EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 23.11.2021

JOIN(2021) 32 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU

ODZIV NA DRŽAVNO PODPRTO INSTRUMENTALIZACIJO MIGRANTOV NA ZUNANJIH MEJAH EU

1.UVOD

Z državno podprto instrumentalizacijo ljudi v politične namene se je pojavila posebej kruta oblika hibridne grožnje. Take prakse so v nasprotju z vrednotami EU in univerzalnimi vrednotami. Preprečevanje hibridnih groženj je eden najbolj zapletenih izzivov, s katerimi se soočajo Evropska unija in njene države članice. Načini, na katere lahko državni ali nedržavni akterji pritiskajo na drugo državo ali jo napadajo, so se razvili. Pojavljajo se lahko v različnih oblikah, od kibernetskih napadov do tujih kampanj manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Vse te oblike groženj so namenjene destabilizaciji ali spodkopavanju družbe in ključnih institucij ter ogrožajo državljane.

Nedavne ukrepe Lukašenkovega režima in njegovih podpornikov je treba obravnavati s tega vidika – kot nameren poskus ustvarjanja neprenehne in dolgotrajne krize v okviru širših in usklajenih prizadevanj za destabilizacijo Evropske unije, s čimer se preizkuša njena enotnost in odločenost. Ta dejanja predstavljajo dejansko in pretečo grožnjo za varnost EU. Poleg tega imajo taka dejanja in strategija, na katerih temeljijo, globalne posledice in so zaskrbljujoči ne le za EU, temveč tudi za mednarodno skupnost.

Pred preizkušnjo je postavljena EU kot celota, zlasti pa Litva, Poljska in Latvija, ki od poletja doživljajo zahrbtno novo grožnjo v obliki instrumentalizacije obupanih ljudi. To je privedlo do povečanja števila nezakonitih prehodov meje iz Belorusije brez primere. Medtem ko v zadnjih letih skoraj ni bilo poskusov nezakonitega prečkanja zunanjih meja iz Belorusije v EU, je to zdaj vsakodnevna resničnost. Sprožil in organiziral jo je Lukašenkov režim, ki zvablja ljudi na mejo s sodelovanjem tihotapcev migrantov in kriminalnih mrež.

Za migrante na meji so razmere še naprej zelo težke. Ključno je, da humanitarna pomoč doseže vse ljudi v stiski in da se jim zagotovi življenjsko pomembna pomoč.

EU je ostro obsodila to instrumentalizacijo ranljivih migrantov in beguncev. Resnost razmer je bila jasno izražena na najvišji ravni. Evropski svet je to grožnjo obravnaval na zasedanjih junija in oktobra 2021 1 . Predsednica Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji ravnanje Belorusije opredelila kot hibridni napad z namenom destabilizacije Evrope 2 . Trdno stališče EU je še naprej, da Lukašenkov režim nima demokratične legitimnosti.

Najbolj prizadetim državam članicam, ki upravljajo zunanjo mejo v imenu EU, je bila zagotovljena odločna podpora. Ta podpora je zajemala operativno in finančno pomoč za okrepitev upravljanja meja in zadovoljitev humanitarnih potreb. Ob tem so potekala močna diplomatska prizadevanja za pozive tretjim državam in letalskim družbam, naj se izognejo nenamernemu sodelovanju pri beloruski strategiji, pa tudi za usmerjanje neposrednega pritiska na samo Belorusijo. Prizadevanja EU za vzpostavitev koalicije, ki bi nasprotovala instrumentalizaciji, so hitro prinesla rezultate. Ena za drugo se zapirajo tranzitne poti, ki jih tihotapci izkoriščajo za privedbo migrantov na belorusko mejo.

To sporočilo vsebuje pregled ukrepov, ki so bili doslej sprejeti kot odziv, in ukrepov, ki se izvajajo za okrepitev teh prizadevanj. Predstavlja tudi vpogled v to, kako bi lahko sedanji okvir v prihodnje prilagodili, da bi zagotovil trajnejši nabor orodij za reševanje prihodnjih poskusov destabilizacije EU z državno podprto instrumentalizacijo migrantov brez urejenega statusa. EU ne bo sprejela hibridnih napadov, s katerimi se v politične namene na ta način izkoriščajo ljudje in njihovo trpljenje ter ki povzročajo nasilje in izgubo življenj. Mednarodna skupnost kot celota mora stopiti skupaj in se zoperstaviti tej manipulaciji ljudi.

Skupna moč in solidarnost celotne EU pri enotnem reševanju tega vprašanja še poudarjata dodano vrednost EU pri upravljanju meja in migracij.

2.SEDANJE STANJE

Razmere na zunanjih mejah EU

Do 16. novembra je skupno število prihodov iz Belorusije v EU v letu 2021 znašalo 7 698, od tega 4 222 v Litvo, 3 062 na Poljsko in 414 v Latvijo. V letu 2021 je bilo preprečenih več kot 40 000 poskusov prečkanja teh meja 3 . Izmed državljanov tretjih držav so bili pri tem najbolj vključeni iraški in afganistanski državljani. Ločeno od državno podprte instrumentalizacije migrantov se številni beloruski državljani poskušajo izogniti represiji, ki jo izvaja beloruski režim. 

Razmere na poljski meji z Belorusijo je beloruski režim 8. novembra namerno zaostril. Na beloruski strani je bilo zbranih več tisoč ljudi, da bi se izvajal pritisk na poljsko mejo. To so sprožili beloruski organi. V naslednjih dneh so beloruski organi manjše skupine migrantov opremili z orodjem in solzivcem, da bi ti poskusili nasilno vstopiti. Beloruski vojaki so delno uničili začasno mejno pregrado.

