52021PC0011

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2021

COM(2021) 11 final

2021/0005(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EU-Švica, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih, v zvezi s spremembo poglavja III ter prilog I in II k Sporazumu

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru v povezavi s predvidenim sprejetjem sprememb poglavja III ter prilog I in II Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

2.Ozadje predloga

2.1.Sprememba Sporazuma o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

Sporazum je začel veljati 1. julija 2009 ter zagotavlja nemoteno trgovino med Švico in EU ter tudi visoko stopnjo varnosti v dobavni verigi. Sporazum temelji na načelu, da EU in Švica pri prevozu blaga v tretje države in iz tretjih držav oblikujeta in uporabljata enake varnostne ukrepe, s čimer na svojih zunanjih mejah zagotavljata enakovredno stopnjo varnosti. Sporazum gospodarske subjekte odvezuje obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije pri carinskih organih pred uvozom in izvozom v okviru dvostranske trgovine med EU in Švico. Hkrati Švica v trgovini s tretjimi državami izvaja varnostne carinske ukrepe, enakovredne tistim, ki se izvajajo v EU.

Zdaj ima vsaka pogodbenica svoj sistem upravljanja vstopnih skupnih deklaracij (v EU je to sistem nadzora uvoza (ICS)), vendar pa sistema nista povezana.

Komisija je od leta 2016 opravila predhodne razprave glede posodobitve zakonodaje Sporazuma in vključitve prihodnjega sodelovanja Švice v novi carinski program EU za varnost in zaščito pred prihodom, tj. pri sistemu nadzora uvoza 2 (ICS2), ki je centraliziran sistem.

Poleg tega so bili s carinskim zakonikom Unije določeni ukrepi, vključeni v nov projekt ICS2, ki bodo bistveno spremenili carinske postopke v zvezi s predhodnimi informacijami o tovoru za blago, ki vstopa v EU, in splošni skupni okvir za obvladovanje tveganja. Z novim programom bo obstoječi proces preoblikovan v smislu obvladovanja tveganja/izvajanja kontrol na področju IT, na pravnem in carinskem področju ter s trgovinskega operativnega vidika. Zbiral bo podatke o vsem blagu, ki vstopa v EU, pred njegovim prihodom. Gospodarski subjekti bodo morali ICS2 z vstopno skupno deklaracijo sporočiti podatke o varstvu in varnosti. Obveznost začetka vlaganja takih deklaracij ne bo enaka za vse gospodarske subjekte. Odvisna bo od vrste storitev, ki jih opravljajo na področju mednarodnega pretoka blaga, povezana pa je s tremi datumi objave ICS2 (15. marec 2021, 1. marec 2023 in 1. marec 2024). Predhodne informacije o tovoru in analiza tveganja bodo omogočile zgodnje prepoznavanje nevarnosti, carinskim organom pa pomagale posredovati na najprimernejši točki dobavne verige.

Zato je ICS2 osnovno carinsko orodje EU za izboljšanje upravljanja varnosti in zaščite pri nadzoru meja ob vstopu, ki podpira carinski program EU za varnost in varstvo pred prihodom. Za ohranjanje enake stopnje varnosti na zunanjih mejah se je Švica strinjala, da se pridruži projektu ICS2 in da bo pripravljena na izvajanje do začetka prve objave ICS 15. marca 2021. Te določbe se bodo na enak način s podobnimi spremembami uporabljale za sporazum med EU in državami partnericami EGP o carinski varnosti, ki se uporablja le za Norveško.

Predlagane spremembe Sporazuma so rezultat pogajanj, ki so se med EU in Švico ter Norveško začela novembra 2019 in zaključila oktobra 2020. Cilj sprememb poglavja III Sporazuma je upoštevati tudi razvoj ustrezne zakonodaje EU na področju pooblaščenih gospodarskih subjektov ter okvira za obvladovanje in analize tveganja. To bo zagotovilo enakovredno stopnjo varnosti na zunanjih mejah ter izboljšalo varnost in varstvo skupnega območja varnosti.

Sporazum bo vključeval tudi finančno ureditev (Priloga I, naslov III), ki zajema stroške Švice za razvoj in operativno uporabo ICS2 ter funkcionalne podrobnosti ICS2, izpostavljene v tehničnih ureditvah (Priloga I, naslov II).

Na koncu, kar zadeva varstvo podatkov, mora biti slednje skupaj s prenosi podatkov skladno z zakoni pogodbenice, ki jih prenaša, v primeru prenosov iz EU torej s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).

2.2.Skupni odbor EU-Švica

Skupni odbor EU-Švica je ustanovljen s členom 19 Sporazuma. Skupni odbor ukrepa sporazumno, v njem pa sta zastopani obe pogodbenici.

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na leto in je pristojen za upravljanje in pravilno izvajanje Sporazuma. V ta namen lahko daje priporočila in sprejema sklepe, kot je sklep o spremembi poglavja III in prilog, ki jih nato pogodbenici izvajata v skladu s svojimi pravili.

2.3.Predvideni akt Skupnega odbora

Skupni odbor mora na svojem naslednjem sestanku ali z izmenjavo pisem sprejeti odločitev glede spremembe Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Namen predvidenega akta je zagotoviti najvišji standard varnosti in nadzora v zvezi z blagom, ki prečka meje ter vstopa na carinski območji EU in Švice.

Predvideni akt bo za pogodbenici zavezujoč v skladu s členom 21 Sporazuma, ki določa: „1. Skupni odbor je pristojen za upravljanje in pravilno izvajanje tega sporazuma. V ta namen daje priporočila in sprejema sklepe. 2. Skupni odbor lahko s sklepom spremeni poglavje III in priloge.“

Člen 22(4) Sporazuma določa, da če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratna uporaba, se začasno uporabijo spremembe, predvidene v osnutku sklepa, ki je pogodbenicama predložen v odobritev.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

3.1.Splošni pregled obstoječega Sporazuma

Sporazum iz leta 2009 poudarja posebne dvostranske trgovinske odnose med EU in Švico ter močan vzajemni interes, ki obstaja glede izvajanja enakovrednih varnostnih carinskih ukrepov. Ta sporazum o varnostnih carinskih ukrepih pomeni popolno vzajemno priznavanje varnostnih carinskih kontrol med EU in Švico, s tem pa učinkovito razširitev območja carinske varnosti EU.

Sporazum temelji na Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije ter na naslednjih izvedbenih in delegiranih aktih:

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447, vključno z ustreznim stolpcem v Prilogi B;

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2089, ki vsebuje naloge pogodbenic v zvezi z varstvom podatkov in upravljanjem;

–Izvedbeni sklep Komisije o delovnem programu;

–Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446, vključno z ustreznimi stolpci Priloge B.

EU je za povečanje varnosti v mednarodni trgovini z blagom leta 2006 uvedla nove ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju višjih standardov na področju carinskih kontrol (IP/06/1821). Ti vključujejo pravila in roke za gospodarske subjekte glede predložitve informacij o blagu, preden je uvoženo v EU ali izvoženo iz nje(elektronske vstopne in izstopne deklaracije); sistem EU za analizo in obvladovanje tveganja in sistem olajšav za pooblaščene gospodarske subjekte EU.

EU in Švica sta se dogovorili tudi glede sodelovanja v skupnem okviru za obvladovanje tveganja, pa tudi glede izmenjave informacij v zvezi s tveganjem po potrebi.

Sporazum je bil torej spremenjen v okviru razvoja takega skupnega okvira za izboljšane carinske kontrole ter po posodobitvi carinske Unije in njene zakonodaje. S tem bi se moral zagotoviti najvišji standard varnosti in nadzora v zvezi z blagom, ki prečka meje in vstopa na carinski območji EU in Švice.

3.2.Predlagane spremembe Sporazuma v okviru sodelovanja Švice pri ICS2

ICS2 je prva obrambna črta v smislu zaščite notranjega trga in državljanov EU. Z izboljšanimi postopki na podatkih temelječe carinske varnosti podpira carinske kontrole na podlagi tveganja, hkrati pa olajšuje prosto zakonito trgovino na vseh zunanjih mejah EU.

Program bo pomagal pri vzpostavitvi celostnega pristopa EU h krepitvi okvira za obvladovanje carinskega tveganja. To je glavna naloga carinskega zakonika Unije in strategije za obvladovanje tveganja na carinskem področju v skladu z akcijskim načrtom, ki ga je Svet sprejel leta 2014, ter s cilji Komisije predsednice von der Leyen za dvig carinske unije na naslednjo raven.

ICS2 bo kot sistem predhodnih informacij o tovoru zbiral podatke o vsem blagu, ki vstopa v EU, pred njegovim prihodom. Gospodarski subjekti bodo morali ICS2 s t. i. vstopno skupno deklaracijo sporočiti podatke o varstvu in varnosti. Obveznost začetka vlaganja takih deklaracij ne bo enaka za vse gospodarske subjekte. Odvisna bo od vrste storitev, ki jih opravljajo na področju mednarodnega pretoka blaga, povezana pa je s tremi datumi objave ICS2 (15. marec 2021, 1. marec 2023 in 1. marec 2024).

Švica je 10. septembra 2019 potrdila sodelovanje pri sistemu nadzora uvoza 2 (ICS2). Ta potrditev je sprožila začetek uradnih razprav med EU in Švico, kar je omogočilo sodelovanje pogodbenice v skupnem okviru ICS2, ki se bo začel uporabljati 15. marca 2021.

Taka priključitev k programu ICS2 vključuje tehnične in finančne prilagoditve v zvezi s Sporazumom, in še zlasti spremembe, ki odražajo posodobitev carinske unije in njene zakonodaje.

