EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52021PC0429
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive (EU) 2019/1153 of the European Parliament and of the Council, as regards access of competent authorities to centralised bank account registries through the single access point
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta glede dostopa pristojnih organov do centraliziranih registrov bančnih računov prek enotne točke dostopa
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta glede dostopa pristojnih organov do centraliziranih registrov bančnih računov prek enotne točke dostopa
COM/2021/429 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.7.2021
COM(2021) 429 final
2021/0244(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta glede dostopa pristojnih organov do centraliziranih registrov bančnih računov prek enotne točke dostopa
{SWD(2021) 210 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Kot je poudarjeno v strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 1 , mora Evropska unija okrepiti boj proti pridobivanju finančnih sredstev s kaznivimi dejanji. Organizirane kriminalne združbe izkoriščajo svoje znatne nezakonite dobičke za vdor v zakonito gospodarstvo in javne institucije, spodkopavajo pravno državo in temeljne pravice ter pravico ljudi do varnosti in njihovo zaupanje v javne organe. Nezakoniti prihodki, ustvarjeni s kriminalnimi dejavnostmi v EU, so leta 2019 znašali 139 milijard EUR 2 , kar ustreza 1 % njenega bruto domačega proizvoda. Kljub vzpostavitvi pravnega okvira za odvzem premoženjske koristi na ravni EU in nacionalni ravni se zapleni le majhen odstotek predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem 3 .
Hiter dostop do finančnih informacij je ključnega pomena za učinkovite finančne preiskave ter uspešno sledenje in zaplembo predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V zvezi s tem je bistveno vedeti, kdo ima bančni račun v državi članici, ki ni tista, ki izvaja preiskavo – ne le zato, da se ugotovi, v katero državo članico se pošljejo odredbe o zamrznitvi in zaplembi 4 , temveč tudi da se preiskovalcem zagotovijo potencialno pomembne sledi. Vendar morajo organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj v eni državi članici, da pridobijo informacije o preiskovanih osebah, ki imajo bančne račune v drugi državi članici, trenutno zbirati informacije prek policijskih ali pravosodnih kanalov sodelovanja. To je pogosto obremenjujoč in dolgotrajen postopek, ki ovira hiter dostop do informacij, kot je prikazano v Prilogi 7 k oceni učinka, ki je priložena svežnju zakonodajnih predlogov Komisije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter kazenskem pregonu.
V skladu s členom 32a (pete) direktive o preprečevanju pranja denarja 5 morajo države članice uvesti centralizirane avtomatizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov, ki omogočajo identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje plačilne račune, bančne račune in sefe.
V skladu z Direktivo (EU) 2019/1153 6 morajo države članice že zdaj imenovati organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, da lahko ti dostopajo do centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov (v Direktivi (EU) 2019/1153 so opredeljeni kot centralizirani registri bančnih računov, izraz, ki se uporablja v nadaljnjem besedilu) in iščejo po njih. Prav tako navedena direktiva od njih zahteva, da med svoje imenovane pristojne organe vključijo urade za odvzem premoženjske koristi, državam članicam pa omogoča, da za pristojne organe imenujejo davčne organe in protikorupcijske agencije, če so ti po nacionalnem pravu pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj. Rok za prenos direktive je 1. avgust 2021.
V skladu s predlogom Komisije za novo direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je predstavljen skupaj s tem predlogom, države članice zagotovijo, da so informacije iz centraliziranih registrov bančnih računov na voljo prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, ki jo razvije in upravlja Komisija 7 . Z medsebojno povezavo centraliziranih registrov bančnih računov bi organi z dostopom do enotne točke dostopa do registrov bančnih računov lahko hitro ugotovili, ali ima posameznik bančne račune v drugih državah članicah, ne da bi morali za to zaprositi vse ustrezne organe v vseh državah članicah. V skladu s svojo pravno podlago (člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)) bo nova direktiva o preprečevanju pranja denarja zagotavljala dostop do enotne točke dostopa do registrov bančnih računov samo finančnoobveščevalnim enotam (v nadaljnjem besedilu: FIU), tj. nacionalnemu organu, ki od pooblaščenih subjektov 8 prejme poročila o sumljivih transakcijah in jih po potrebi posreduje organom za preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar morajo imeti organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, v interesu boja proti hudim kaznivim dejanjem in zlasti izvajanja učinkovitih finančnih preiskav dostop do enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, ki jim omogoča, da identificirajo, analizirajo in razlagajo finančne informacije, pomembne za kazenske postopke.