Zadevne tri države članice so v odgovor sprejele različne ukrepe. Vse so razglasile izredno stanje in s podporo EU okrepile svojo prisotnost na zunanjih mejah, vpoklicale pa so tudi svoje oborožene sile. Sprejele so tudi posebno zakonodajo za obravnavo teh konkretnih razmer 4 . Komisija je v stiku s temi državami članicami in daje tehnične nasvete pri njihovi zakonodaji, da se zagotovi doslednost spoštovanja temeljnih pravic in prava EU.

Razmere so očitno vplivale na število prošenj za azil, ki se je znatno povečalo. Do 14. novembra je bilo v Litvi vloženih 2 649 prošenj za azil, v Latviji 294 in na Poljskem 6 498.

Poleg tega obstajajo trdni dokazi, da se je znatno povečalo število nedovoljenih sekundarnih gibanj, povezanih z nezakonitim vstopom iz Belorusije. Nemčija je ocenila, da je mogoče s tem povezati več kot 10 000 odkritih primerov na nemški meji s Poljsko v zadnjih mesecih. Nemška zvezna policija in poljska policija sodelujeta pri patruljiranju obmejnega območja in izvajanju kontrol za odkrivanje morebitnih migrantov brez urejenega statusa. Skupna prizadevanja proti tihotapljenju potekajo tudi v okviru skupne preiskovalne celice v Vilni, kjer si Litva, Poljska, Nemčija in Finska izmenjujejo informacije o tihotapskih dejavnostih in usklajujejo skupni operativni odziv. Doslej je bilo obravnavanih šestnajst primerov tihotapljenja. Preiskovalna celica bo v začetku decembra postala operativna projektna skupina, k sodelovanju pa bodo povabljene tudi druge države članice.

Humanitarne razmere v Belorusiji in takojšen odziv EU

Belorusko ravnanje je povzročilo humanitarno krizo, potrjenih pa je bilo že več smrtnih žrtev. Opozoriti je treba, da je za reševanje te krize v prvi vrsti odgovorna Belorusija. Zavezuje jo Ženevska konvencija, vključno z načelom nevračanja. Zato mora Belorusija zagotoviti ustrezno zaščito beguncev, ki jih je sprejela na svoje ozemlje, in v ta namen sodelovati z UNHCR.

V Belorusiji so moški, ženske in otroci, vključno z osebami v ranljivem položaju, kot so nosečnice, obtičali pri temperaturah pod ničlo. Z zaostritvijo zime se bodo razmere le še poslabšale. Ker humanitarne organizacije nimajo ustreznega dostopa, je težko oceniti točno število ljudi v stiski. Ocenjuje se, da je blizu meje 2 000 ljudi, v Belorusiji pa jih je skupaj obtičalo do 15 000. Zdaj se poroča, da so beloruski organi v regiji organizirali prenočitvene zmogljivosti za več žensk in otrok ter preselili ljudi iz začasnih taborov na meji v logistični center v bližini.

Čeprav je omejen dostop oviral ocenjevanje potreb, je Komisija ostala v tesnem stiku s svojimi partnerskimi humanitarnimi organizacijami. Z nedavnimi odločitvami je bilo mobiliziranih 700 000 EUR humanitarnih sredstev za podporo partnerjem pri zagotavljanju pomoči ranljivim osebam, ki so obtičale na meji in znotraj države (glej spodaj).

Razmere v državah članicah in takojšen odziv EU

EU je najbolj prizadetim državam članicam ponudila takojšnjo podporo, zagotovila materialno podporo prek mehanizma civilne zaščite, napotila agencije EU in mobilizirala dodatna sredstva, da bi ustreznim humanitarnim agencijam na terenu zagotovila popoln dostop. Okrepljena je bila politična podpora, obisk komisarke Johansson avgusta v Litvi in septembra na Poljskem pa je prinesel številne ukrepe, vključno z odločitvijo o nujni pomoči iz Sklada za azil, migracije in vključevanje Litvi v višini 36,7 milijona EUR. Nepovratna sredstva zagotavljajo podporo za izvajanje azilnih postopkov in boljše pogoje za sprejem, tudi za ranljive osebe.

Komisija od julija na tedenskih srečanjih mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje združuje prizadete države članice, agencije EU, ESZD in ustrezne mednarodne organizacije, da bi zagotovila visokokakovostno spremljanje razmer in usklajevanje za oblikovanje učinkovitega odziva.

Litva je 15. julija 2021 sprožila mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Komisija je usklajevala pomoč iz 19 držav članic 5 in Norveške, ki so jo sestavljali šotori, postelje, ogrevalni sistemi, električni generatorji, posteljnina, obroki hrane in druga pomoč v naravi. Poljska in Latvija imata še naprej možnost sprožiti mehanizem Unije na področju civilne zaščite, pri čemer lahko vsaka država opredeli svoje posebne potrebe. Center za usklajevanje nujnega odziva pod okriljem Evropske komisije je v stalnem stiku s Poljsko, Latvijo in Litvo, da bi zagotovil potrebno podporo.

Od julija so bile mobilizirane tudi agencije EU za notranje zadeve. Doslej je bilo v Litvo napotenih 104 uradnikov agencije Frontex, 73 strokovnjakov urada EASO, dva gostujoča uradnika Europola in en analitik. Poleg tega je agencija Frontex v Litvi zagotovila patruljne in transportne avtomobile ter helikopterje. Na latvijsko mejo z Belorusijo je trenutno napotenih sedem mejnih policistov agencije Frontex, en patruljni avtomobil in eno termovizijsko vozilo ter devet strokovnjakov urada EASO (podporni uradniki in tolmači). Na Poljsko so bili napoteni tudi strokovnjak Europola in trije uradniki mejne straže agencije Frontex, ki so bili na Poljskem pred to krizo. Agencija Frontex Latvijo in Litvo podpira tudi pri vračanju, nedavno pa je prejela prošnjo za podporo tudi iz Poljske.