3.3.Predlagane pravne spremembe Sporazuma v okviru posodobitve carinskega zakonika Unije

Glavne spremembe, predstavljene v osnutku spremenjenega Sporazuma, temeljijo na Uredbi (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije in njenih izvedbenih aktih, tj. Uredbi (EU) 2015/2447, in delegiranih aktih, tj. Uredbi (EU) 2015/2446. S temi spremembami bo Sporazum usklajen z najnovejšo zakonodajo EU, ki je pomembna za varnostne carinske ukrepe, za vstopne in izstopne skupne deklaracije, za razvoj in uvedbo ustreznih elektronskih sistemov, za pooblaščene gospodarske subjekte, za proces skupne analize tveganja ter okvira za obvladovanje tveganj v skladu z najnovejšo zakonodajo v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Kot podlaga za glavne spremembe Sporazuma so bila uporabljena naslednja pravna besedila:

–Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije:

·člen 46 v zvezi z obvladovanjem tveganja in carinskimi kontrolami;

·člen 127 v zvezi z ustreznimi določbami za vložitev vstopne skupne deklaracije: oblika in vsebina, uporaba elektronskih sistemov, vložitev in opustitve, roki, registracija, vložniki, analiza tveganja za varnostne in varstvene namene, večkratno vlaganje;

·člen 128 v zvezi z analizo tveganja;

·člen 6(1), členi 12, 16, 46, 47 ter členi od 127 do 133, ki določajo pravno podlago za razvoj in uvedbo ISC2;

–Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uvedbo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije;

–Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 (kot se je uporabljala 16. julija 2020):

·členi 104, 106, 112, 113, 113a v zvezi z vstopno skupno deklaracijo;

·Priloga B o podatkovnih zahtevah;

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (kot se je uporabljala 20. julija 2020):

·člen 24 v zvezi z izpolnjevanjem meril za pooblaščene gospodarske subjekte, ki nadomešča obstoječi člen 2 Priloge II k Sporazumu;

·členi 182, 183, 184, 185, 186, 188, 189 v zvezi z vstopno skupno deklaracijo;

·Priloga B o strukturi in obliki podatkov.

Zadnje spremembe Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 in Priloge B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 je treba uradno še sprejeti. Zato je bil v predlagano spremembo tega sporazuma vstavljen sklic za posodobitev opomb po objavi sprememb (glej člen 2 Priloge I k spremenjenemu Sporazumu).

Spremembo člena 24 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 je Odbor Evropske komisije za carinski zakonik sprejel 28. septembra 2020. Datum objave spremembe še ni bil določen.

V skladu s Sklepom Skupnega odbora št. 1/2014 1 in sporazumom o zračnem prometu z dne 21. junija 1999 2 , ki ureja varstvo in varnost v letalstvu, zlasti med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, je bila v obliki spremenjenega Sporazuma (Priloga I, člen 20) za zračni prevoz predlagana izjema v zvezi z vložitvijo izstopnih skupnih deklaracij.

3.4.Predlagane strukturne spremembe Sporazuma

V smislu strukture Sporazuma je bilo treba oddelke, ki zajemajo vstop (naslov I) in izstop (naslov IV) blaga v Prilogi I o vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah razdeliti na dva različna naslova, predvsem zaradi podrobnejših določb, ki se nanašajo na vstopne skupne deklaracije in ICS2.

V skladu z razlogi za to strukturno revizijo Priloge I sta bila oblikovana dva nova naslova, ki bosta zajemala:

–Naslov II: tehnične ureditve za sistem nadzora uvoza 2;

–Naslov III: finančne ureditve za sistem nadzora uvoza 2.

3.5.Stališče, ki ga zastopa Unija

Skupni odbor, ustanovljen s Sporazumom med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani, bi moral sprejeti sklep o soglašanju s spremembo poglavja III in prilog k Sporazumu. To se stori s sklepom Skupnega odbora na sestanku Skupnega odbora, v katerem je EU zastopana pogodbenica, ali z izmenjavo dopisov.

Stališče, ki ga zastopa EU v Skupnem odboru, bi moralo biti določeno s sklepom Sveta na predlog Komisije. Po medsebojnem dogovoru pogodbenici nato izvajata spremenjeni Sporazum.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Skupni odbor EU-Švica je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih.

Akt, k sprejetju katerega je pozvan Skupni odbor, je akt s pravnim učinkom.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Proračunske posledice

Predlagane spremembe v zvezi s spremembo Sporazuma o varnostnih carinskih ukrepih temeljijo na načelu, da se bo Švica pridružila programu ICS2 od datuma njegove prve objave 15. marca 2021. Naslednje objave se bodo uporabljale v letih 2023 in 2024.

To pomeni proračunske posledice za Švico. Razčlenitev stroškov je določena v členu 17 Priloge I in je bila Švici posredovana v neuradni obliki.

Švica bo prispevala za vsako objavo ICS2 tako, da bo plačala pavšalno takso za razvojne stroške, nastale Evropski komisiji. Za prvo objavo znašajo ti stroški 520 000 EUR, za drugo objavo 550 000 EUR in za tretjo objavo 550 000 EUR, temeljijo pa na formuli za dodelitev v višini 4 %.

Švica bo prav tako prispevala k operativnim stroškom, nastalim Evropski komisiji, za pokritje letnih stroškov preskušanja skladnosti, vzdrževanja infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.), centralnih komponent ICS2 ter povezanih aplikacij in storitev, potrebnih za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje (zagotavljanje kakovosti, služba za pomoč uporabnikom in upravljanje storitev IT). Ti operativni stroški temeljijo na formuli za dodelitev v višini 4 %, niso pa izraženi v obliki fiksnega letnega zneska. Tovrstni najvišji operativni stroški so omejeni na 450 000 EUR na leto.

6.Objava predvidenega akta

Glede na to, da se bo z aktom Skupnega odbora EU-Švica spremenil Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2021/0005 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je začel veljati 1. julija 2009 3 .

(2)V skladu s členom 21(2) Sporazuma lahko Skupni odbor EU-Švica na svojem naslednjem sestanku ali z izmenjavo pisem s sklepom spremeni poglavje III in priloge k Sporazumu.

(3)Člen 22(4) Sporazuma določa, da če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratna uporaba, se začasno, če je to mogoče, od 15. marca 2020 uporabijo spremembe, predvidene v osnutku sklepa, ki je pogodbenicama predložen v odobritev, pri čemer se upoštevajo notranji postopki pogodbenic. Ta izbira datuma sovpada s prvo objavo sistema nadzora uvoza 2, s sodelovanjem v katerem je Švica soglašala.

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, saj bo sprememba za Unijo zavezujoča –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, temelji na osnutku akta Skupnega odbora, priloženega temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1) Sklep št. 1/2014 Skupnega odbora EU-Švica z dne 10. oktobra 2014 o določitvi primerov izvzetja od posredovanja podatkov iz prvega pododstavka člena 3(3) Priloge I k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (UL L 331, 18.11.2014, str. 38).

(2) UL L 114, 30.4.2002, str. 73.

(3) UL L 199, 31.7.2009, str. 24.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2021

COM(2021) 11 final

PRILOGA

predlogu sklepa Sveta

PRILOGA

SKLEP SKUPNEGA ODBORA EU-ŠVICA

št. 1/2021

spremembi poglavja III ter prilog I in II k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

SKUPNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 25. junija 2009 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti členov 21(2) in 22(4) Sporazuma,

ob upoštevanju, da sta se pogodbenici s sklenitvijo Sporazuma zavezali, da bosta na svojih zadevnih ozemljih s carinskimi ukrepi, ki temeljijo na ustrezni veljavni zakonodaji v Evropski uniji, zagotavljali enakovredno stopnjo varnosti,

ob upoštevanju, da so od sklenitve Sporazuma zadevne določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 2 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 3 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti nadomeščene z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 952/2013 4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 5 z dne 28. julija 2015 ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 6 z dne 24. novembra 2015,

ob upoštevanju, da so bile nadaljnje določbe, pomembne za carinske varnostne ukrepe, sprejete z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2151 7 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije,

ob upoštevanju, da so se od sklenitve Sporazuma spremenili carinski varnostni ukrepi v tej zakonodaji,

ob upoštevanju, da bi moral Sporazum odražati spremembe zakonodaje Evropske unije, ki so pomembne za ohranjanje enakovredne stopnje varnosti med pogodbenicama –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Členi 9 do 14 poglavja III Sporazuma se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 9

Splošne varnostne in varstvene določbe

1. Pogodbenici se zavežeta, da bosta za prevoz blaga, ki prihaja iz tretjih držav ali je namenjeno v tretje države, vzpostavili in uporabljali varnostne carinske ukrepe, opredeljene v tem poglavju, in da bosta na zunanjih mejah zagotovili enakovredno raven varnosti in varstva.

2. Pogodbenici se odpovedujeta možnosti uporabe varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju, za prevoz blaga med njunima carinskima območjema.

3. Pogodbenici se pred sklenitvijo kakršnega koli sporazuma s tretjo državo na področjih, zajetih v tem poglavju, med seboj posvetujeta in tako zagotovita skladnost s tem sporazumom, zlasti če načrtovani sporazum vsebuje določbe, ki odstopajo od varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju.“

„Člen 10

Deklaracije pred vstopom in izstopom blaga

1. Za blago, ki se vnese na carinski območji pogodbenic iz tretjih držav, se vloži vstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

2. Za blago, ki zapušča carinski območji pogodbenic in je namenjeno v tretje države, se vloži izstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

3. Vstopno ali izstopno skupno deklaracijo je treba vložiti pred vnosom blaga na carinski območji pogodbenic ali iznosom blaga s teh območij.

4. Če je treba za blago, ki vstopa na carinski območji pogodbenic ali ju zapušča, predložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, vendar ta še ni bila predložena, jo nemudoma vloži ena od oseb iz odstavkov 5 ali 6 ali, če to dovoljujejo carinski organi, namesto tega predloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, ki vsebuje najmanj navedbe, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo. V takih okoliščinah carinski organi za navedeno blago za varnostne in varstvene namene izvedejo analizo tveganja na podlagi carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo.

