavanje povezav s preiskavami in kazenskimi pregoni v teku ter podporo tem preiskavam in pregonom.

(23)Eurojust je sklenil dvanajst sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, ki omogočajo prenos operativnih osebnih podatkov in napotitev tožilcev za zvezo iz tretjih držav v Eurojust. Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom 40 prav tako omogoča napotitev tožilca za zvezo. Svet je marca 2021 Komisijo pooblastil 41 za pogajanja o nadaljnjih sporazumih o sodelovanju med Eurojustom in še trinajstimi tretjimi državami.

(24)Čeprav Uredba (EU) 2018/1727 zagotavlja pravno podlago za sodelovanje in izmenjavo podatkov s tretjimi državami, ne vsebuje pravil o formalnih in tehničnih vidikih sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenimi v Eurojust, zlasti o njihovem dostopu do sistema vodenja zadev. Uredba (EU) 2018/1727 bi morala zaradi pravne varnosti zagotavljati izrecno pravno podlago za sodelovanje med Eurojustom in tožilci za zvezo iz tretjih držav ter njihov dostop do sistema vodenja zadev te agencije. Eurojust bi moral s tehnično izvedbo in notranjimi pravili zagotoviti ustrezne zaščitne in varnostne ukrepe za varstvo podatkov in temeljnih pravic.

(25)Zaradi jasnosti je treba pojasniti razmerje med izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi o primerih terorizma z Eurojustom na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ in Uredbe (EU) 2018/1727. Zato bi bilo treba ustrezne določbe črtati iz Sklepa 2005/671/PNZ in jih dodati v Uredbo (EU) 2018/1727.

(26)Medtem ko so pristojni nacionalni organi nekaterih držav članic že povezani z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ 42 , številni pristojni organi še niso povezani z varno telekomunikacijsko povezavo ali varnimi komunikacijskimi kanali. Da bi imele države članice dovolj časa, da pristojnim organom zagotovijo tako povezavo, bi bilo treba odobriti prehodno obdobje za izvajanje.

(27)[V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] ALI [V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [z dopisom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(28)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(29)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725, ki je mnenje podal XX. XX 20XX –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1727

Uredba (EU) 2017/1727 se spremeni:

(1)v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: 

„5. Eurojust lahko pomaga tudi pri preiskovanju in pregonu, ki se nanašata samo na državo članico in tretjo državo ali državo članico in mednarodno organizacijo, če je bil s to državo ali to mednarodno organizacijo sklenjen sporazum ali dogovor o sodelovanju na podlagi člena 52 ali če je v posebnem primeru zagotavljanje take pomoči bistvenega pomena.“;

(2)v členu 20 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a. Vsaka država članica imenuje pristojni nacionalni organ, ki je nacionalni korespondent Eurojusta za področje terorizma. Ta nacionalni korespondent za področje terorizma je pravosodni ali drug pristojni organ. Kadar tako zahteva nacionalni pravni sistem, se lahko imenuje več kot en organ. Nacionalni korespondent za področje terorizma ima dostop do vseh ustreznih informacij v skladu s členom 21a(1). Pristojen je za zbiranje takih informacij in njihovo pošiljanje Eurojustu.“;

(3)člen 21 se spremeni:

(a)odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Ta člen ne vpliva na druge obveznosti glede pošiljanja informacij Eurojustu.“;

(b)odstavek 10 se črta;

(4)vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Izmenjava informacij o primerih terorizma

1.Pristojni nacionalni organi svoje nacionalne člane obvestijo o vseh kazenskih preiskavah pod nadzorom pravosodnih organov, ki so v teku ali končane, pregonih, sodnih postopkih in sodnih odločbah v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji, takoj ko se vanje vključijo pravosodni organi.

2.Teroristična kazniva dejanja za namen tega člena pomenijo kazniva dejanja iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta*. Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za vsa teroristična kazniva dejanja, ne glede na to, ali obstaja znana povezava z drugo državo članico ali tretjo državo, razen če primer zaradi njegovih posebnih okoliščin jasno zadeva samo eno državo članico. 

3.Informacije, poslane v skladu z odstavkom 1, vključujejo operativne osebne podatke in neosebne podatke iz Priloge III.

4.Pristojni nacionalni organi svojega nacionalnega člana nemudoma obvestijo o vseh pomembnih spremembah nacionalnih postopkov.