3.REŠEVANJE SEDANJE KRIZE

Ukrepi zunaj EU

-Omejevalni ukrepi (sankcije)

Odziv EU na instrumentalizacijo migrantov s strani Lukašenkovega režima sledi vse večji zaskrbljenosti, da Belorusija krši mednarodne norme, tako z vidika zatiranja demokracije kot prisilnega pristanka letala družbe Ryanair v maju 6 . Sankcije v odziv na potvorjene volitve in represijo nad civilno družbo in opozicijo ter na preusmeritev letov so se postopoma stopnjevale, na seznamu sankcij pa je zdaj 166 posameznikov in 15 subjektov. To dopolnjujeta celovit sveženj gospodarskih in finančnih ukrepov proti Belorusiji ter prepoved preletov zračnega prostora EU in dostopa do letališč v EU za beloruske prevoznike.

Ti ukrepi se zdaj razširjajo kot poseben odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov in beguncev s strani Belorusije. Svet je 15. novembra spremenil režim sankcij EU v zvezi z Belorusijo, EU pa lahko zdaj ukrepa tudi proti posameznikom in subjektom, ki organizirajo dejavnosti, ki olajšujejo nezakonito prehajanje meja EU ali prispevajo k njim. Po preiskavah Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) se bodo morda uvedli nadaljnji ukrepi.

Svet je dosegel tudi politični dogovor o petem svežnju uvrstitev na seznam v odziv na razmere na meji, instrumentalizacijo migrantov in nadaljnjo represijo v Belorusiji. V skladu s postopnim pristopom EU k sankcijam bo okrepljeni pravni okvir EU omogočil uvedbo nadaljnjih ukrepov proti tistim, ki namerno ogrožajo življenja, zdravje in dobro počutje ljudi ter poskušajo spodkopati varnost zunanjih meja EU. Komisija je v odziv na razvoj dogodkov pripravljena predlagati nadaljnje omejevalne ukrepe za razpravo v Svetu, da bi omejila zmožnosti beloruskega režima za izkoriščanje migrantov.

Odločno in enotno izvajanje obstoječih omejevalnih ukrepov bo povečalo pritisk na režim 7 . Ti ukrepi bodo zaradi gospodarskega profila nekaterih oseb in subjektov, uvrščenih na seznam, prinesli znatne rezultate. Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo je ključna za zagotovitev, da se skrite ekonomske vezi razkrijejo vsem zadevnim nacionalnim organom in da se sankcije izvajajo v celoti. Komisija in države članice so sistematično ukrepale za izvršitev omejitve preletov letalskih prevoznikov EU nad Belorusijo. Komisija bo v odgovor na vprašanja o izvajanju, ki jih je prejela od podjetij, odvetniških pisarn in nacionalnih organov, v kratkem predlagala dodatne smernice 8 . 

-Začasno prenehanje izvajanja sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov

Svet je 9. novembra 2021 sprejel predlog Komisije o delni začasni prekinitvi izvajanja sporazuma med EU in Belorusijo o poenostavitvi vizumskih postopkov. Začasno prenehanje izvajanja se nanaša na vladne uradnike Belorusije (člane beloruskih uradnih delegacij, ter člane beloruskih nacionalnih in regionalnih vlad in parlamentov, beloruskega ustavnega sodišča in beloruskega vrhovnega sodišča). To pomeni, da bodo morali beloruski uradniki za vsako vlogo za izdajo vizuma predložiti celoten sklop spremnih dokumentov, izdaja vizumov za večkratni vstop ne bo poenostavljena, prav tako pa ne bodo upravičeni do oprostitve vizumske takse. Druge določbe sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov ostajajo v veljavi, poenostavitev pa bo še naprej veljala za navadne državljane Belorusije.

-Diplomatska prizadevanja

EU že od začetka krize v polni meri uporablja diplomatska orodja, ki jih ima na voljo. Sodelovanje je potekalo tako na politični kot na tehnični ravni. Predsednica von der Leyen je poudarila potrebo po proaktivnem pristopu in napovedala, da bo podpredsednik Shinas ob usklajevanju z visokim predstavnikom in podpredsednikom Borrellom potoval v glavne zadevne države izvora in tranzita, da se prepreči, da bi ljudje zašli v past, ki jo je nastavil beloruski režim.

Visoki predstavnik/podpredsednik Borrell je 30. julija dal izjavo v imenu EU, v kateri je obsodil instrumentalizacijo migrantov in beguncev s strani režima 9 , 10. novembra pa je dal drugo izjavo, v kateri je položaj opredelil kot hibridni napad 10 . Beloruskemu režimu so bile avgusta in septembra izročene demarše. Visoki predstavnik/podpredsednik Borrell je 14. in 16. novembra poklical beloruskega zunanjega ministra Makeja ter ga opozoril na negotove humanitarne razmere na meji in zahteval, naj režim preneha s sedanjimi nezakonitimi in nemoralnimi praksami. 

EU je vprašanje državno podprte instrumentalizacije migrantov izpostavila tudi pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter pred Združenimi narodi v New Yorku in Ženevi. Na zahtevo EU je 11. novembra potekalo zaprto srečanje Varnostnega sveta ZN o razmerah na meji in instrumentalizaciji migrantov v Belorusiji. Zunanji ministri skupine G7 so 18. novembra dali izjavo, v kateri so izrazili solidarnost s Poljsko, Litvo in Latvijo ter pozdravili ukrepe EU, ki se izvajajo v tesnem sodelovanju z državami izvora in tranzita, da bi ustavili ravnanje Lukašenkovega režima.