5. Vsaka od pogodbenic določi osebe, ki morajo vložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, in opredeli organe, pristojne za prejem zadevne deklaracije.

6. Vstopno skupno deklaracijo vloži prevoznik.

Ne glede na obveznosti prevoznika lahko vstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:

(a)uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje prevoznik;

(b)katera koli oseba, ki lahko zadevno blago predloži ali da predložiti pri carinskem uradu prvega vstopa.

V posebnih primerih, kadar od oseb iz prvega pododstavka ni mogoče pridobiti vseh navedb vstopne skupne deklaracije, ki se zahtevajo za izvedbo analize tveganja za varnostne in varstvene namene, se predložitev teh navedb lahko zahteva od drugih oseb, ki razpolagajo z njimi in imajo ustrezne pravice za njihovo predložitev.

Vsaka oseba, ki predloži navedbe vstopne skupne deklaracije, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 vsaka od pogodbenic do datumov začetka uporabe elektronskega sistema iz člena 1(1) Priloge I določi osebe, ki morajo vložiti vstopno deklaracijo, oblike njene vložitve, izmenjave informacij o njej in načine, s katerimi se zahteva njena sprememba in/ali razveljavitev.

8. Carinski organi pogodbenic lahko opredelijo primere, v katerih se lahko carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo uporabljata kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija, če:

(a)carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo vsebuje vse navedbe, ki se zahtevajo za vstopne ali izstopne skupne deklaracije, in

(b)je nadomestna deklaracija vložena pred iztekom roka za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije pri pristojnem carinskem organu.

9. V Prilogi I k temu sporazumu so določeni:

–elektronski sistem v zvezi z vstopnimi skupnimi deklaracijami,

–oblika vstopne ali izstopne skupne deklaracije in navedbe v teh deklaracijah,

–izjeme od obveznosti vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–tehnične ureditve elektronskih sistemov, ki se uporabljajo za vložitev vstopne skupne deklaracije,

–finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2,

–vse druge določbe, potrebne za zagotavljanje uporabe tega člena.“

„Člen 11

Pooblaščeni gospodarski subjekt

1. Pogodbenica ob upoštevanju meril iz Priloge II k temu sporazumu podeli status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ na področju varnosti vsakemu gospodarskemu subjektu, ustanovljenemu na njenem carinskem območju, v primeru Švice pa njenima izključnima carinskima območjema Samnaun in Sampuoir.

Pooblaščeni gospodarski subjekt je upravičen do olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varnostjo.

Ob upoštevanju pravil in pogojev iz odstavka 2 in brez poseganja v carinske kontrole status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeli ena od pogodbenic, prizna tudi druga pogodbenica, zlasti z namenom izvajanja sporazumov s tretjimi državami, v katerih se določijo mehanizmi za vzajemno priznanje statusov pooblaščenih gospodarskih subjektov.

2. V Prilogi II k temu sporazumu so določeni:

–pravila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, zlasti merila za podelitev tega statusa in pogoji za uporabo teh meril,

–vrsta olajšav, ki se odobrijo,

–pravila za zadržanje, odpravo in razveljavitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta,

–podrobna pravila glede izmenjave informacij med pogodbenicama, kar zadeva njune pooblaščene gospodarske subjekte,

–vsi drugi ukrepi, potrebni za uporabo tega člena.“

„Člen 12

Varnostne in varstvene carinske kontrole in obvladovanje tveganja glede varnosti in varstva

1. Varnostne in varstvene carinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov na podlagi meril, ki jih oblikujeta pogodbenici.

2. Varnostne in varstvene carinske kontrole se izvajajo v skupnem okviru za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi pogodbenic. V zvezi z navedbami v vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah švicarski carinski organi s sodelovanjem v Odboru za carinski zakonik iz člena 23 prispevajo k določitvi skupnih meril tveganja in standardov, nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij. Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge carinske kontrole.

3. Pogodbenici uporabljata skupni sistem za obvladovanje tveganja za izmenjavo informacij o tveganju, informacij o izvajanju skupnih meril tveganja in standardov, skupnih prednostnih kontrolnih območij in o kriznem upravljanju carine ter rezultatov analize tveganja in kontrol.

4. Pogodbenici priznavata enakovrednost svojih sistemov za obvladovanje tveganja na področju varnosti in varstva.

5. Vse ukrepe, potrebne za uporabo tega člena, sprejme Skupni odbor.“

„Člen 13

Spremljanje izvajanja varnostnih carinskih ukrepov

1. Skupni odbor opredeli podrobna pravila, v skladu s katerimi nameravata pogodbenici zagotoviti spremljanje izvajanja tega poglavja ter preverjati upoštevanje v njem navedenih določb in določb prilog k temu sporazumu.

2. Spremljanje iz odstavka 1 je mogoče zagotoviti zlasti z:

–vrednotenjem v rednih časovnih presledkih izvajanja tega poglavja, zlasti enakovrednosti varnostnih carinskih ukrepov,

–preučitvijo z namenom izboljšati uporabo ali spremeniti določbe tega poglavja, da bi tako zagotovili boljše izpolnjevanje njegovih ciljev,

–organizacijo tematskih sestankov strokovnjakov obeh pogodbenic in revizijami upravnih postopkov, vključno z obiski na kraju samem.

3. Skupni odbor skrbi za to, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, upoštevajo pravice zadevnih gospodarskih subjektov.“

„Člen 14

Varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov

Za informacije, ki si jih izmenjata pogodbenici v okviru ukrepov, sprejetih na podlagi tega poglavja, je zagotovljeno varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, kot je to opredeljeno z zakoni, ki se za to področje uporabljajo na ozemlju pogodbenice, ki zadevne informacije prejme. Prenos osebnih podatkov je skladen z zahtevami veljavnih zakonov o varstvu podatkov pogodbenice, ki jih prenaša.

Zlasti teh informacij ni mogoče posredovati naprej drugim osebam razen pristojnim organom na ozemlju pogodbenice, ki te informacije prejme, niti jih ti organi ne morejo uporabiti za namene, ki niso določeni s tem sporazumom.“

Člen 2

Prilogi I in II k Sporazumu se nadomestita s prilogama, določenima v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko zadnja pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o izpolnitvi svojih notranjih zahtev. Začasno se uporablja od 15. marca 2021.

V Bruslju,

Za Skupni odbor EU-Švica

Predsednik

Priloga

Prilogi I in II k Sporazumu se nadomestita z naslednjima prilogama:

„PRILOGA I

VSTOPNA IN IZSTOPNA SKUPNA DEKLARACIJA

Naslov I

Vstopna skupna deklaracija

Člen 1

Elektronski sistem v zvezi z vstopno skupno deklaracijo

1. Elektronski sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) se uporablja za:

(a)predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in drugih informacij, ki se nanašajo na te deklaracije, na carinsko analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na carinskem področju, vključno s podporo za varnost letalstva, in na ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov navedene analize;

(b)izmenjavo informacij o navedbah v vstopni skupni deklaraciji in rezultatih analize tveganja vstopnih skupnih deklaracij, o drugih informacijah, potrebnih za izvedbo te analize tveganja, in o ukrepih, ki se izvajajo na podlagi analize tveganja, vključno s priporočili o krajih nadzora in rezultati navedenih kontrol;

(c)izmenjavo informacij za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov ter nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij.

2. Datumi razvoja in začetka uporabe zaporedne uvedbe elektronskega sistema iz te priloge so datumi, določeni v projektu sistema nadzora uvoza 2 v okviru carinskega zakonika Unije (ICS2) v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151 8 .

Po pričakovanjih naj bi bili pogodbenici pripravljeni hkrati na vsako objavo na začetku časovnega okvira. Pogodbenici lahko, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočita, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Pogodbenici objavita roke in navodila za gospodarske subjekte na svojih spletiščih.

3. Gospodarski subjekti uporabljajo harmoniziran vmesnik EU za gospodarske subjekte, ki ga pogodbenici sporazumno oblikujeta, za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitve, obdelavo in hrambo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah ter za izmenjavo povezanih informacij s carinskimi organi.

4. Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se trgovinski, pristaniški ali prevozni informacijski sistemi uporabljajo za vložitev navedb na vstopni skupni deklaraciji pod pogojem, da taki sistemi vsebujejo potrebne navedbe in da so te na voljo v rokih iz člena 7.

Člen 2

Oblika in vsebina vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija in obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova vsebuje navedbe, določene v naslednjih stolpcih Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 9 :

(a)F10 do F16;

(b)F20 do F33;

(c)F40 do F45;

(d)F50 in F51;

(e)G2.

Navedbe v vstopni skupni deklaraciji so skladne z ustreznimi oblikami, oznakami in s številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 10 , in se sestavijo v skladu z opombami v navedenih prilogah.

2. Navedbe v vstopni skupni deklaraciji se lahko predložijo z vložitvijo več kot enega nabora podatkov s strani različnih oseb.

3. Elektronski sistem iz odstavka 1 se uporablja za vložitev zahtevka za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije ali navedb v njej.

Kadar različne osebe zahtevajo spremembo ali razveljavitev navedb v vstopni skupni deklaraciji, lahko vsaka od teh oseb zahteva samo spremembo ali razveljavitev navedb, ki jih je predložila.

4. Carinski organi pogodbenice, ki je registrirala vstopno skupno deklaracijo, o svoji odločitvi glede registracije ali zavrnitve nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila zahtevek za spremembo ali razveljavitev.

Če spremembe k navedbam v vstopni skupni deklaraciji ali njihovo razveljavitev vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi prav tako uradno obvestijo prevoznika, če je ta zaprosil za tako obvestilo in ima dostop do elektronskega sistema iz odstavka 1.

5. V skladu s členom 10(8) Sporazuma lahko pogodbenici do datuma začetka uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) izvajata analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na podlagi tranzitne deklaracije, vložene v novi informacijsko podprti tranzitni sistem (NCTS) v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku 11 , vključno z izmenjavo informacij v zvezi z analizo tveganja med zadevnima pogodbenicama za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici.

Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je elektronski sistem, ki omogoča komunikacijo med pogodbenicama ter med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti za namene vložitve carinskih tranzitnih deklaracij ter tudi vseh navedb, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo in obvestila v zvezi z navedenim blagom.

Pred začetkom uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge pogodbenici ocenita, ali lahko po navedenem datumu carinski organi še naprej izvajajo analize tveganja na podlagi tranzitne deklaracije, ki vsebuje navedbe v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v novi informacijsko podprti tranzitni sistem 12 , ta sporazum pa po potrebi spremenita.

Člen 3

Opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)električno energijo,

(b)blago, ki vstopa po cevovodu;

(c)pisemske pošiljke, kar pomeni pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(d)blago v poštnih pošiljkah, ki se v skladu s pravili Konvencije Svetovne poštne zveze giblje, kot sledi:

(1)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je tretja država ali tretje ozemlje, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(e)blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu s pravili, ki jih določita pogodbenici, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(f)blago v osebni prtljagi potnikov;

(g)blago, zajeto z zvezkom ATA ali CPD, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(h)blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto iz plačila dajatev;

(i)orožje in vojaško opremo, ki ju na carinsko območje ene od pogodbenic z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo ozemlja;

(j)naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)blago, ki je bilo vgrajeno v takšne objekte na morju za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;

(2)blago, ki je bilo uporabljeno za postavitev ali opremljanje navedenih objektov na morju;

(3)potrebščine, uporabljene oziroma porabljene na navedenih objektih na morju;

(4)nenevarne odpadke z navedenih objektov na morju;

(k)blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR, če se carinski organi ob dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo, da opravijo analizo tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi, kot sledi:

(1)kadar je blago v pošiljkah, ki jih prevaža subjekt, ki opravlja celostne storitve, ki vključujejo hitro/časovno določeno zbiranje, prevoz, carinjenje in dostavo paketov, pri čemer se sledi lokaciji pošiljke in ohranja nadzor nad njo ves čas izvajanja storitve, ki so v nadaljnjem besedilu poimenovane kot hitre pošiljke, ki se prevažajo z letalskim prevozom do datuma, določenega za začetek uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)kadar se blago prevaža z letalskim prevozom v obliki, ki niso poštne ali hitre pošiljke, do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)kadar se blago prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(l)blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa člen 1(51) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(m)blago, vneseno na carinski območji pogodbenic iz Ceute in Melille, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države ali občine Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(n)naslednje blago na plovilih in zrakoplovih:

(1)blago, ki je kot deli ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v ta plovila in zrakoplove;

(2)blago za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplova;

(3)živila in druge proizvode, namenjene potrošnji ali prodaji na krovu;

(o) izdelke morskega ribolova in druge izdelke iz morja, pridobljene z lastnimi ribiškimi plovili zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p) plovila in blago, ki ga prevažajo, ki vstopijo v teritorialne vode ene od pogodbenic izključno z namenom dobave na krov, ne da bi pri tem uporabila kakršne koli pristaniške zmogljivosti;

(q) gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe.

2. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) tega sporazuma.

3. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, kadar blago med prevozom po morju ali zraku med dvema točkama navedenih carinskih ozemelj in brez postanka v tretji državi začasno zapusti carinski območji pogodbenic.

Člen 4

Kraj vložitve vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija se vloži v carinskem uradu, ki je pristojen za carinski nadzor v kraju na carinskem ozemlju ene od pogodbenic, kamor prispe prevozno sredstvo, ki prevaža blago, ali, kjer je primerno, kamor je namenjeno iz tretje države ali s tretjega ozemlja, in je v nadaljnjem besedilu poimenovan kot carinski urad prvega vstopa.

2. Kadar je vstopna skupna deklaracija vložena z vložitvijo več kot enega nabora podatkov ali z vložitvijo minimalnega nabora podatkov, oseba, ki vlaga delni ali minimalni nabor podatkov, to stori v carinskem uradu, ki bi moral biti po njenem vedenju carinski urad prvega vstopa. Če ta oseba ne pozna kraja na carinskih območjih pogodbenic, kamor bo po pričakovanjih prevozno sredstvo, ki prevaža blago, najprej prispelo, se lahko carinski urad prvega vstopa določi na podlagi kraja, kamor je blago poslano.

3. Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, če ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.

Člen 5

Registracija vstopne skupne deklaracije

1. Carinski organi vsako vložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji po prejemu registrirajo, o tem pa nemudoma obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika in mu sporočijo glavno referenčno številko vložitve in datum registracije.

2. Od datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) carinski organi o registraciji nemudoma obvestijo prevoznika pod pogojem, da je navedeni prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do tega elektronskega sistema, kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik.

Člen 6

Vložitev vstopne skupne deklaracije

Če se ne uporablja nobena od opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije iz člena 10 Sporazuma in člena 3, se navedbe v vstopni skupni deklaraciji predložijo na naslednji način:

(a)za blago, ki se prevaža z letalskim prevozom:

(1)vložijo hitri prevozniki za vse pošiljke minimalen nabor podatkov od datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)vložijo izvajalci poštnih storitev za vse pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, minimalen nabor podatkov od datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)z vložitvijo več kot enega nabora podatkov prek elektronskega sistema iz člena 1(1) od datuma začetka uporabe druge objave navedenega sistema;

(b)za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici, z vložitvijo enega ali več kot enega nabora podatkov prek elektronskega sistema iz člena 1(1) od datuma začetka uporabe tretje objave navedenega sistema.

Člen 7

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije

1. Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po morju, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic;

(b)za razsuti ali zbirni tovor, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d), najpozneje štiri ure pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic;

(c)najpozneje dve uri pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic pri blagu, ki prihaja s katerega koli od naslednjih območij:

(1)Grenlandije;

(2)Ferskih otokov;

(3)Islandije;

(4)pristanišč v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju in Sredozemskem morju;

(5)vseh pristanišč Maroka;

(d)pri prevozu, ki ni tisti iz točke (c), med območjem zunaj carinskih območij pogodbenic in francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najpozneje dve uri pred prihodom v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic.

2. Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po zraku, se čim prej vložijo popolne navedbe v vstopni skupni deklaraciji, v vsakem primeru pa v naslednjih rokih:

(a)za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu zrakoplova;

(b)za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na carinskih območjih pogodbenic.

3. Od datuma uvedbe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1) izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic.

4. Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) gospodarski subjekti, ki niso izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic.

5. Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se v rokih iz odstavka 2 predložijo druge navedbe, če je bil v rokih iz odstavkov 3 in 4 predložen le minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

6. Do datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v skladu z odstavkom 3, šteje za celotno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, in za blago v hitrih pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR.

7. Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po železnici, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)kadar prevoz z vlakom z zadnje ranžirne postaje v tretji državi do carinskega urada prvega vstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen navedeni carinski urad;

(b)v vseh drugih primerih najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

8. Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic po cesti, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

9. Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic po celinskih plovnih poteh, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

10. Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic na prevoznem sredstvu, ki se samo prevaža na aktivnem prevoznem sredstvu, je rok za vložitev vstopne skupne deklaracije rok, ki velja za aktivno prevozno sredstvo.

11. Roki iz odstavkov 1 do 10 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

12. V skladu s postopkom iz člena 9(3) Sporazuma se roki iz odstavkov 1 do 10 ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi o varnosti med pogodbenico in tretjimi državami določajo drugače.

Člen 8

Analiza tveganja za varnostne in varstvene namene ter varnostne in varstvene carinske kontrole v zvezi z vstopno skupno deklaracijo

1. Analiza tveganja se dokonča pred prihodom blaga na carinski urad prvega vstopa, če je bila vstopna skupna deklaracija vložena v rokih iz člena 7, razen če je ugotovljeno tveganje ali pa je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Brez poseganja v prvi pododstavek se prva analiza tveganja za blago, ki se vnese na carinski območji pogodbenic po zraku, izvede čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 7(3) in (4).

2. Carinski urad prvega vstopa dokonča analizo tveganja za varnostne in varstvene namene po naslednji izmenjavi informacij prek elektronskega sistema iz člena 1(1):

(a)carinski urad prvega vstopa nemudoma po registraciji da navedbe v vstopni skupni deklaraciji na voljo carinskim organom pogodbenic, navedenih v teh navedbah, in carinskim organom pogodbenic, ki so v elektronskem sistemu evidentirali informacije v zvezi z varnostnimi in varstvenimi tveganji, ki se ujemajo z navedbami v tej vstopni skupni deklaraciji;

(b)v rokih iz člena 7 carinski organi pogodbenic iz točke (a) izvedejo analizo tveganja v varnostne in varstvene namene ter, če ugotovijo tveganje, dajo rezultate na voljo carinskemu uradu prvega vstopa;

(c)carinski urad prvega vstopa upošteva informacije o rezultatih analize tveganja, ki so jih predložili carinski organi pogodbenic iz točke (a), pri dokončanju analize tveganja;

(d)carinski urad prvega vstopa da rezultate dokončane analize tveganja na voljo carinskim organom pogodbenic, ki so prispevali k analizi tveganja, in carinskim organom, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo;

(e)carinski urad prvega vstopa o dokončanju analize tveganja uradno obvesti naslednje osebe, če so zahtevale, da so uradno obveščene in imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

–deklaranta ali njegovega zastopnika;

–prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

3. Kadar carinski urad prvega vstopa zahteva dodatne informacije o navedbah v vstopni skupni deklaraciji za dokončanje analize tveganja, se navedena analiza dokonča po predložitvi teh informacij.