Brez poseganja v prvi pododstavek nacionalni organi vsaj vsake tri mesece pregledajo in predložijo posodobljene informacije, poslane na podlagi odstavka 1.

5.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar bi izmenjava informacij ogrozila preiskave v teku ali varnost posameznika ali kadar bi bilo to v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi zadevne države članice.

____________

* Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).“;

(5)vstavijo se naslednji členi 22a, 22b in 22c:

„Člen 22a

Varna digitalna komunikacija in izmenjava podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom

1.Komunikacija med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom na podlagi te uredbe poteka prek decentraliziranega sistema IT, kot je opredeljen v Uredbi (EU) [.../…] Evropskega parlamenta in Sveta* [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja].

2.Če izmenjava informacij v skladu z odstavkom 1 zaradi nerazpoložljivosti decentraliziranega sistema IT ali izjemnih okoliščin ni mogoča, se izvede na drug najhitrejši in najustreznejši način. Države članice in Eurojust zagotovijo, da so nadomestna komunikacijska sredstva zanesljiva in zagotavljajo enakovredno raven varnosti.

3.Pristojni nacionalni organi pošiljajo Eurojustu informacije v skladu s členoma 21 in 21a delno avtomatizirano iz nacionalnih registrov in strukturirano, kot to določi Eurojust.

__________

* [Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja] (UL L …).

Člen 22b

Izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija

1.Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za vzpostavitev in uporabo decentraliziranega sistema IT za komunikacijo na podlagi te uredbe, v katerih določi naslednje:

(a)tehnične specifikacije, ki opredeljujejo načine komunikacije z elektronskimi sredstvi za namene decentraliziranega sistema IT;

(b)tehnične specifikacije komunikacijskih protokolov;

(c)cilje informacijske varnosti in ustrezne tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne standarde informacijske varnosti in visoke standarde kibernetske varnosti za obdelavo in sporočanje informacij v okviru decentraliziranega sistema IT;

(d)minimalne cilje glede razpoložljivosti in morebitne povezane tehnične zahteve za storitve, ki jih zagotavlja decentralizirani sistem IT;

(e)ustanovitev usmerjevalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, da se zagotovi delovanje in vzdrževanje decentraliziranega sistema IT za doseganje ciljev te uredbe.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo do [dve leti po začetku veljavnosti] v skladu s postopkom pregleda iz člena 22c(2).

Člen 22c

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

__________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

(6)členi 23, 24 in 25 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 23

Sistem vodenja zadev

1.Eurojust vzpostavi sistem vodenja zadev za obdelavo operativnih osebnih podatkov iz Priloge II, podatkov iz Priloge III in neosebnih podatkov.

2.Namen sistema vodenja zadev je:

(a)podpreti upravljanje in usklajevanje preiskovanja in pregona, pri katerih zagotavlja pomoč Eurojust;

(b)zagotavljati varnost dostopa do ter izmenjave informacij o preiskovanju in pregonu v teku;

(c)omogočiti navzkrižno preverjanje informacij in vzpostavljanje navzkrižnih povezav;

(d)omogočiti pridobivanje podatkov za operativne in statistične namene;

(e)olajšati spremljanje zaradi zagotovitve, da je obdelava operativnih osebnih podatkov zakonita ter skladna s to uredbo in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

3.Sistem vodenja zadev je lahko povezan z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ* in drugimi varnimi komunikacijskimi kanali v skladu z veljavno zakonodajo Unije.

4.Nacionalni člani lahko pri opravljanju svojih nalog osebne podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, obdelujejo v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti.

Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov omogočijo dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo v sistemu vodenja zadev.

5.Razen sistema vodenja zadev ne sme Eurojust za obdelavo operativnih osebnih podatkov ustvariti nobene druge avtomatizirane podatkovne datoteke.

Vendar lahko nacionalni člani osebne podatke začasno hranijo in analizirajo, da ugotovijo, ali so taki podatki pomembni za naloge Eurojusta in se lahko vključijo v sistem upravljanja operativnih podatkov. Ti podatki se lahko hranijo do tri mesece.

Člen 24

Upravljanje informacij v sistemu vodenja zadev

1.Nacionalni član shrani informacije, ki so mu poslane v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti, v sistem vodenja zadev.

Nacionalni član je odgovoren za upravljanje podatkov, ki jih obdeluje.