Komisija in visoki predstavnik sta povečala število obiskov ključnih partnerskih držav izvora in tranzita. Organi v partnerskih državah so bili opozorjeni na razmere na meji EU z Belorusijo, na tveganje izkoriščanja njihovih državljanov in oseb v tranzitu, na potrebo po dejavnem obveščanju njihovih državljanov o tveganjih in nevarnostih nedovoljenih migracij v Evropo ter na možnosti negativnega vpliva na njihove odnose z EU. Poudarjen je bil pomen sodelovanja pri vračanju migrantov, ki nimajo zakonite pravice do prebivanja v EU. Predsednica von der Leyen je to vprašanje aktivno izpostavila na mednarodni ravni in pred ključnimi partnerji, tudi pred Združenimi državami Amerike. Visoki predstavnik/podpredsednik Borrell je v začetku septembra obiskal Irak, oktobra pa je Turčijo obiskala komisarka Johansson. Podpredsednik Shinas je nedavno obiskal Irak, Libanon, Združene arabske emirate in Turčijo, kmalu pa bo obiskal Uzbekistan.

EU je prek svoje mreže delegacij EU in tesnega sodelovanja z Eurocontrolom stalno spremljala razmere, da bi prepoznala spremembe vzorcev letov v Belorusijo ter odkrila pojavljanje novih poti. Partnerske države so bile pozvane, naj se borijo proti tihotapskim mrežam in uvedejo strožji nadzor nad leti in potniki, da bi se zmanjšalo tveganje nedovoljenega gibanja v EU.

Sodelovanje je vključevalo neposredne stike z letalskimi prevozniki in organi za civilno letalstvo. To je zajemalo razprave z arabsko organizacijo civilnega letalstva, v okviru katerih so se preučevali načini za omejitev nedobrovernih potovanj v Belorusijo.

Države članice EU so se na partnerske države obrnile tudi v zvezi z razmerami na meji EU z Belorusijo in nadaljnjo instrumentalizacijo migrantov s strani beloruskega režima. Delegacije EU so skupaj z državami članicami, pa tudi države članice pri dvostranskem delovanju v Kazahstanu, Indiji, Gruziji, Ukrajini, Turčiji in Uzbekistanu, pripravile skupne demarše.

Stalna prizadevanja EU so bila uspešna. Razprave z Irakom so ob upoštevanju predlogov Komisije v skladu s členom 25a vizumskega zakonika za izboljšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema izpostavile nujnost krepitve sodelovanja na področju vračanja, vključno z neprostovoljnim vračanjem. Potem ko sta visoki predstavnik/podpredsednik Borrell in komisarka Johansson julija prvič začela z namenskim sodelovanjem, je iraška vlada hitro ukrepala in avgusta prekinila direktne lete iz Bagdada v Belorusijo. Tako je še danes. Po obisku podpredsednika Shinasa so bili ustavljeni tudi leti iz Erbila, ki na poti v Belorusijo prečkajo tretje države. Irak je nadalje preiskal dejavnosti tihotapljenja in zaprl beloruske častne konzulate. Zdaj organizira lete za repatriacijo Iračanov, ki jih prav tako podpira Komisija (glej spodaj).

Novembra je bilo sprejetih še več drugih ukrepov za prekinitev letov in uvedbo strožjega nadzora nad leti in potniki, pri čemer letalski organi številnih ključnih držav zdaj zlasti iraškim, sirskim, afganistanskim in jemenskim potnikom zavračajo potovanje ali tranzit v Minsk. Pomembno bo spremljati izvajanje teh odločitev.

Potrebna bodo intenzivna diplomatska prizadevanja, da se prepreči izkoriščanje novih poti, pri čemer obstaja tveganje, da bo Belorusija poskušala nadomestiti izgubljeno z olajševanjem potovanja po novih poteh, zlasti z vzhoda. EU bi morala zadevne partnerje še naprej ozaveščati o nevarnosti, da se ujamejo belorusko strategijo kot vozlišče nedovoljenega gibanja. V zagotovilo partnerjem, da bo EU podprla preventivne ukrepe, in za pojasnitev morebitnih negativnih posledic, če se temu vprašanju ne namenita ustrezna pozornost in pomen, bo potrebno odločno in usklajeno kolektivno sporočanje.

-Boj proti dezinformacijam 

Manipuliranje z informacijami je ključno orodje, ki se uporablja za instrumentalizacijo migrantov. Obstajajo jasni dokazi, da se razmere izkoriščajo za obsežno kampanjo dezinformiranja z namenom diskreditacije mednarodnega ugleda EU, ki se jo predstavlja kot sovražno do beguncev. Ista kampanja Lukašenkov režim prikazuje, kot da izpolnjuje legitimne želje ljudi, ki si želijo migrirati, ob tem pa skuša odvračati pozornost od sistematičnih kršitev človekovih pravic v Belorusiji. Za učinkovit boj proti temu diskurzu je pomembno okrepiti kampanje za preglednost in obveščanje. Dostop medijev in organizacij civilne družbe je ključnega pomena za to, da bodo lahko prispevali k boju proti dezinformacijam.

Ruske medijske hiše pod državnim nadzorom so skupaj z beloruskimi kolegi stalno prisotne na beloruski meji. To zagotavlja mednarodno razširjanje manipulativnih sporočil. Razmere še poslabšuje dejstvo, da je režim večinoma zaprl neodvisne medijske hiše v Belorusiji.

EU bo še naprej zagotavljala pravno, finančno in drugo podporo neodvisnim beloruskim medijem, tudi za njihove dejavnosti v izgnanstvu. Vsem delegacijam EU je bilo naročeno, naj dejavno sodelujejo pri reševanju vprašanja prirejanja informacij. Skupina ESZD StratCom bo še naprej ozaveščala in javno razkrivala poskuse dezinformiranja in manipuliranja z informacijami s strani beloruskih in ruskih medijev, ki so pod nadzorom države, glede vprašanja migracij ter bo svoje analize in spremljanje prek sistema hitrega obveščanja delila z državami članicami in mednarodnimi partnerji.