V ta namen carinski urad prvega vstopa zahteva te informacije od osebe, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, če je to primerno, osebe, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji. Če ta oseba ni prevoznik, carinski urad prvega vstopa obvesti prevoznika pod pogojem, da je prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

4. Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za sum, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, pomenilo resno grožnjo za varnost v letalstvu, je treba pošiljko pred natovarjanjem na zrakoplov, namenjeno na carinski ozemlji pogodbenic, v skladu s točko 4 Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu 13 , ki določa podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost v letalstvu, pregledati kot tovor ali pošto z visokim tveganjem.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

–deklaranta ali njegovega zastopnika;

–prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

Po tem uradnem obvestilu oseba, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, kjer je to ustrezno, oseba, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji, carinskemu uradu prvega vstopa predloži rezultate tega pregleda in vse druge povezane ustrezne informacije. Analiza tveganja se dokonča šele po zagotovitvi teh informacij.

5. Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za domnevo, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, ali tovor v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kakor je navedeno v členu 7(1)(a), pomenila tako resno grožnjo za varnost in varstvo, da je potrebno takojšnje ukrepanje, odredi, da se blago ne naloži na zadevna prevozna sredstva.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

–deklaranta ali njegovega zastopnika;

–prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

To uradno obvestilo se pošlje takoj po odkritju zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kot je navedeno v členu 7(1)(a), najpozneje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije ali, kadar je to primerno, navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani prevoznika.

Carinski urad prvega vstopa poleg tega takoj obvesti carinske organe pogodbenic o tem uradnem obvestilu in jim da na voljo ustrezne navedbe v vstopni skupni deklaraciji.

6. Če je ugotovljeno, da pošiljka pomeni grožnjo take narave, da je potrebno takojšnje ukrepanje ob prihodu prevoznega sredstva, carinski urad prvega vstopa sprejme te ukrepe ob prihodu blaga.

7. Po zaključku analize tveganja lahko carinski urad prvega vstopa prek elektronskega sistema iz člena 1(1) priporoči najprimernejši kraj in ukrepe za izvedbo nadzora.

Carinski urad, pristojen za kraj, ki je priporočen kot najprimernejši za nadzor, odloči o nadzoru in rezultate te odločitve prek elektronskega sistema iz člena 1(1) da na voljo vsem carinskim uradom pogodbenic, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo, in sicer najpozneje ob predložitvi blaga na carinskem uradu prvega vstopa.

8. Carinski uradi dajo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol na voljo drugim carinskim organom pogodbenic prek sistema iz člena 1(1), kadar:

(a)carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)je to potrebno za enotno uporabo pravil v tem sporazumu.

Pogodbenici v sistemu iz člena 12(3) Sporazuma izmenjata informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b).

9. Kadar je blago, za katero se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 3(1)(c) do (f), (h) do (m), (o) in (q) opusti, vneseno na carinski območji pogodbenic, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga.

10. Blago, predloženo carini, se lahko prepusti takoj, ko se izvede analiza tveganja, ter rezultati analize tveganja in po potrebi sprejeti ukrepi to dopuščajo.

11. Analiza tveganja se izvede tudi, če se navedbe v vstopni skupni deklaraciji spremenijo v skladu s členom 2(3) in (4). V tem primeru se brez poseganja v rok iz tretjega pododstavka odstavka 5 za tovor v zabojnikih, ki prispe po morju, analiza tveganja dokonča takoj po prejemu navedb, razen če je ugotovljeno tveganje ali je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Člen 9

Predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb

1. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža z letalskim prevozom, za katero je ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenila eno ali več pogodb o prevozu, vključeno v enega ali več letalskih tovornih listov, uporabljajo naslednja pravila:

(a)oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(b)v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(c)prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo letalski tovorni list, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)če oseba, ki izda letalski tovorni list, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda letalski tovorni list, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, potem oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

2. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih izvajalec poštnih storitev navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo poštnih pošiljk, ne da na voljo prevozniku, ki mora vložiti preostale navedbe deklaracije prek navedenega sistema, uporabljajo naslednja pravila:

(a)izvajalec poštnih storitev na namembnem kraju, če je blago poslano v pogodbenici, ali izvajalec poštnih storitev pogodbenic prvega vstopa, če blago potuje v tranzitu prek ozemlja pogodbenic, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto izvajalca poštnih storitev, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

3. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih hitri prevoznik navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo hitrih pošiljk, ki se prevažajo z letalskim prevozom, ne da na voljo prevozniku, uporabljajo naslednja pravila:

(a)hitri prevoznik te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto hitrega prevoznika, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

4. Od datuma, določenega za uvedbo tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku, za katero so ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenile eno ali več dodatnih pogodb o prevozu, vključeno v eno ali več nakladnic, uporabljajo naslednja pravila:

(a)oseba, ki izda nakladnico, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedene nakladnice;

(b)v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda nakladnico, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji te nakladnice;

(c)prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki je z njimi sklenila pogodbo o prevozu in jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)oseba, ki izda nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto prejemnika, navedenega na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, ki ji ni dal na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(e)če oseba, ki izda nakladnico, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda nakladnico, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, slednje predloži carinskemu uradu prvega vstopa;

(f)če prejemnik, naveden na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo osebi, ki to nakladnico izda, ta oseba te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

Člen 10

Preusmeritev morskega plovila ali zrakoplova, ki vstopa na carinski ozemlji pogodbenic

1. Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je zrakoplov preusmerjen in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

2. Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je morsko plovilo preusmerjeno in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

Naslov II

Tehnične ureditve za sistem nadzora uvoza 2

Člen 11

Sistem nadzora uvoza 2

1. ICS2 podpira komunikacijo med gospodarskimi subjekti in pogodbenicama za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije, analize tveganja, ki jo izvajajo carinski organi pogodbenic, in za varnostne in varstvene namene ter carinske ukrepe, katerih cilj je zmanjšati ta tveganja, vključno z varnostnimi in varstvenimi carinskimi kontrolami, in komunikacijo med pogodbenicama za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

2. ICS2 sestavljajo naslednje skupne komponente, razvite na ravni Unije:

(a)skupni vmesnik za gospodarske subjekte;

(b)skupni repozitorij.

3. Švica razvije nacionalni vstopni sistem kot nacionalno komponento, ki je na voljo v Švici.

4. Švica lahko razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte kot nacionalno komponento, ki je na voljo v Švici.

5. ICS2 se uporablja za:

(a)predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkov za spremembe in razveljavitev v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(b)prejemanje, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, pridobljenih iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma in Priloge I;

(c)predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s prihodom in obvestili o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(d)prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s predložitvijo blaga carinskim organom pogodbenic v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(e)prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, priporočil na podlagi opravljenih kontrol, odločitev o kontrolah ter rezultatih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(f)obdelavo, shranjevanje in prejemanje obvestil in informacij od gospodarskih subjektov ter njihovo pošiljanje gospodarskim subjektom v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(g)predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij s strani gospodarskih subjektov, ki jih zahtevajo carinski organi pogodbenic v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I.

6. ICS2 se uporablja za podporo spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov, pa tudi za kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna območja iz člena 12 Sporazuma.

7. Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa iz člena 13.

8. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Unija.

9. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte.

10. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte mora biti interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2 iz odstavkov od 12 do 14.

11. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi za izmenjavo informacij med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti.

12. Skupni repozitorij ICS2 pogodbenici uporabljata za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkih za spremembe, zahtevkih za razveljavitev, obvestilih o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, s priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah ter rezultati kontrol in informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti.

13. Skupni repozitorij ICS2 pogodbenici uporabljata v statistične namene in za namene ocenjevanja ter za izmenjavo informacij vstopne skupne deklaracije med pogodbenicama.

14. Skupni repozitorij ICS2 je interoperabilen z usklajenim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, če sta jih pogodbenici razvili, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

15. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij za posvetovanje s carinskim organom druge pogodbenice v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I pred dokončanjem analize tveganja za varnostne in varstvene namene. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij tudi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede priporočenih kontrol, odločitev, sprejetih v zvezi s priporočenimi kontrolami, ter glede rezultatov varnostnih in varstvenih carinskih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I.

16. Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če sta ga pogodbenici razvili, je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte, če je vloga naslovljena na pogodbenico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

17. V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvijo, obdelavo, shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi v zvezi z izmenjavo informacij med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti, lahko slednji izbirajo med uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je razvit, ali usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte.

18. Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je razvit, je interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2.

19. Če Švica razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Unijo.

20. Nacionalni sistem vstopa uporabljajo carinski organi pogodbenic za izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljeni iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma, za izmenjavo informacij in obvestil s skupnim repozitorijem za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova, informacije v zvezi s predložitvijo blaga, z obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah in njihovih rezultatih.

21. Uporablja se tudi v primerih, v katerih carinski organ pogodbenice od gospodarskega subjekta zahteva in prejme več informacij.

22. Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim repozitorijem.

23. Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni za pridobivanje informacij iz odstavka 20.

Člen 12

Delovanje sistema nadzora uvoza 2 in usposabljanje v zvezi z njegovo uporabo

1. Skupne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Unija. Nacionalne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Švica.

2. Švica zagotovi interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

3. Unija izvaja vzdrževanje skupnih komponent, Švica pa izvaja vzdrževanje svojih nacionalnih komponent.

4. Pogodbenici zagotovita nemoteno delovanje elektronskih sistemov.

5. Unija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

6. Unija Švico obvešča o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

7. Švica obvešča Unijo o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

8. Pogodbenici javno objavita informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 6 in 7.

9. V primeru začasne odpovedi ICS2 se uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določita pogodbenici.

10. Pogodbenici se medsebojno obveščata o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

11. Unija nudi Švici podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

Člen 13

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

1. Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa (v nadaljnjem besedilu: UUM&DS) omogoča komunikacijo med sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz odstavka 6 za namene zagotavljanja varnega dostopa pooblaščenih uradnikov in gospodarskih subjektov pogodbenic do elektronskih sistemov.

2. UUM&DS sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)sistem upravljanja dostopa;

(b)sistem za vodenje administracije.