2.Nacionalni član se v vsakem posameznem primeru odloči, ali dostop do informacij ostane omejen oziroma ali se dostop do njih ali do njihovih delov omogoči drugim nacionalnim članom, tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, pooblaščenemu osebju Eurojusta ali kateri koli drugi osebi, ki dela v imenu Eurojusta in jo je za to ustrezno pooblastil upravni direktor.

3.Nacionalni član navede splošne in posebne omejitve pri nadaljnji obdelavi informacij, dostopu do njih in njihovem prenosu, če je bila prepoznana navzkrižna povezava iz člena 23(2), točka (c).

Člen 25

Dostop do sistema vodenja zadev na nacionalni ravni

1.Osebe iz člena 20(3), ki imajo povezavo do sistema vodenja zadev, lahko dostopajo le do:

(a)podatkov, ki so pod nadzorom nacionalnega člana njihove države članice, razen če je nacionalni član, ki se je odločil podatke vnesti v sistem vodenja zadev, tak dostop izrecno zavrnil;

(b)podatkov, ki so pod nadzorom nacionalnih članov drugih držav članic in do katerih je nacionalni član njihove države članice dobil dostop, razen če je nacionalni član, ki podatke nadzoruje, tak dostop izrecno zavrnil.

2.Nacionalni član ob omejitvah iz odstavka 1 tega člena odloči, v kolikšni meri je v njegovi državi članici dovoljen dostop osebam iz člena 20(3), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev.

3.Vsaka država članica po posvetovanju s svojim nacionalnim članom odloči, v kolikšni meri je dostop v tej državi članici dovoljen osebam iz člena 20(3), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev.

Države članice uradno obvestijo Eurojust in Komisijo o svoji odločitvi v zvezi z izvajanjem prvega pododstavka. Komisija o tem obvesti ostale države članice.

___________

* Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).“;

(7)člen 27 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Eurojust lahko obdeluje posebne kategorije operativnih osebnih podatkov v skladu s členom 76 Uredbe (EU) 2018/1725. Kadar se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve v smislu odstavka 2 tega člena, odločitev o njihovi obdelavi sprejmejo zadevni nacionalni člani.“;

(b)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Kadar se operativni osebni podatki pošljejo v skladu s členom 21a, lahko Eurojust obdeluje operativne osebne podatke iz Priloge III naslednjih oseb:

(a)oseb, v zvezi s katerimi po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so storile ali nameravajo storiti kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojen Eurojust;

(b)oseb, ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja obsojene.

Eurojust lahko operativne osebne podatke iz točke (a) prvega pododstavka še naprej obdeluje tudi po koncu postopkov po nacionalnem pravu zadevne države članice, tudi v primeru oprostitve. Če v postopkih ni bila izrečena obsodba, se lahko osebni podatki obdelujejo le za prepoznavanje povezav z drugimi preiskavami in kazenskimi pregoni, ki so v teku ali končani, iz člena 23(2), točka (c).“;

(8)člen 29 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Eurojust operativnih osebnih podatkov, poslanih v skladu s členom 21a, ne hrani dlje od dneva, ki od naslednjih navedenih nastopi prvi:

(a)dan zastaranja pregona v vseh državah članicah, ki jih zadevata preiskava in pregon;

(b)pet let od pravnomočnosti sodne odločbe zadnje države članice, ki jo zadeva preiskava ali pregon, tri leta v primeru oprostitve.“;

(b)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Upoštevanje rokov hrambe iz odstavkov 1 in 1a tega člena se stalno preverja z ustrezno avtomatizirano obdelavo, ki jo opravlja Eurojust, zlasti po tem, ko ta preneha zagotavljati podporo.

Poleg tega se vsaka tri leta po vnosu podatkov preveri potreba po njihovi hrambi.

Če se operativni osebni podatki iz člena 27(4) hranijo več kot pet let, se o tem obvesti ENVP.

3. Eurojust pred potekom enega od rokov hrambe iz odstavkov 1 in 1a preveri potrebo po nadaljnji hrambi operativnih osebnih podatkov, kadar in dokler je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog.