-Družbeni mediji in boj proti zavajajočim informacijam za migrante

Družbeni mediji so imeli ključno vlogo pri spodbujanju povpraševanja po storitvah tihotapcev migrantov in ustvarjanju nerealističnih pričakovanj glede možnosti vstopa v EU. Tihotapci migrantov, pa tudi migranti v Belorusiji med seboj, jih uporabljajo tudi kot logistično orodje. Europol sodeluje s ponudniki družbenih medijev, da bi te platforme spodbudil k sodelovanju pri oviranju komunikacije.

Evropska služba za zunanje delovanje bo okrepila prizadevanja za boj proti napačnim in zavajajočim informacijam na spletu, pri čemer se bo osredotočila na področja, na katerih si migranti izmenjujejo informacije, Belorusija in tihotapci migrantov pa na njih lahko spodbujajo povpraševanje po nedovoljenih migracijah. Delegacije EU bodo poslale namensko komunikacijsko gradivo.

Obstoječi projekt InfoMigrants podpira informacijske kampanje in kampanje ozaveščanja za več kot 50 milijonov ljudi, ki so na voljo v šestih jezikih (francoščini, arabščini, angleščini, bengalščini, dariju in paštunščini) 11 . Izvaja informacijske kampanje prek spletnega medijskega portala, ki na enotni platformi zagotavlja novice in informacijske storitve za migrante in begunce v tretjih državah, prek Facebook Messengerja pa širi neposredno komunikacijo z migranti. Zagotavlja zanesljive, preverjene in objektivne informacije, da bi se odpravile napačne predstave o tveganjih na migracijski poti in kakovosti življenja v tujini. Konkretne informacije, ki se zdaj izdajajo v zvezi z Belorusijo, vključujejo dnevno poročanje in neposredno ozaveščanje glede zadevnih tveganj. Migranti, ujeti na beloruskih mejah, so lahko stopili v stik z InfoMigrants, da bi opozorili druge, naj se ne odločijo za potovanje, in pojasnili, da ni zagotovila za azil.

Mednarodni center za razvoj migracijske politike (ICMPD) prek projekta, ki ga financira EU, potencialnim migrantom v Aziji zagotavlja informacije o možnostih za zakonite poti ter o tveganjih, povezanih z nedovoljenimi migracijami. Namenski center v Iraku je hitro okrepil svoje dejavnosti, da bi ljudi odvračal od nadaljnjih odhodov v Belorusijo. Kampanja je potekala prek individualnega ozaveščanja, sporočil v družbenih medijih in televizijskih kampanj.

-Okrepitev humanitarne pomoči v Belorusiji

EU je prek nekaj ustvarjenih možnosti za zagotavljanje humanitarne pomoči migrantom, ki so obtičali v Belorusiji, v zadnjem času lahko podporo za razmere v Belorusiji usmerjala neposredno. To vključuje takojšnjo dodelitev 200 000 EUR Mednarodni federaciji Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) kot del skupnega prispevka EU v Sklad za nujno pomoč ob nesrečah, ki ga upravlja IFRC. To takojšnje financiranje s strani EU pomaga IFRC in nacionalnemu članu IFRC, Rdečemu križu Belorusije, pri zagotavljanju nujno potrebne pomoči, vključno s hrano, paketi s higienskimi pripomočki, odejami in kompleti prve pomoči.

Aktivirano je bilo tudi orodje Komisije za krize manjšega obsega, ki ima na voljo 500 000 EUR za mednarodne organizacije, kot so IOM, UNHCR in IFRC, za namene zagotavljanja nujne pomoči. S tem se lahko najbolj ranljivim osebam, ki so obtičali na meji, zagotovi življenjsko pomembna pomoč, vključno s hrano in vodo, neprehrambnimi potrebščinami (odeje, oblačila, izdelki za nego otrok) in zdravstvena podpora ter se jih pripravi na prezimovanje. Komisija je trenutno v stiku s svojimi humanitarnimi partnerji glede izvrševanja teh sredstev. Nujno je, da se jim zagotovi potreben dostop do ljudi v stiski.

Komisija je pripravljena zagotoviti dodatno humanitarno financiranje, med drugim za UNHCR in IOM, za jasno opredeljene humanitarne potrebe, če bi se dostop humanitarnih partnerskih organizacij v Belorusiji še izboljšal. 

-Leti za vračanje oseb, ki so obtičale v Belorusiji

Human odziv na krizo vključuje pomoč ljudem pri vrnitvi domov, kadar je to mogoče. Obstajajo že dokazi, da so se številni ljudje pripravljeni vrniti v svoje države izvora. Komisija bo mobilizirala do 2,5 milijona EUR za spodbujanje prostovoljnih vrnitev s pomočjo. To bo krilo stroške vračanja in ponovnega vključevanja v državah izvora ter osnovne humanitarne, zdravstvene in pravne pomoči na ozemlju Belorusije.

Letalo s 432 Iračani je 18. novembra zapustilo Minsk in odletelo v Bagdad. Iraške oblasti so zaprosile za pomoč pri takem vračanju. Komisija bo v odziv na to mobilizirala dodatna sredstva v višini približno 1 milijona EUR za podporo prostovoljnemu vračanju in reintegraciji v sodelovanju z IOM. Komisija bo skupaj tako zagotovila do 3,5 milijona EUR za podporo prostovoljnemu vračanju iz Belorusije.

Poleg tega se bo z nadaljnjim financiranjem iz novega proračunskega instrumenta NDICI – Globalna Evropa Irak podprlo pri krepitvi sodelovanja z EU pri reševanju skupnih migracijskih izzivov, pri čemer bo prednost namenjena preprečevanju nedovoljenih migracij, razvoju sodelovanja na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, odpravljanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, zagotavljanju pomoči in zaščite beguncem v državi ter boljši organizaciji delovnih migracij.