3. UUM&DS se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)gospodarskih subjektov za namene dostopa do ICS2;

(b)uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent ICS2 ter vzdrževanja in upravljanja UUM&DS.

4. Pogodbenici vzpostavita sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti v UUM&DS, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 6.

5. Pogodbenici vzpostavita sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj, ki omogočajo potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

6. Pogodbenici vzpostavita sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovita:

(a)varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov;

(b)varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov.

Člen 14

Upravljanje, lastništvo in varnost podatkov

1. Pogodbenici zagotovita, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 pogodbenici zagotovita, da naslednji podatki ustrezajo podatkom v skupnem repozitoriju ICS2 in da so ažurni:

(a)podatki, ki so registrirani na nacionalni ravni in ki jih nacionalni sistem vstopa sporoči skupnemu repozitoriju;

(b)podatki, ki jih nacionalni sistem vstopa prejme od skupnega repozitorija.

3. Do podatkov v skupnih komponentah ICS2, ki jih gospodarski subjekt sporoči skupnemu vmesniku za gospodarske subjekte ali ki so v njem registrirani, lahko navedeni gospodarski subjekt dostopa ali jih obdeluje.

4. Do podatkov v skupnih komponentah ICS2:

(a)ki jih gospodarski subjekt sporoči eni od pogodbenic prek usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte v skupni repozitorij, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje v skupnem repozitoriju. Po potrebi lahko navedena pogodbenica dostopa tudi do teh informacij, registriranih v usklajenem vmesniku za gospodarske subjekte;

(b)ki jih ena od pogodbenic sporoči v skupni repozitorij ali v njem registrira, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje;

(c)iz zgornjih točk (a) in (b) lahko dostopa in jih obdeluje druga pogodbenica, če je ta vključena v analizo tveganja in/ali postopek nadzora, na katero/katerega se nanašajo podatki v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(d)podatke v skupnih komponentah ICS2 lahko Komisija obdeluje v sodelovanju s pogodbenicama za namene iz členov 1(1)(c) in 11(6) Priloge I. Do rezultatov take obdelave lahko dostopajo Komisija in pogodbenici.

5. Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih Unija registrira v skupnem repozitoriju, lahko dostopata pogodbenici. Te podatke lahko obdeluje Unija.

6. Sistemski lastnik skupnih komponent je Unija.

7. Sistemski lastnik nacionalnih komponent je Švica.

8. Unija zagotavlja varnost skupnih komponent, Švica pa zagotavlja varnost svojih nacionalnih komponent.

9. V ta namen pogodbenici sprejmeta vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

10. Pogodbenici se medsebojno obveščata o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

11. Pogodbenici pripravita varnostni načrt, ki se nanaša na vse sisteme.

12. Podatki, registrirani v komponentah ICS2, se shranjujejo najmanj tri leta po njihovi registraciji. Pogodbenici lahko to obdobje po potrebi podaljšata z ustrezno nacionalno zakonodajo.

Člen 15

Obdelava osebnih podatkov

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v ICS2 in UUM&DS:

(a)so Švica in države članice EU upravljavci v skladu z določbo člena 14 Sporazuma;

(b)Komisija je obdelovalec in spoštuje obveznosti, ki so ji v zvezi s tem naložene v skladu z Uredbo (EU) št. 2018/1725 14 , razen kadar obdeluje podatke za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov ter nadzornih ukrepov in prednostnega kontrolnega območja, takrat pa je Komisija skupni upravljavec.

Člen 16

Sodelovanje pri razvoju, vzdrževanju in upravljanju ICS2

Unija švicarskim strokovnjakom omogoči, da sodelujejo kot opazovalci med obravnavo točk, ki se nanašajo na razvoj, vzdrževanje in upravljanje ICS2, na sestankih skupine strokovnjakov za carino in zadevnih delovnih skupin. Unija za vsak primer posebej odloči o sodelovanju švicarskih strokovnjakov na sestankih delovnih skupin, v katerih je zastopano le omejeno število držav članic EU in ki poroča skupini strokovnjakov za carino.

Naslov III

Člen 17

Finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2

V zvezi z razširitvijo uporabe ICS2 na Švico ter ob upoštevanju poglavja III in Priloge I k temu sporazumu ta finančna ureditev (v nadaljnjem besedilu: ureditev) opredeljuje elemente sodelovanja med pogodbenicama v zvezi z ICS2.

(a)Komisija bo razvijala, preskušala, uvajala, upravljala in imela v lasti osrednje komponente ICS2, ki jih sestavljata skupni vmesnik za gospodarske subjekte in skupni repozitorij (v nadaljnjem besedilu: osrednje komponente ICS2), vključno z aplikacijami in storitvami, potrebnimi za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje s sistemi IT v Švici, kot so TAPAS, UUM&DS, vmesna programska oprema CCN2ng, zavezuje pa se tudi, da jih bo dala na voljo Švici.

(b)Švica bo razvijala, preskušala, uvajala, upravljala in imela v lasti nacionalne komponente ICS2.

(c)Švica in Komisija soglašata, da si bosta razvojne in enkratne stroške osrednjih komponent ICS2, pa tudi operativne stroške osrednjih komponent ICS2, povezane z aplikacijami in storitvami, potrebnimi za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje, delili tako:

(1)Del razvojnih stroškov osrednjih komponent ICS2 bo Komisija zaračunala Švici v skladu s točkama (d) in (e). Razvojni stroški pokrivajo razvoj programske opreme osrednjih komponent ter nakup in namestitev povezane infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.). Formula za dodelitev se nanaša na 4 % vseh stroškov za omenjene storitve.

(2)Najvišji razvojni stroški bodo omejeni na 550 000 EUR (petsto petdeset tisoč) na objavo.

(3)Del operativnih stroškov ICS2 in TAPAS bo Komisija zaračunala Švici v skladu s točkami (f), (g) in (h). Operativni stroški pokrivajo preskušanje skladnosti, vzdrževanje infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.), osrednjih komponent ICS2 ter povezanih aplikacij in storitev, potrebnih za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje (zagotavljanje kakovosti, služba za pomoč uporabnikom in upravljanje storitev IT). Formula za dodelitev se nanaša na 4 % vseh stroškov za omenjene storitve.

(4)Operativni stroški, povezani z uporabo ICS2 za Švico, ne presegajo najvišjega zneska v višini 450 000 EUR (štiristo petdeset tisoč) na leto.

(5)Razvojne in operativne stroške nacionalnih komponent bo v celoti krila Švica.

(6)Švica je redno obveščena o načrtovanem razvoju stroškov in glavnih elementih razvoja ICS2, ki lahko vplivajo na te stroške.

(d)Švica soglaša, da bo prispevala k stroškom za razvoj in preskušanje skladnosti osrednjih komponent ICS2, nastalih pred izvajanjem tega sporazuma. Za uporabo te določbe:

(1)Komisija bo Švico obvestila o ocenjenem znesku potrebnega prispevka, nastalega v letih pred izvajanjem tega sporazuma.

(2)Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2021, prva štiri leta uporabe ICS2 od Švice zahtevala plačilo prispevka za te predhodne stroške v enakih obrokih.

(e)Švica soglaša, da bo prispevala k razvojnim stroškom osrednjih komponent ICS2. Za uporabo te določbe:

(1)Švica soglaša, da bo plačala svoj prispevek za razvojne stroške prve, druge in tretje objave ICS2.

(2)Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2021, od Švice zahtevala plačilo prispevka za razvoj zadnje objave na podlagi ustrezno dokumentiranega bremepisa, ki ga izda Komisija.

(f)Švica soglaša, da bo prispevala k operativnim stroškom osrednjih komponent ICS2. Za uporabo te določbe:

(1)Komisija bo vsako leto do 31. julija, začenši z 31. julijem 2021, Švico obvestila o ocenjenih operativnih stroških za naslednje leto in ji v pisni obliki poslala ocenjeni znesek potrebnega prispevka za naslednje leto. Švica bo tudi o glavnih vidikih razvoja ICS2 obveščena na enak način in istočasno, ko Komisija obvesti vsako od držav članic ICS2.

(2)Komisija bo le do 15. maja 2021 od Švice zahtevala plačilo prispevka za operativne stroške za leto 2020, ki znaša 110 000 EUR, pa tudi ocenjenega letnega prispevka za leto 2021, ki znaša 280 000 EUR, Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2022, od Švice zahtevala plačilo letnega prispevka za navedeno leto, povišanega za znesek razlike stanja (negativnega ali pozitivnega) iz preteklega leta, na podlagi ustrezno dokumentiranega bremepisa, ki ga izda Komisija.

(3)Komisija bo vsako leto do 31. januarja, začenši z 31. januarjem 2022,

–potrdila obračune v zvezi s preteklimi letnimi stroški upravljanja ICS2 in TAPAS na podlagi zneska, ki ga je Švica že plačala za dejanske stroške, nastale Komisiji, Švici pa bo predložila poročilo o obračunu stroškov, ki bo vseboval razčlenitev stroškov, ki pomenijo različne storitve in nakup programske opreme, in

–Švici predložila dejanske letne stroške, tj. dejansko nastale operativne stroške za preteklo leto. Komisija bo izračunala dejanske in ocenjene stroške v skladu s svojimi pogodbami z izvajalci, sklenjenimi v okviru obstoječih postopkov za oddajo javnih naročil.

Komisija bo izračunala razliko stanja (negativnega ali pozitivnega) med dejanskimi stroški in ocenjenim zneskom preteklega leta ter jo sporočila Švici s poročilom o obračunu stroškov. Poročilo o obračunu stroškov bo vsebovalo ocenjeni letni znesek za prispevek ter znesek razlike stanja (negativnega ali pozitivnega), ki se bosta seštela v neto znesek, ki ga bo Komisija zaračunala Švici z letnim bremepisom.