Namen tega predloga je razširiti dostop do enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, kot je bila uvedena z novo direktivo o preprečevanju pranja denarja, na organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, ki so imenovani kot pristojni organi v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2019/1153.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog dopolnjuje določbe o enotni točki dostopa do registrov bančnih računov iz predloga Komisije za novo direktivo o preprečevanju pranja denarja.
Podlaga za okvir za preprečevanje pranja denarja (člen 114 PDEU) se nanaša na notranji trg, njegov cilj pa je preprečiti uporabo finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Ta predlog dopolnjuje in nadgrajuje preventivno stran politik za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter krepi pravni okvir z vidika sodelovanja na področju kazenskega pregona.
Ta predlog je v skladu z akcijskim načrtom za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ki ga je Komisija sprejela maja 2020 9 . V akcijskem načrtu je poudarjeno, da je medsebojna povezanost centraliziranih registrov bančnih računov na ravni Unije nujna za pospešitev dostopa FIU in organov kazenskega pregona do informacij o bančnih računih ter za olajšanje čezmejnega sodelovanja. V strategiji EU za varnostno unijo (julij 2020) 10 je poudarjeno tudi, da bi lahko takšna medsebojna povezanost znatno pospešila dostop FIU in pristojnih organov do finančnih informacij. Nova strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu kaže, da bo Komisija revidirala Direktivo (EU) 2019/1153, da bi organom kazenskega pregona zagotovila dostop do prihodnje platforme, ki bo povezovala centralizirane registre bančnih računov po vsej Uniji.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagana direktiva je v skladu s cilji politike Unije, zlasti bojem proti hudim kaznivim dejanjem, pa tudi z okvirom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z novim svežnjem o preprečevanju pranja denarja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
V skladu s pravno podlago, uporabljeno za sprejetje pravnega akta, ki se spreminja, tj. Direktivo (EU) 2019/1153, je pravna podlaga predlagane direktive člen 87(2) PDEU. Ta določba Uniji omogoča, da sprejme ukrepe na področju policijskega sodelovanja, ki vključujejo pristojne organe držav članic (vključno s policijo, carino in drugimi specializiranimi službami kazenskega pregona), zlasti v zvezi z zbiranjem, shranjevanjem in izmenjavo informacij, ki so pomembne za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) države članice ciljev tega predloga ne morejo zadovoljivo doseči same, torej se lahko bolje dosežejo na ravni Unije. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.
Organizirane kriminalne združbe pogosto delujejo prek meja, med drugim z namenom prikrivanja in ponovnega vlaganja nezakonito pridobljenega premoženja. Grožnja, ki jo predstavljajo organizirane kriminalne združbe, ki svoje nezakonite dobičke usmerjajo v vdor v gospodarstvo, vpliva na Unijo kot celoto, zato je potreben odziv na ravni EU.
•Sorazmernost
V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU je ta predlog omejen na tisto, kar je potrebno in sorazmerno, da se poenostavi uporaba relevantnih finančnih informacij in njihovo izmenjevanje med javnimi organi, ki so zadolženi za zaščito državljanov Unije.
Direktiva (EU) 2019/1153 omogoča dostop do le omejenega nabora informacij (npr. ime lastnika, številka bančnega računa), ki so nujno potrebne za preverjanje, ali ima preiskovana oseba odprt bančni račun in pri katerih bankah. Enaka omejitev bo veljala tudi za možnosti dostopa in iskanja prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, vzpostavljene s tem predlogom.
V skladu s tem bodo lahko pristojni organi drugih držav članic neposredno dostopali do naslednjega omejenega nabora informacij in po njih iskali prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov (glej člen 4(2) v povezavi s členom 2(7) Direktive (EU) 2019/1153; glej tudi člen 32a(3) sedanje direktive o preprečevanju pranja denarja ter člen 14(3) predlagane nove direktive o preprečevanju pranja denarja in člen 18(1) predlagane nove uredbe o preprečevanju pranja denarja):
·za stranko oziroma imetnika računa in katere koli osebe, ki delujejo v imenu stranke: ime, dopolnjeno z drugimi zahtevanimi identifikacijskimi podatki ali edinstveno identifikacijsko številko;
·za dejanskega lastnika stranke oziroma imetnika računa: ime, dopolnjeno z drugimi zahtevanimi identifikacijskimi podatki ali edinstveno identifikacijsko številko;
·za banko ali plačilni račun: mednarodna številka bančnega računa (IBAN) ter datum odprtja in zaprtja računa;
·za sef: ime najemnika, dopolnjeno z drugimi zahtevanimi identifikacijskimi podatki ali edinstveno identifikacijsko številko, in trajanje najema.