Na meji / znotraj EU

-Upravljanje meja, azil in vračanje

Financiranje EU lahko zagotovi dodatno podporo najbolj prizadetim državam članicam, in sicer s pomočjo Sklada za azil, migracije in vključevanje ter instrumenta za upravljanje meja in vizume. Države članice so prejele dodelitve za nacionalne programe, oba instrumenta financiranja pa sta vzpostavila tudi svoja tematska instrumenta. S tem se financirajo prednostne naloge na ravni EU, vključno z nujno pomočjo za nujne in takojšnje potrebe ter podporo državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom.

Črpala so se že sredstva v višini 36,7 milijona EUR za nujno pomoč, ki se trenutno izvaja v Litvi. Ta program izkazuje, kako lahko EU pomaga pri zadovoljevanju najrazličnejših finančnih in operativnih potreb, od operativne opreme in sistemov za varovanje meja do prevoza za mejne policiste. Pomaga lahko pri kakovosti in razpoložljivosti sprejemnih centrov, pa tudi pri prevozu migrantov ter pri izgradnji namenskih zmogljivosti za podporo ranljivim. Komisija je na podlagi celovite ocene potreb v dialogu z Litvo, Poljsko in Latvijo o obsegu tega financiranja in o tem, kako to lahko pomaga. Poleg 360 milijonov EUR, predvidenih za te države članice v okviru instrumenta za upravljanje meja in vizume za to finančno obdobje, bo za leti 2021 in 2022 na voljo dodatno povečanje sredstev v višini približno 200 milijonov EUR.

EU je Latviji, Litvi in Poljski kot trem državam članicam, ki so tarča Belorusije, ponudila tudi podporo svojih agencij. To se že izraža z napotitvijo strokovnjakov. Agencije lahko zdaj poskrbijo za nadaljnji korak pri operativni podpori, zato je pomembno, da te tri države članice to podporo v celoti izkoristijo.

Poleg tega, da se agencija Frontex odziva na znatno zahtevo za napotitev, zlasti v Litvi, njena trenutna podpora vključuje tudi storitve za spremljanje razmer in krize, ki delujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, ter izmenjavo operativnih informacij. Druge možnosti zajemajo zagotavljanje opreme, krepitev zmogljivosti in usposabljanje nacionalnih mejnih policistov, ciljno usmerjene informacije in analize tveganja 12 ter napotitev stalne enote.

Novi mandat agencije Frontex ponuja znatne priložnosti za nadaljnji korak pri podpori dejavnostim nadzora meja, vključno z operacijami preverjanja in vračanja. Odpira vrata za precej bolj jasno operativno usklajevanje. Izvršni direktor agencije Frontex lahko na prošnjo države članice na primer začne hitro posredovanje na meji in/ali posredovanje za vračanje na ozemlju zadevne države članice gostiteljice. To bi omogočilo organizirano in z viri podprto posredovanje na ravni EU. Pomembno je, da so se vse države članice pripravljene odzvati z opremo in osebjem v skladu z novim mandatom Agencije. 

Evropski azilni podporni urad (EASO) Litvi zagotavlja operativno podporo za pospešitev obravnave prošenj za azil in izboljšanje pogojev za sprejem v skladu s standardi EU. Urad EASO podpira tudi Latvijo, in sicer pri tolmačenju in z ukrepi za krepitev zmogljivosti. Nadaljnja podpora bi se lahko osredotočila na kar najučinkovitejše evidentiranje in obravnavo prošenj, da se zagotovi prepoznavanje ranljivih migrantov ter podpre upravljanje, oblikovanje in vzpostavitev ustreznih standardov sprejemnih objektov.

Kar zadeva vračanje, Komisija, agencija Frontex in IOM sodelujejo z Litvo pri krepitvi zmogljivosti vračanja. Poljska je prav tako zaprosila za podporo agencije Frontex pri vračanju. Solidarnost EU s tremi prizadetimi državami članicami bo še naprej vključevala podporo za vračanje v države izvora, kar je že omogočilo znatno število operacij vračanja. Ukrepi EU se ne bodo osredotočali le na tehnično in operativno podporo, temveč tudi na vzpostavljanje stikov z Irakom in drugimi tretjimi državami, da se zagotovi, da bodo povratniki sprejeti in da bodo izdana potrebna dovoljenja za čarterske lete.

To delo bo okrepljeno s prilagojeno podporo vsem trem državam članicam. Podpora agencije Frontex lahko vključuje napotitev strokovnjakov za vračanje in organizacijo misij za identifikacijo ter zakup letov za vračanje.

Poleg tega Komisija ob operativni podpori, ki se zagotavlja in se lahko okrepi, pripravlja predlog za začasne ukrepe na področju azila in vračanja na podlagi člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. To sledi pozivu Evropskega sveta Komisiji, naj predlaga vse potrebne spremembe pravnega okvira EU in konkretne ukrepe za zagotovitev takojšnjega in ustreznega odziva v skladu s pravom EU in mednarodnimi obveznostmi. Prav tako je predlog odgovor na zahtevo prizadetih držav članic, da se lahko zanesejo na začasne ukrepe za učinkovito reševanje izrednih migracijskih razmer na zunanjih mejah EU. Cilj navedenih ukrepov bi bila nadaljnja podpora Latviji, Litvi in Poljski pri nadzorovanem in hitrem obvladovanju trenutnih razmer ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in mednarodnih obveznosti.

–    Boj proti tihotapljenju

Strategija beloruskih organov, da migrante najprej pripeljejo v Belorusijo, nato pa jih silijo k nezakonitemu prehodu zunanje meje EU in morebitnemu sekundarnemu gibanju, je odvisna od gospodarstva, ki temelji na tihotapljenju ter spodbuja in olajšuje razmere, v katerih so se znašli tisti, ki jih je mogoče premamiti z lažnimi navedbami, in se z njimi finančno okoristi.