(g)Plačilo bo Švica izvršila po datumu izdaje bremepisa. Vsa plačila je treba Komisiji v 60 dneh nakazati na bančni račun, naveden na bremepisu.

(h)Če Švica plača zneske iz točke (c) pozneje, kakor je določeno v točki (g), lahko Komisija zaračuna zamudne obresti (po obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje posle v eurih in je objavljena v seriji „C“ Uradnega lista Evropske unije na dan, ko poteče rok za plačilo, povišan za 1,5 odstotne točke). Enaka obrestna mera se uporablja za plačila, ki jih opravi Unija.

(i)Če Švica za osrednje komponente ICS2, aplikacije ali storitve zahteva posebne prilagoditve ali nove proizvode IT, za začetek in zaključek tega razvoja velja ločen medsebojni sporazum v zvezi s potrebami po sredstvih in razvojnimi stroški.

(j)Vse učno gradivo, ki ga pripravita in posodabljata pogodbenici, se brezplačno posreduje vsem pogodbenicam po elektronski poti. Švica lahko na podlagi posredovanega učnega gradiva izdeluje primerke dela, ga razširja, prikazuje in opravlja ter pripravlja izpeljana dela

(1)le, če je avtor naveden na način, kot ga določa posredovano učno gradivo;

(2)le v nekomercialne namene.

(k)Pogodbenici soglašata, da bosta priznavali in izpolnjevali svoje zadevne naloge v zvezi z uporabo osrednjih komponent ICS2, kot je opisano v Prilogi I k temu sporazumu.

(l)V primeru resnih pomislekov glede pravilnega delovanja navedene priloge ali ICS2 lahko katera koli pogodbenica začasno opusti uporabo tega sporazuma, če je o tem tri mesece vnaprej pisno obvestila drugo pogodbenico.

Naslov IV

Izstopna skupna deklaracija

Člen 18

Oblika in vsebina izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike obdelave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

2. Izstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, ki jih za tako deklaracijo določata stolpca A1 in A2 poglavja 3 Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 ter so skladne z njihovimi ustreznimi oblikami, oznakami in številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447. Sestavi se v skladu z opombami v navedenih prilogah. Izstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo sestavi.

3. Carinski organi dovolijo vložitev izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali katerega koli nadomestnega sredstva, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v eni od naslednjih okoliščin:

(a)kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b)kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ne deluje, če carinski organi uporabljajo enako stopnjo obvladovanja tveganja, kot se uporablja za izstopno skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike obdelave podatkov. Izstopno skupno deklaracijo v papirni obliki podpiše oseba, ki jo sestavi. Take papirne izstopne skupne deklaracije vsebujejo navedbe iz odstavka 2, po potrebi pa so jim priložene nakladnice ali drugi ustrezni seznami.

4. Vsaka od pogodbenic opredeli pogoje in načine, v skladu s katerimi lahko oseba, ki mora predložiti izstopno skupno deklaracijo, spremeni eno ali več navedb v tej deklaraciji po tem, ko je bila vložena.

Člen 19

Opustitev obveznosti vložitve izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)električno energijo;

(b)blago, ki izstopa po cevovodu;

(c)pisemske pošiljke, kar pomeni pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(d)blago v poštnih pošiljkah, ki se giblje v skladu s pravili Konvencije Svetovne poštne zveze;

(e)blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu z zakonodajo pogodbenic, razen palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev, rezervnih delov, dodatkov in opreme za take predmete, če se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

(f)blago v osebni prtljagi potnika;

(g)blago, zajeto z zvezkoma ATA in CPD;

(i)orožje in vojaško opremo, ki ju s carinskega območja pogodbenice z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za potrebe vojaških organov, iznesejo organi, pristojni za vojaško obrambo pogodbenic;

(j)naslednje blago, ki se iznese s carinskega območja ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)blago, ki se uporabi za gradnjo, popravilo, vzdrževanje ali pretvorbo objektov na morju;

(2)blago, ki se uporabi za postavitev ali opremljanje objektov na morju;

(3)potrebščine, ki se uporabijo oziroma porabljajo na objektih na morju;

(k)blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa člen 1(51) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)blago, ki je kot del ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v plovila in zrakoplove ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplovov, ter živila in druge proizvode, namenjene za porabo ali prodajo na krovu;

(m)gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(n)blago, odpremljeno s carinskih območij pogodbenic v Ceuto in Melillo, Helgoland, Republiko San Marino, Vatikansko mestno državo ali občino Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(o)blago, ki se prevaža na plovilih, ki se gibljejo med pristanišči pogodbenic, brez vmesnega pristanka v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p)blago, ki se prevaža na zrakoplovih, ki se gibljejo med letališči pogodbenic, brez vmesnega pristanka na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic.

2. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) tega sporazuma.

3. Pogodbenici ne zahtevata izstopne skupne deklaracije za blago v naslednjih primerih:

(a)kadar mora plovilo, ki prevaža blago med pristanišči pogodbenic, pristati v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu plovila;

(b)kadar mora zrakoplov, ki prevaža blago med letališči pogodbenic, pristati na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu zrakoplova;

(c)kadar v pristanišču ali na letališču blago ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinska območja zadevne pogodbenice in s katerim bo prepeljano z navedenih območij;

(d)kadar je bilo blago natovorjeno v predhodnem pristanišču ali na letališču na carinskih območjih pogodbenic, kjer je bila vložena izstopna skupna deklaracija ali se je uporabljala opustitev obveznosti vložitve predodhodne deklaracije, in ostalo na prevoznem sredstvu, s katerim bo prepeljano s carinskih območij pogodbenic;

(e)kadar je blago, ki je v začasni hrambi ali dano v postopek proste cone, pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali prosto cono pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, zrakoplov ali železnico, ki ga bo prepeljala s carinskih območij pogodbenic, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1)pretovarjanje se opravi v 14 dnevih od predložitve blaga v skladu z zakonodajo zadevne pogodbenice oziroma se to obdobje, ki ga odobrijo carinski organi, v izjemnih okoliščinah podaljša, kadar 14 dni ne zadostuje za obravnavo navedenih okoliščin;

(2)informacije o blagu so dostopne carinskim organom;

(3)prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika;

(f)kadar je bilo blago pripeljano na carinski ozemlji pogodbenic, vendar so ga pristojni carinski organi zavrnili in je bilo nemudoma vrnjeno v državo izvoza.

Člen 20

Kraj vložitve izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar se izvozna carinska deklaracija, ki se uporabi kot izstopna skupna deklaracija, vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti v zvezi z izvozom blaga, ki je namenjeno v tretjo državo. Pristojni urad v enem ali drugem primeru na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja za varnostne in varstvene namene ter tudi varnostne in varstvene carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne.

2. Kadar blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku tranzitni postopek, se za posredovanje informacij iz člena 18(2) pristojnim organom druge pogodbenice uporablja novi informacijsko podprti tranzitni sistem.

V tem primeru carinski urad prve pogodbenice da carinskemu organu druge pogodbenice na voljo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol, če:

(a)carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)je to potrebno za enotno uporabo pravil v tem sporazumu.

Pogodbenici v sistemu iz člena 12(3) Sporazuma izmenjata informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b).

3. Z odstopanjem od odstavka 1, razen za zračni prevoz, ko blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih tranzitni postopek ne opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se izstopna skupna deklaracija vloži neposredno pri pristojnem carinskem uradu izstopa druge pogodbenice, kjer blago končno izstopi v tretjo državo.

Člen 21

Roki za vložitev izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži v naslednjih rokih:

(a)za pomorski promet:

(1)za gibanje tovora v zabojnikih, razen za tovor iz točk (2) in (3), najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo zapustilo carinska območja pogodbenic;

(2)za gibanje tovora v zabojnikih med carinskima območjema pogodbenic in Grenlandijo, Ferskimi otoki, Islandijo ali pristanišči na Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemskem morju in vsemi pristanišči Maroka najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(3)za gibanje tovora v zabojnikih med francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki in ozemljem zunaj carinskih območij pogodbenic, kadar prevoz traja manj kot 24 ur, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(4)za gibanje tovora, ki ni v zabojnikih, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(b)za zračni promet najpozneje pol ure pred odhodom z letališča na carinskih območjih pogodbenic;

(c)za cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh najpozneje eno uro, preden blago zapusti carinski območji pogodbenic;

(d)za železniški promet:

(1)kadar prevoz z vlakom od zadnje ranžirne postaje do carinskega urada izstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad izstopa;

(2)v vseh drugih primerih najpozneje dve uri, preden blago zapusti carinski območji pogodbenic.

2. V naslednjih primerih kot rok za vložitev izstopne skupne deklaracije velja rok, ki se uporablja za aktivno prevozno sredstvo, uporabljeno za zapustitev carinskih območij pogodbenice:

(a)kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na drugem prevoznem sredstvu, s katerega se prenese, preden zapusti carinski območji pogodbenic (intermodalni prevoz);

(b)kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na prevoznem sredstvu, ki je ob zapustitvi carinskih območij pogodbenic natovorjeno na aktivno prevozno sredstvo (kombinirani prevoz).

3. Roki iz odstavkov 1 in 2 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

4. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko vsaka od pogodbenic določi drugačne roke:

(a)v primerih prometa iz člena 20(2), da se omogočita zanesljiva analiza tveganja in prestrezanje pošiljk z namenom opravljanja morebitnih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol;

(b)v primeru sklenitve mednarodnega varnostnega sporazuma med to pogodbenico in tretjo državo, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) tega sporazuma.“

„PRILOGA II

POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKT

NASLOV I

Podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 1

Splošno

Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:

(a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika;

(b)vložnik izkaže, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezne carinske kontrole;

(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti določene vrste zadevne poslovne dejavnosti;

(d)ustrezni varnostni in varstveni standardi, ki se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih telesne celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev.