V skladu s predlaganimi ukrepi organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, torej še vedno ne bodo mogli dostopati do občutljivih podatkov, kot so informacije o transakcijah ali bilancah računov, in iskati po njih. Prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov bodo dostopne samo informacije, ki so nujno potrebne za identifikacijo imetnika bančnega ali plačilnega računa ali sefa. Ko bodo organi na podlagi dostopa, zagotovljenega v skladu s tem predlogom, ugotovili, pri kateri finančni instituciji ima preiskovana oseba bančni račun v drugi državi članici, bodo po potrebi morali zahtevati dodatne informacije (npr. seznam transakcij) prek ustreznih kanalov policijskega ali pravosodnega sodelovanja.
•Izbira instrumenta
Ta predlog je v obliki direktive, saj vključuje spremembo Direktive (EU) 2019/1153.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Mnenja drugih institucij in posvetovanja z deležniki
V sklepih Sveta iz junija 2020 o okrepitvi finančnih preiskav za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu 11 so države članice pozvale Komisijo, naj razmisli o nadaljnji okrepitvi pravnega okvira z medsebojno povezavo nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov, da se pospeši dostop do finančnih informacij in olajša čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi po vsej Uniji.
Evropski parlament je v resoluciji z dne 10. julija 2020 12 pozdravil načrt Komisije za zagotovitev medsebojne povezanosti centraliziranih registrov bančnih računov, da bi se pospešil dostop organov kazenskega pregona in FIU do finančnih informacij v različnih fazah preiskav ter olajšalo čezmejno sodelovanje v popolni skladnosti z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.
Komisija se je med pripravo tega predloga posvetovala z uradi za odvzem premoženjske koristi na sestankih platforme uradov za odvzem premoženjske koristi ter v okviru neformalnega in ciljno usmerjenega posvetovanja. Pobudo so v celoti podprli.
•Ocena učinka
Predlog je podprt z oceno učinka predlaganega novega svežnja o preprečevanju pranja denarja (zlasti Priloge 7 o medsebojnem povezovanju registrov bančnih računov), o katerem je Odbor za regulativni nadzor 4. decembra 2020 izdal pozitivno mnenje. Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen predlogu, nadalje analizira stanje in učinke razširitve dostopa do medsebojno povezanega sistema centraliziranih registrov bančnih računov tudi na organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, imenovane na podlagi Direktive 2019/1153.
•Temeljne pravice
Ta predlog bo jasno določenim organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, zagotovil dostop do medsebojno povezanega sistema centraliziranih registrov bančnih računov, tj. enotne točke dostopa do registrov bančnih računov. Tako bodo lahko hitro ugotovili, ali ima posameznik bančne račune v drugih državah članicah, ne da bi morali za to zaprositi vse ustrezne organe v vseh državah članicah EU.
Centralizirani registri bančnih računov združujejo osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah. Razširitev dostopa do enotne točke dostopa do registrov bančnih računov bo zato vplivala na temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov (člen 7 oziroma 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina)).
Vse posledične omejitve uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, zlasti tistih, določenih v njenih členih 7 in 8, so v skladu z zahtevami iz Listine, zlasti z zahtevami iz njenega člena 52(1).
Omejitev je določena z zakonom in je utemeljena s potrebo po uresničevanju cilja splošnega interesa, ki ga priznava Unija, in sicer boja proti hudim kaznivim dejanjem.
Poleg tega se spoštuje bistvo zadevnih pravic in svoboščin, omejitve pa so sorazmerne z zastavljenim ciljem.
Kar zadeva pravico do zasebnosti, je učinek omejen, zlasti ker ta predlog ne zahteva zbiranja dodatnih podatkov o imetnikih računov in ob upoštevanju, da je informacije iz drugih držav članic, ki so dostopne prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, mogoče pridobiti že prek kanalov policijskega in pravosodnega sodelovanja. Poleg tega bo poseganje v pravico do zasebnosti sorazmerno omejeno v smislu resnosti, saj dostopni podatki in podatki, ki jih je mogoče iskati, ne zajemajo finančnih transakcij ali bilance računa. Dostop bo zajemal omejen nabor informacij (npr. ime lastnika in številko bančnega računa), kot to izrecno zahteva pristojni organ določene države članice, za ugotavljanje, pri katerih bankah v drugih državah članicah ima preiskovana oseba odprt račun.