Izjemoma se lahko odloči za hrambo teh podatkov do prihodnjega preverjanja. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in evidentirajo. Če v času preverjanja o nadaljnji hrambi operativnih osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki samodejno izbrišejo.“;

(9)v oddelku III se vstavi naslednji člen 54a:

„Člen 54a

Tožilci za zvezo iz tretjih držav

1.Tožilec za zvezo iz tretje države je lahko napoten v Eurojust na podlagi sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Eurojustom in to tretjo državo pred 12. decembrom 2019, ali mednarodnega sporazuma med Unijo in tretjo državo na podlagi člena 218 PDEU, ki dovoljuje napotitev tožilca za zvezo.

2.Pravice in obveznosti tožilca za zvezo so določene v sporazumu o sodelovanju ali mednarodnem sporazumu iz odstavka 1 ali delovnem dogovoru, sklenjenem v skladu s členom 47(3).

3.Tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, je odobren dostop do sistema vodenja zadev za varno izmenjavo podatkov.

Operativni osebni podatki se lahko tožilcem za zvezo iz tretjih držav prek sistema vodenja zadev prenesejo le v skladu s pravili in pogoji, določenimi v tej uredbi, sporazumu z zadevno državo ali drugih veljavnih pravnih instrumentih.

Člen 24(1), drugi stavek, in člen 24(2) se smiselno uporabljata za tožilce za zvezo.

Kolegij določi podrobne pogoje za dostop.“;

(10)v členu 80 se dodajo naslednji odstavki 8, 9 in 10:

„8. Eurojust lahko sistem vodenja zadev, sestavljen iz začasnih delovnih datotek in seznama, še naprej uporablja do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju te uredbe], če nov sistem vodenja zadev še ni vzpostavljen.

9. Pristojni organi in Eurojust lahko še naprej uporabljajo druge komunikacijske kanale, ki niso komunikacijski kanali iz člena 22a(1), do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju izvedbenega akta iz člena 22b te uredbe], če navedeni komunikacijski kanali še niso na voljo za neposredno izmenjavo med njimi.

10. Pristojni organi lahko informacije še naprej zagotavljajo na druge načine kot delno avtomatizirano v skladu s členom 22a(3) do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju izvedbenega akta iz člena 22b te uredbe], če tehnične zahteve še niso vzpostavljene.“;

(11)doda se naslednja Priloga III:

„Priloga III:

(a)informacije za identifikacijo osumljenca, obtoženca, obsojenca ali oproščene osebe:

–priimek,

–imena (ime, vzdevek),

–datum rojstva,

–kraj rojstva (mesto in država),

–državljanstvo ali državljanstva,

–identifikacijski dokument,

–spol;

(b)informacije o terorističnem kaznivem dejanju:

–pravna kvalifikacija kaznivega dejanja na podlagi nacionalnega prava,

–ustrezna oblika hudega kaznivega dejanja s seznama iz Priloge I,

–pripadnost teroristični skupini,

–vrsta terorizma, na primer džihadistični, separatistični, levičarski, desničarski,

–kratek povzetek zadeve;

(c)informacije o nacionalnem postopku:

–stanje nacionalnega postopka,

–pristojno državno tožilstvo,

–številka zadeve,

–datum začetka uradnega sodnega postopka,

–povezave z drugimi zadevnimi primeri;

(d)informacije za identifikacijo osumljenca, če so na voljo, za pristojne nacionalne organe:

–podatki o prstnih odtisih, ki so bili odvzeti v skladu z nacionalnim pravom med kazenskim postopkom,

–fotografije.“.

Člen 2

Spremembe Sklepa 2005/671/PNZ

Sklep 2005/671/PNZ se spremeni:

(1)v členu 1 se črta točka (c);

(2)člen 2 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsaj informacije iz odstavka 4 o kazenskih preiskavah terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic in jih je zbral pristojni organ, pošljejo Europolu v skladu z nacionalnim pravom in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta*.

_____________

* Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).“;

(c)odstavek 5 se črta.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 43  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 48   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

   v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

   v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 58 :

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po uslužbencih 59 (EPDČ):

Datumi zaposlovanja bodo predvidoma nastopili sredi leta. Za vsako novo leto so bili stroški novo zaposlenih uslužbencev ocenjeni na 50 %. Predpostavke glede morebitnega povečanja indeksacije plač ali korekcijskega koeficienta, ki se uporablja za Nizozemsko, niso bile uporabljene.

Podrobnosti o povečanju števila osebja:

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi bilo treba vključiti v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira,

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

–☑zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–☑ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb,

–je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke,

–◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 253, 29.9.2005, str. 22).