Člen 2

Izpolnjevanje zahtev

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če:

(a)upravni ali sodni organ ni sprejel odločbe, s katero je ugotovil, da je ena od oseb, opisanih v točki (b), v zadnjih treh letih huje ali večkrat kršila carinsko zakonodajo ali davčne predpise v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, in

(b)nobena od naslednjih oseb, če je to ustrezno, ni vpisana v evidenco storilcev hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, vključno z gospodarsko dejavnostjo vložnika:

(1)vložnik;

(2)zaposleni, odgovoren(-ni) za carinske zadeve vložnika, ter

(3)oseba(-e), ki vodi(-jo) družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njenim upravljanjem.

2. Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, kršitev obravnava kot zanemarljivo glede na število ali obseg povezanih postopkov, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.

3. Če ima oseba iz odstavka 1(b)(3) tega člena, ki ni vložnik, sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

4. Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

Člen 3

Zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in transportnih evidenc

Šteje se, da je merilo iz člena 1(b) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)vložnik vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v pogodbenici, v kateri se vodi knjigovodstvo, omogoča carinsko kontrolo na podlagi revizije in vodi evidenco podatkov, ki zagotavljajo revizijsko sled od trenutka, ko je podatek vnesen v spis;

(b)evidence, ki jih vložnik vodi za carinske namene, so vključene v računovodski sistem vložnika ali omogočajo navzkrižno preverjanje informacij z računovodskim sistemom;

(c)vložnik carinskemu organu omogoči fizični dostop do svojih računovodskih sistemov ter po potrebi do svojih trgovinskih in transportnih evidenc;

(d)vložnik carinskemu organu omogoči elektronski dostop do svojih računovodskih sistemov ter po potrebi do svojih trgovinskih in transportnih evidenc, če se ti sistemi ali evidence vodijo elektronsko;

(e)vložnik ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna preprečiti, odkriti, in popraviti napake ter preprečiti in odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(f)če je primerno, ima vložnik zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj, izdane v skladu z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;

(g)vložnik ima zadovoljive postopke za arhiviranje svojih evidenc in informacij ter varovanje pred izgubo podatkov;

(h)vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(i)vložnik ima ustrezne varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika;

(j)če je primerno, ima vložnik vzpostavljene zadovoljive postopke za ravnanje z uvoznimi in izvoznimi licencami, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, vključno z ukrepi za razlikovanje blaga, za katero veljajo prepovedi ali omejitve, od drugega blaga, ter ukrepi za zagotovitev skladnosti s temi prepovedmi in omejitvami.

Člen 4

Finančna solventnost

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(c) izpolnjeno, če vložnik izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)vložnik ni v stečajnem postopku;

(b)v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carin in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(c)vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže, da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije.

2. Če je bil vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost iz člena 1(c) ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Člen 5

Varstveni in varnostni standardi

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(d) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih v zvezi z dovoljenjem, zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom in so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa;

(b)obstajajo ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do pisarn, območij natovarjanja, nakladalnih dokov, območij za pretovarjanje in drugih zadevnih krajev;

(c)sprejeti so ukrepi za ravnanje z blagom, ki vključujejo zaščito pred nedovoljenim vnosom ali menjavo blaga ali neustreznim ravnanjem z blagom ter pred prirejanjem tovornih enot;

(d)vložnik je sprejel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev ter z izvajanjem ustreznih pogodb ali drugih ustreznih ukrepov v skladu s poslovnim modelom vložnika zagotavljajo, da ti poslovni partnerji zagotovijo varnost svojega dela mednarodne dobavne verige;

(e)vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, ter, če to zahtevajo okoliščine, izvaja redna preverjanja zanesljivosti zaposlenih, ki so že na takih položajih;

(f)vložnik ima varnostne postopke za morebitne zunanje ponudnike storitev, s katerimi pogodbeno sodeluje;

(g)vložnik zagotovi, da njegovo osebje, odgovorno za varnost, aktivno sodeluje v programih za večjo ozaveščenost o teh vprašanjih varnosti;

(h)vložnik je imenoval kontaktno osebo, pristojno za vprašanja, povezana z varnostjo in varstvom.

2. Če je vložnik imetnik varnostnega in varstvenega potrdila, izdanega v skladu z mednarodno konvencijo, ali mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskega standarda Evropskega organa za standardizacijo, se ta potrdila upoštevajo pri preverjanju izpolnjevanja meril iz člena 1(d).

Šteje se, da so merila izpolnjena, če se ugotovi, da so merila za izdajo potrdila enaka ali enakovredna tistim iz člena 1(d).

3. Če je vložnik regulirani agent ali znani pošiljatelj na področju varovanja v civilnem letalstvu, se merila iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena v zvezi z lokacijami in operacijami, za katere je vložnik pridobil status reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja enaki ali enakovredni pogojem iz člena 1(d).

NASLOV II

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

Člen 6

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

1. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene v svojem imenu vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

2. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz v imenu druge osebe, ki je prav tako pooblaščeni gospodarski subjekt, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

Člen 7

Ugodnejša obravnava pri oceni tveganja in kontrolah

1. Pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in varnostni pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih.

2. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo ali je pooblaščen za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo namesto vstopne skupne deklaracije ali kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt pooblaščen za uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov za predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji iz člena 10(8) Sporazuma ter člena 1(4) Priloge I, pristojni organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, če je bila pošiljka izbrana za carinsko kontrolo. Navedeni carinski organ obvesti pooblaščeni gospodarski subjekt pred prihodom blaga na carinsko območje pogodbenic.

O tem obvesti tudi prevoznika, če se razlikuje od pooblaščenega gospodarskega subjekta iz prvega pododstavka, če je prevoznik pooblaščeni gospodarski subjekt in je povezan z elektronskimi sistemi, ki se nanašajo na deklaracije iz prvega pododstavka.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

3. Kadar je pošiljka, ki jo prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, izbrana za fizično kontrolo ali kontrolo dokumentov, se navedene kontrole izvajajo prednostno.

Na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta se lahko kontrole opravijo na kraju, ki ni kraj predložitve blaga carini.

Člen 8

Izvzetje iz ugodnejše obravnave

Ugodnejša obravnava iz člena 7 se ne uporablja za kontrole na področju carinske varnosti v zvezi s posebnimi visokimi stopnjami nevarnosti ali obveznosti glede kontrol iz druge zakonodaje.

Vendar carinski organi pošiljke, ki jih prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, obravnavajo prednostno, enako pa velja tudi za potrebne formalnosti in kontrole v zvezi z njimi.

NASLOV III

Zadržanje, odprava in razveljavitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 9

Zadržanje statusa

1. Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta zadrži, če:

(a)meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo ali razveljavitev odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi ali razveljavitvi;

(b)meni, da pogoji za odločbo niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;

(c)imetnik odločbe zahteva tako zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.

2. V primeru iz točk (b) in (c) odstavka 1 imetnik odločbe obvesti carinski organ o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje ukrepov.

Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče zadržanje.

3. Zadržanje ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom zadržanja in se še niso končali.

4. Imetnik odločbe se o zadržanju obvesti.

Člen 10

Odprava statusa

1. Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta odpravi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(b)imetnik odločbe je vedel ali bi moral vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;

(c)odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.

2. Imetnik odločbe se o odpravi obvesti.

3. Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če je v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi določeno drugače.

Člen 11

Razveljavitev statusa

1. Pristojni carinski organi odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta razveljavijo, če:

(a)eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen ali

(b)na podlagi zahtevka imetnika odločbe ali

(c)imetnik dovoljenja ne izvede potrebnih ukrepov za izpolnitev pogoja, določenega z odločbo, ali obveznosti, naloženih z odločbo, v predpisanem roku zadržanja iz člena 9(1)(b) in (c).

2. Razveljavitev začne veljati naslednji dan po obvestilu.

3. Imetnik odločbe se o razveljavitvi obvesti.

NASLOV IV

Člen 12

Izmenjava informacij

Pogodbenici se redno obveščata o identiteti njunih pooblaščenih gospodarskih subjektov za namene varnosti in pri tem navedeta naslednje podatke:

(a)identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (TIN – Trader Identification Number) v formatu, ki se sklada z zakonodajo v zvezi z registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov (EORI – Economic Operator Registration and Identification);

(b)ime in naslov pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(c)številko listine, s katero je bil podeljen status pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(d)trenutni status (veljaven, zadržan, razveljavljen);

(e)obdobja sprememb statusa;

(f)datum začetka veljavnosti odločbe in poznejših dogodkov (zadržanja in razveljavitve);

(g)organ, ki je izdal odločbo.“

(1) UL L 199, 31.7.2009, str. 24.

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(3) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(5) UL L 203, 26.6.2020, str. 1.

(6) UL L 206, 30.6.2020, str. 8.

(7) UL L 325, 16.12.2019, str. 168.

(8) Časovni okvir za začetek uporabe prve objave ICS2: od 15. 3. 2021 do 1. 10. 2021; časovni okvir za začetek uporabe druge objave ICS2: od 1. 3. 2023 do 2. 10. 2023; časovni okvir za začetek uporabe tretje objave ICS2: od 1. 3. 2024 do 1. 10. 2024;Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) xxx (UL L dd.mm.llll., str. x).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558), ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) xxx (UL L dd.mm.llll., str. x).

(11) Konvencija med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko ter Švicarsko konfederacijo o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987 (UL L 226, 13.8.1987, str. 2, vključno s predhodnimi in prihodnjimi spremembami, ki jih je odobril Skupni odbor z zgoraj navedeno konvencijo).

(12) Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je posodobljen tako, da vključuje nove varnostne zahteve iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 (UL L 111, 25.4.2019, str. 54). Uvedba postopne posodobitve novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema je določena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151.

(13) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (UL L 114, 30.4.2002, str. 73), vključno s predhodnimi in prihodnjimi spremembami, ki jih je odobril Skupni odbor z zgoraj navedenim sporazumom.

(14) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Top