Kar zadeva varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb, lahko informacije o bančnih računih pomenijo osebne podatke, dostop organov, pristojnih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, do teh podatkov pa bi pomenil obdelavo osebnih podatkov. Za obdelavo podatkov iz centraliziranih registrov bančnih računov, do katerih ti organi dostopajo in jih iščejo prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, bi se uporabljali nacionalni zakoni, ki prenašajo Direktivo (EU) 2016/680, kot trenutno velja za podatke, do katerih se dostopa in se iščejo na podlagi Direktive (EU) 2019/1153 v sedanji obliki.
Poleg tega se bodo zaščitni ukrepi in omejitve, ki so že določeni v Direktivi (EU) 2019/1153, uporabljali tudi za kakršen koli neposreden dostop imenovanih organov do centraliziranih registrov bančnih računov drugih držav članic ali iskanje v njih prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov. To se nanaša zlasti na zaščitne ukrepe in omejitve iz členov 3, 4, 5 in 6 navedene direktive, ki določajo zlasti naslednje:
·dostop do centraliziranih registrov bančnih računov in iskanje po njih bodo imeli na voljo samo organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, ki so jih imenovale države članice, tudi prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov (člen 3(1) v povezavi z novim členom 4(1a) Direktive);
·pooblastilo za dostop do centraliziranih registrov bančnih računov in iskanje po njih, tudi prek enotnih točk dostopa do registrov bančnih računov, se dodeli le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona „hudih kaznivih dejanj“ ali podpore kazenski preiskavi v zvezi s „hudimi kaznivimi dejanji“ (člen 4(1) in nova točka (1a) Direktive). Huda kazniva dejanja se v tem okviru nanašajo na oblike kriminalitete s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/794 13 (člen 2(12) Direktive);
·kot je navedeno zgoraj, je omogočen dostop in iskanje po le omejenem naboru informacij v centraliziranih registrih bančnih računov, ki so nujno potrebne za preverjanje, ali ima preiskovana oseba odprt bančni račun in pri katerih bankah, tudi prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov (npr. ime lastnika in številka bančnega računa) (člen 4(2) v povezavi s členom 2(7));
·dostop in iskanja, tudi kadar se izvajajo prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, mora v vsakem primeru posebej opraviti posebej imenovano in pooblaščeno osebje vsakega pristojnega organa (člen 5(1) in (2)). Države članice morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti podatkov v skladu z visokimi tehnološkimi standardi za namene dostopa do informacij o bančnih računih in iskanja po njih (člen 5(3));
·voditi je treba dnevnike vseh dostopov in iskanj, tudi kadar se izvajajo prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov (člen 6(1)). Pooblaščene osebe za varstvo podatkov za centralizirane registre bančnih računov morajo te dnevnike redno preverjati in jih na zahtevo dati na voljo pristojnemu nadzornemu organu (člen 6(2)). Dnevniki se lahko hranijo le za spremljanje varstva podatkov, z ustreznimi ukrepi se morajo varovati pred nepooblaščenim dostopom in se izbrisati pet let po nastanku, razen če so potrebni za postopke spremljanja (člen 6(3)).
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne vpliva na proračun EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Akt, ki se spreminja (Direktiva (EU) 2019/1153), že določa ustrezno spremljanje, poročanje in ocenjevanje.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Za predlog niso potrebni obrazložitveni dokumenti o prenosu.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 spreminja člen 4 Direktive (EU) 2019/1153 in imenovanim organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, omogoča neposreden dostop do centraliziranih registrov bančnih računov drugih držav članic in iskanje po njih prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov.
Člen 2 določa rok, do katerega morajo države članice prenesti novo direktivo.