Europol zagotavlja stalno podporo pri kazenskih preiskavah, ki jih izvaja Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov (EMSC), in olajšuje operativno izmenjavo informacij v okviru skupne projektne skupine za zvezo na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi pri Europolu, ki se sestaja tedensko. Agencija prek svoje enote za prijavljanje internetnih vsebin državam članicam zagotavlja tudi odprtokodno spremljanje in podporo. Stalna podpora Europola zadevnim državam članicam zajema tudi sekundarne varnostne preglede in druga navzkrižna preverjanja, osredotočena na primere omogočanja tihotapljenja, vključno z nedovoljenimi sekundarnimi gibanji. To delo se lahko okrepi z napotitvijo strokovnjakov, navzkrižnim preverjanjem informacij s podatki, ki jih ima Europol, spremljanjem interneta ter omogočanjem hitre in varne izmenjave informacij med državami članicami. Razmeram v Belorusiji bi se lahko namenila prednost pri pripravi prilagojenih analiz, kakršne so ocene ogroženosti in poročila o razmerah.

Komisija je nedavno predlagala prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2021–2025 13 , ki priznava nov pojav instrumentalizacije migrantov v politične namene in posledično potrebo po varovanju zunanjih meja EU. Skupno izvajanje ključnih vidikov akcijskega načrta s strani EU in njenih držav članic bo zagotovilo učinkovitejši odziv na spreminjajoče se vzorce in razvijajoče se poti, okrepilo sankcioniranje tihotapcev migrantov, sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje ter preprečilo izkoriščanje migrantov in zagotovilo spoštovanje njihovih pravic.

Elementi, ki bi jih bilo mogoče hitro uporabiti, vključujejo skupna operativna partnerstva za preiskovanje in pregon kriminalnih tihotapskih mrež, vključno s podporo specializiranim preiskovalnim enotam v partnerskih državah, zlasti v državah, ki so najbolj vpletene v tokove v Belorusijo. Podpiranje partnerjev pri vzpostavljanju trdnih pravnih okvirov za boj proti tihotapljenju in pri njihovem izvajanju v praksi je osrednjega pomena za razvoj skupnih operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju.

4.PREPREČEVANJE: UKREPI ZA OBRAVNAVANJE INSTRUMENTALIZACIJE

Državno podprto instrumentalizacijo migrantov bi bilo treba priznati kot pomembno novo grožnjo in jo vključiti v delovna področja varnostne unije EU ter jo v širokem obsegu prevzeti v svetovni skupnosti. EU z diplomatskimi dejavnostmi ozavešča o tem pojavu tako svoje partnerje kot udeležene na večstranskih forumih. Nadaljevala se bodo prizadevanja za dosego globalnega soglasja, da se ljudi ne sme uporabljati kot figuric v politični igri nenačelnih akterjev za prevlado. V skupnem interesu namembnih držav, pa tudi tranzitnih držav in držav izvora, je, da se ta vzorec ne ponovi. Komisija in države članice bi si morale skupaj prizadevati za vzpostavitev stika s ključnimi mednarodnimi organi, kot je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), da bi ukrepali proti tihotapljenju migrantov in državno podprti instrumentalizaciji ljudi.

Znotraj EU je novi pakt o migracijah in azilu že poskus, da bi EU zagotovila celovit pravni in institucionalni okvir, ki je potreben za odpravo ranljivosti, ki so posledica pomanjkanja skupnega učinkovitega in pravičnega sistema. Ključnega pomena je, da Evropski parlament in Svet napredujeta pri pogajanjih.

V ta pristop je treba vključiti vprašanje instrumentalizacije, prihodnji predlogi Komisije za reformo Zakonika o schengenskih mejah pa bodo vsebovali krepitev pravnega okvira EU, da se državam članicam zagotovijo boljša orodja za varovanje zunanjih meja v primerih instrumentalizacije, hkrati pa zagotovi polno spoštovanje temeljnih pravic. Vsebovali bodo tudi ukrepe, ki bodo pomagali tistim državam članicam, ki ugotavljajo nedovoljeno gibanje migrantov, vključno s posledicami instrumentalizacije, daleč od zunanje meje.

Drugi posebni vidik, ki ga je treba obravnavati, je promet. Ker je promet orodje za tihotapljenje migrantov, je bistveno, da se prevozniki tesno vključijo v preprečevanje z instrumentalizacijo neločljivo povezanih tihotapskih poti in boj proti njim. Enak pristop je potreben za boj proti kriminalnim mrežam trgovine z ljudmi. Številni prevozniki so že vzpostavili politike, ki preprečujejo, da bi postali udeleženi v kaznivih dejanjih, mednarodne prometne organizacije in sektorska združenja pa so pripravila smernice za svoje člane 14 . 

Vendar take politike niso vzpostavljene povsod, kjer pa obstajajo, se ne izvajajo vedno dobro. Do nedavnih dogodkov ne bi prišlo, če ne bi nekateri prevozniki vede ali nevede prispevali k izkoriščanju ljudi, v nekaterih primerih pa se s tem tudi okoriščali, kar je povzročilo ogromno humanitarno škodo ter močno ogrozilo varnost na zunanjih mejah EU in stabilnost v regiji. Sodelovanje pri takih dejavnostih ali njihovo olajševanje lahko pomeni kaznivo dejanje v skladu z nacionalnimi določbami o izvajanju Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku ter Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki.

Da bi imela EU na voljo ustrezna orodja za boj proti tihotapljenju migrantov in njihovi instrumentalizaciji v politične namene, pa tudi za boj proti trgovini z ljudmi, je potrebna bolj usmerjena zakonodaja za neposredno obravnavanje prevoznikov, ki se ukvarjajo s takimi dejavnostmi ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji v povezavi z olajševanjem nezakonitega vstopa v EU.