(2)    Europol je agencija EU za kazenski pregon. Kot tak podpira organe kazenskega pregona po vsej EU pri dejavnostih boja proti kaznivim dejanjem na vseh svojih področjih pristojnosti.

(3)    Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(4)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl .

(5)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(6)    Glej člen 23(1) uredbe o Eurojustu.

(7)    Glej člen 23(6) uredbe o Eurojustu.

(8)    Sporazumi o sodelovanju so sklenjeni med Eurojustom in Albanijo, Črno Goro, Severno Makedonijo, Srbijo, Gruzijo, Islandijo, Lihtenštajnom, Moldavijo, Norveško, Švico, Ukrajino in ZDA. Eurojust je sklenil še en sporazum o sodelovanju z Dansko, ki ni članica Eurojusta v skladu s Protokolom 22 Lizbonske pogodbe. Del 3, naslov IV, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani prav tako vsebuje določbe o prihodnjem sodelovanju med nacionalnimi organi Združenega kraljestva in Eurojustom.

(9)    Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 final, 2.12.2020).

(10)    e-CODEX je sveženj programske opreme, ki omogoča povezavo med nacionalnimi sistemi, pri čemer uporabnikom, kot so pravosodni organi, delavci v pravni stroki in javnost, omogoča hitro in varno pošiljanje in prejemanje dokumentov, pravnih obrazcev, dokazov in drugih informacij. e-CODEX se že uporablja v digitalnem sistemu za izmenjavo e-dokazov (eEDES) in v nekaterih pilotnih projektih. Da bi se zagotovila njegova dolgoročna vzdržnost, je Komisija sprejela predlog, da se njegov nadaljnji razvoj in vzdrževanje zaupata Agenciji EU za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.

(11)    Sporočilo Komisije z naslovom Delovni program Komisije za leto 2021 – Vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020) 690 final).

(12)    Direktiva (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z njegovo uskladitvijo s pravili EU o varstvu osebnih podatkov (UL L ...).

(13)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(14)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final).

(15)    Sporočilo Komisije o agendi EU za boj proti terorizmu (COM(2020) 795 final).

(16)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).

(17)    Sklep Sveta (EU) 2021/7072 z dne 16. marca 2021.

(18)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(19)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(20)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(21)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(22)    JOIN(2020) 18 final.

(23)    COM(2020) 823 final.

(24)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl .

(25)    SWD(2021) 391.

(26)    Člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(27)    Člen 7 Listine.

(28)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl , str. 244.

(29)    V študiji sta bila predvidena obdobje vzdrževanja in skupni znesek v višini 39 milijonov EUR. Ker trenutni proračun EU (večletni finančni okvir, VFO) krije le obdobje do leta 2027, so bili od tega zneska odšteti stroški vzdrževanja za leti 2028 in 2029.

(30)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl , str. 265 in naslednje.

(31)    [….].

(32)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(33)    Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 253, 29.9.2005, str. 22).

(34)    Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(35)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).    

(36)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah (UL L …).

(37)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah (UL L …).

(38)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(39)    https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/european-interoperability-framework

(40)    Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10).

(41)    Sklep Sveta (EU) 2021/7072 z dne 16. marca 2021.

(42)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).

(43)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(44)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final).

(45)    Sporočilo Komisije o agendi EU za boj proti terorizmu (COM(2020) 795 final).

(46)    Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 final, 2.12.2020).

(47)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).

(48)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(49)    Uredba (EU) 2017/1727.

(50)     https://europa.eu/european-union/sites/default/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf  

(51)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(52)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(53)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(54)    Tehnični stroški na podlagi naslova 3 vključujejo operativne stroške in stroške vzdrževanja, saj so obveznosti za vse stroške, povezane s sistemom vodenja zadev, trenutno prevzete na podlagi naslova 3.

(55)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(56)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(57)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(58)    Ocenjeni stroški za osebje so kumulativni in so bili izdelani na podlagi povprečnih stroškov za začasne in pogodbene uslužbence, indeksiranih na korekcijski koeficient, ki se od julija 2020 uporablja za Nizozemsko (113,9 %).

(59)    Kumulativno. Število, navedeno v posameznem letu, je število že zaposlenih uslužbencev iz prejšnjega leta in novo zaposlenih uslužbencev. Skupno število novih uslužbencev (25) bo doseženo leta 2027.

(60)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(61)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(62)    Zlasti za sklade kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(63)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.