2021/0244 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta glede dostopa pristojnih organov do centraliziranih registrov bančnih računov prek enotne točke dostopa
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 87(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, je treba olajšati dostop do finančnih informacij. Hiter dostop do finančnih informacij je ključnega pomena zlasti za učinkovite kazenske preiskave ter uspešno sledenje in naknadno zaplembo predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
(2)Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta 16 organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, ki jih imenujejo države članice, ob upoštevanju nekaterih zaščitnih ukrepov in omejitev omogoča dostop do informacij o bančnih računih in iskanje po njih. V Direktivi (EU) 2019/1153 so informacije o bančnih računih opredeljene kot nekatere informacije iz centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov, ki jih države članice vzpostavijo v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 17 in so v Direktivi (EU) 2019/1153 navedeni kot centralizirani registri bančnih računov.
(3)Organi, imenovani na podlagi Direktive (EU) 2019/1153, vključujejo vsaj urade za odvzem premoženjske koristi ter lahko vključujejo tudi davčne organe in protikorupcijske agencije, če so ti po nacionalnem pravu pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj. V skladu z navedeno direktivo so pristojni organi pooblaščeni za neposreden dostop do centraliziranih registrov bančnih računov države članice, ki je imenovala navedene organe, in iskanje po njih.
(4)Direktiva (EU) YYYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta 18 , ki nadomešča Direktivo 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 19 in ohranja ključne značilnosti sistema, vzpostavljenega z navedeno direktivo, poleg tega določa, da so centralizirani avtomatizirani mehanizmi medsebojno povezani prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, ki jo razvije in upravlja Komisija. Vendar imajo v skladu z Direktivo (EU) YYYY/XX samo FIU še naprej neposreden dostop do centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov, tudi prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov.
(5)Glede na čezmejno naravo organiziranega kriminala in pranja denarja ter pomen ustreznih finančnih informacij za boj proti kriminalnim dejavnostim, vključno s hitrim sledenjem, zamrznitvijo in zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja, kadar je to mogoče in ustrezno, bi morali imeti organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, imenovani v skladu z Direktivo (EU) 2019/1153, možnost neposrednega dostopa do centraliziranih registrov bančnih računov drugih držav članic in iskanja po njih prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, vzpostavljene v skladu z Direktivo (EU) YYYY/XX.
(6)Zaščitni ukrepi in omejitve, ki so že vzpostavljeni z Direktivo (EU) 2019/1153, bi se morali uporabljati tudi v zvezi z možnostmi dostopa do informacij o bančnih računih in iskanja po njih prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, vzpostavljene s to direktivo. Ti zaščitni ukrepi in omejitve vključujejo tiste, ki zadevajo omejitev na organe, ki so pooblaščeni za dostop do informacij o bančnih računih in iskanje po njih, namene, za katere se lahko izvajata dostop in iskanje, vrste informacij, ki so dostopne in omogočajo iskanje, zahteve, ki se uporabljajo za osebje imenovanih pristojnih organov, varnost podatkov ter beleženje dostopa in iskanja.
(7)Za vsako obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov v zvezi z možnostmi dostopa in iskanja, ki jih določa ta direktiva, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . S to direktivo se zato spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznavata člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov.
(8)Ker cilja te direktive, in sicer pooblastitve imenovanih organov, pristojnih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, za dostop do centraliziranih registrov bančnih računov drugih držav članic in iskanje po njih prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, vzpostavljene z Direktivo (EU) YYYY/XX, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(9)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.]
[ali]
[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]
(10)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v tej državi ne uporablja.
(11)Direktivo (EU) 2019/1153 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(12)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 21 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, [ki je mnenje podal XX 2021] –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
V člen 4 Direktive (EU) 2019/1153 se vstavi naslednji odstavek:
„1a. Države članice zagotovijo, da so pristojni nacionalni organi, imenovani v skladu s členom 3(1), pooblaščeni za neposreden in takojšen dostop do informacij o bančnih računih v drugih državah članicah ter iskanje po teh informacijah, ki so na voljo prek enotne točke dostopa do registrov bančnih računov, vzpostavljene v skladu s členom XX Direktive (EU) YYYY/XX [nova direktiva o preprečevanju pranja denarja], kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj ali podpore kazenski preiskavi v zvezi s hudim kaznivim dejanjem, vključno z identifikacijo, sledenjem in zamrznitvijo sredstev, povezanih s takšno preiskavo.“.
Člen 2
1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [XXYY] [obdobje za prenos se uskladi z datumom začetka uporabe, določenim v novi direktivi o preprečevanju pranja denarja za uporabo določb o medsebojnem povezovanju centraliziranega avtomatiziranega mehanizma]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice Komisiji sporočijo besedila bistvenih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednik predsednik