Komisija danes predstavlja predlog za preprečevanje in omejevanje dejavnosti prevoznikov, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi v EU ali trgovino z ljudmi ali take dejavnosti omogočajo. 

Predlog bi zagotovil pravni okvir, ki bi EU omogočil sprejetje preventivnih in zaščitnih ukrepov proti prevoznikom vseh vrst prevoza (kopenskega, zračnega, pomorskega in po celinskih plovnih poteh), ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ali trgovino z ljudmi v EU ali jo olajšujejo. Ukrepi bi morali biti potrebni in sorazmerni glede na posebne okoliščine posameznih primerov. Lahko bi vključevali začasno prekinitev ali omejitev sedanjih operacij, začasni odvzem operativnih dovoljenj, prepoved preletov EU, tehničnih postankov ali pristanka v pristaniščih EU ali prepoved opravljanja prevozov v EU in iz nje. Učinkovitost ukrepov bo v veliki meri odvisna od njihove hitre uvedbe. Zato bo Komisija hitro sprejela ukrepe na podlagi ustreznih dokazov, potem ko bo zadevnim prevoznikom omogočila uveljavljanje njihove pravice do izjave.

5.ZAKLJUČEK

Odločni in celoviti ukrepi proti beloruski strategiji državno podprte instrumentalizacije migrantov začenjajo prinašati rezultate. Usklajena diplomatska prizadevanja so začela zmanjševati možnosti tihotapljenja migrantov v Belorusijo. Posledice za Belorusijo in za posrednike tihotapljenja postajajo vse bolj jasne. Podpora najbolj prizadetim državam članicam se krepi. Močno se je treba osredotočiti na humanitarne potrebe ljudi, ki so zdaj obtičali, tudi na delo za pomoč pri vrnitvi domov.

Hkrati EU, ki se sooča s poskusom ustvarjanja neprenehne in dolgotrajne krize, odločno sodeluje z državami članicami in jasno poudarja, da v nobenem primeru ne bo dopuščala poskusov spodkopavanja ali destabilizacije svojih demokratičnih vrednot in družb. To je osrednjega pomena za naše poslanstvo zagotavljanja varne in demokratične Evrope prek pobud, kot sta varnostna unija in strateški kompas. Najprej in predvsem je tu humanitarna potreba po odločnem takojšnjem ukrepanju za ublažitev razmer na beloruskih mejah, pa tudi moralna dolžnost, da se prepreči ponovitev takih brezvestnih dejanj. Evropska unija zato gradi svetovno koalicijo proti uporabi ljudi za politično preigravanje.

Na splošno odziv EU na agresivna dejanja Lukašenkovega režima kaže na potrebo po celostnem pristopu k boju proti hibridnim grožnjam in k blažitvi njihovega morebitnega učinka na varnost EU in njenih državljanov. V prihodnje mora EU upoštevati širši izziv razvoja zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj, ob dopolnjujevanju s posebnimi orodji, ki jih je mogoče po potrebi uporabiti tako zdaj kot v prihodnosti.

(1)

     Sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. junija 2021 ter 21. in 22. oktobra 2021.

(2)

     Govor o stanju v Uniji 2021 z dne 15. septembra 2021.

(3)

     Opozoriti je treba, da lahko to vključuje večkratne poskuse prestopa istih posameznikov.

(4)

     Litva je 9. novembra razglasila „izredne razmere“, ki prepovedujejo gibanje 5 km od obmejnega območja in okoli centrov za migrante.

(5)

     Avstrija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska ter Norveška.

(6)

     Ta preusmeritev leta je zadevala let znotraj EU, njen cilj pa je bilo prijetje beloruskega disidenta in njegove partnerke, ki stalno prebivata v državi članici EU. Za let družbe Ryanair velja irska zakonodaja.

(7)

     Uvrstitev fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov na seznam ne pomeni le zamrznitve premoženja, sredstev in gospodarskih virov oseb in subjektov s seznama, temveč tudi premoženja, ki jih imajo ti v lasti, jih posedujejo ali nadzirajo prek družb in posrednikov, ki niso zajeti s sankcijami. Pomeni tudi obveznost nezagotavljanja sredstev in gospodarskih virov, ki bi neposredno ali posredno koristili sankcioniranim osebam, subjektom ali organom. Ta prepoved velja tudi za primere, ko bi se taki viri zagotavljali posredno prek družb v lasti ali pod nadzorom.

(8)

     Komisija je Belorusijo uvrstila tudi na dnevni red strokovne skupine za izvajanje sankcij in bi lahko glede na razmere po potrebi ustanovila podskupino, ki bi se ukvarjala z Belorusijo.

(9)

     Izjava visokega predstavnika v imenu Evropske unije o instrumentalizaciji migrantov in beguncev s strani režima, 30. julij 2021.

(10)

     Izjava visokega predstavnika v imenu Evropske unije o razmerah na meji Evropske unije, 10. november 2021.

(11)

     Ta prizadevanja bodo razširjena v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje v letu 2022.

(12)

     Na primer storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov, ki zagotavljajo analizo tveganja in ciljno usmerjene informacije za morebitna območja odhoda ali tranzitna območja za nedovoljene migracije.

(13)

     COM(2021) 591 final.

(14)

     Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu; Smernice ICAO za letalsko posadko in kabinsko osebje za poročanje o trgovini z ljudmi; Resolucija IATA o obsodbi trgovine z ljudmi; Smernice IATA o trgovini z ljudmi; Začasni ukrepi IMO za boj proti nevarnim praksam, povezanim s trgovino, tihotapljenjem ali prevozom migrantov po morju.