Mnenje Evropskega odbora regij – Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027

(2022/C 270/02)

Poročevalec: Sergio CACI (IT/EPP), župan mesta Montalto di Castro Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela COM(2021) 323 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 (novi strateški okvir EU), katerega namen je varovati zdravje delavcev in do leta 2030 zmanjšati število smrti, povezanih z delom (tako imenovani cilj „vizija nič“), ter hkrati zagotoviti varnejše delovno okolje, skladno z novimi zahtevami, ki so med drugim zlasti posledica pandemije COVID-19. Obenem meni, da bi strategija dala močnejši politični signal v zvezi s predvidenimi cilji in predlaganimi ukrepi za njihovo uresničitev kot pa strateški okvir;

2.

je prepričan, da je politični okvir EU za varnost in zdravje pri delu do danes pomembno prispeval k zvišanju standardov varnosti in zdravja pri delu po vsej EU. V okviru je skupaj s ciljem „vizija nič“ poudarjeno, da so ambicije EU pravilno usmerjene, treba pa je bolje vključiti vse kategorije delavcev, česar zadevni predlog še ne zagotavlja;

3.

poudarja, da mora EU na tem področju zagotoviti enotno strateško usmeritev. Potrebo po tem so jasno pokazale tako študije kot praktični rezultati v zadnjih desetletjih. Najpomembnejši vidik zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu je, da lahko ukrepi EU, držav članic in drugih akterjev (na primer socialnih partnerjev in raznih deležnikov na različnih ravneh upravljanja) pozitivno in neposredno vplivajo na poklicno življenje tako z vidika zdravja kot varnosti;

4.

se povsem strinja s tremi horizontalnimi cilji strateškega okvira, ki jih je Evropska komisija določila pri oblikovanju strategije EU za naslednjih pet let, in sicer predvidevanjem in obvladovanjem sprememb v svetu dela po epidemiji, ki jih prinaša zeleni, digitalni in demografski prehod, boljšim preprečevanjem nezgod in bolezni na delovnem mestu ter boljšo pripravljenostjo na morebitne zdravstvene krize v prihodnosti;

5.

pozdravlja zamisel, da bo Komisija za uresničitev svojih ciljev pregledala direktivo o delovnih mestih in direktivo o slikovnih zaslonih ter posodobila pravila EU o nevarnih kemičnih snoveh za boj proti raku, boleznim reproduktivnih organov in boleznim dihal ter posodobila mejne vrednosti za azbest in svinec;

6.

priporoča Komisiji, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji čim hitreje nadaljuje pripravo in izvajanje pobude na ravni EU o duševnem zdravju pri delu, s katero se bodo ocenila porajajoča se vprašanja v zvezi s to temo. Pobuda bi morala biti vir navdiha za morebitno potrebno ukrepanje v posameznih državah članicah/sektorjih/delovnih mestih;

7.

je prepričan, da se morata prejšnji dve točki uporabljati za vse kategorije delavcev, tudi za tiste, ki trenutno niso vključene v strateški okvir;

8.

poudarja izziv staranja delovne sile za zdravje in varnost pri delu. Spoštovati je treba načelo prilagajanja delovnih mest ljudem in tako napredovati v smeri vključujočega poklicnega življenja za delavce vseh starosti;

9.

pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 v tesnem sodelovanju z akterji na področju javnega zdravja razviti postopke za izredne razmere in smernice za hitro uvedbo, izvajanje in spremljanje ukrepov v morebitnih prihodnjih zdravstvenih krizah;

10.

obžaluje, da četudi so do danes vse države članice vsebino in duh strateškega okvira EU vsaj delno vključile v svoje nacionalne sisteme, nobena država članica strateškega okvira dejansko ne izvaja v celoti. Razlog za to je, da nekatere države niso ponovno preučile in posodobile svojih nacionalnih strategij za zdravje in varnost pri delu, da bi jih povsem prilagodile strateškemu okviru EU 2014–2020. To gre pripisati slabemu načrtovanju ali nezadostnemu doseganju ključnih ciljev, kot je poudarila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, med katerimi so na primer staranje zaposlenih, poenostavitev postopkov ter učinkovitejše in pravočasno izvajanje zakonodaje;

Varnost in zdravje pri delu ter kultura preprečevanja

11.

poudarja, da se je število nezgod na delovnem mestu v zadnjih štiridesetih letih zmanjšalo zaradi treh dejavnikov: znanstvenih in tehničnih izboljšav, zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter sistemov upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Zato meni, da bi se morali evropski in nacionalni zakonodajalci v sodelovanju s socialnimi partnerji pri izdelavi, sprejemanju in izvajanju strategije sklicevati na močno kulturo preprečevanja, ki je eden od primarnih načinov za doseganje cilja „vizija nič“ in je v skupnem interesu delavcev in podjetij; poudarja pomen socialnega dialoga ter udeležbe in sodelovanja vseh deležnikov, vlad in uprav na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter delodajalcev in delavcev v preventivnih politikah;

12.

opozarja na študijo Mednarodnega združenja za socialno varnost (ISSA) (1), ki ugotavlja, da lahko naložba v dobro strategijo za varnost in zdravje pri delu ter v preprečevanje tveganj na delovnem mestu podjetjem za vsak euro, ki ga porabijo na zaposlenega na leto, prinese donos v višini 2,2 EUR. Pri tem je treba upoštevati še številne izgubljene delovne ure, padec morale na delovnem mestu in posledično vpliv na produktivnost in konkurenčnost podjetij;

13.

se strinja z Evropsko komisijo, da podjetja z nezgodami na delovnem mestu zaradi nezadostnega upoštevanja načel preprečevanja pridejo na slab glas, kar ima resne posledice za njihov ugled in delovne možnosti zaposlenih;

14.

priporoča, naj delodajalci preprečevanje poklicnih tveganj vključijo v politiko podjetja z uvedbo notranjih modelov upravljanja, imenovanjem odgovornih delavcev in vzpostavitvijo lastnih služb za preprečevanje tveganj ter naj med delavci spodbujajo usposabljanje na področju preprečevanja;

Varnost in zdravje pri delu ter zeleni, digitalni in demografski prehod

15.

meni, da se s tehnološkim napredkom neprestano spreminja narava delovnih mest. Zato je dobro, da predlogi EU sledijo tehnologiji na delovnem mestu, kot je navedeno v prvem cilju novega strateškega okvira Komisije;

16.

meni, da je predlog o uvedbi usklajenih predpisov o umetni inteligenci pozitiven korak, vendar bi bilo treba obravnavati tudi probleme, ki bi se lahko pojavili v povezavi z zdravjem in varnostjo pri delu;

17.

se strinja z ugotovitvami v beli knjigi o umetni inteligenci (2), da bosta na delavce in delodajalce neposredno vplivala načrtovanje in uporaba sistemov umetne inteligence na delovnem mestu in da bo vključenost socialnih partnerjev odločilni dejavnik pri zagotavljanju humanocentričnega pristopa k umetni inteligenci na delovnem mestu;

18.

v zvezi s tem ponovno poudarja pomen varnosti in zdravja pri delu, kot je navedel že v mnenju z naslovom Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju (3). V njem je zapisal, da je uporaba tehnologij umetne inteligence zelo pomembna tudi v povezavi z delovnimi pogoji in dobrim počutjem delavcev. Zato se pridružuje pozivu evropskih socialnih partnerjev k zmanjšanju količine podatkov, preglednosti in jasnim predpisom glede obdelave osebnih podatkov, da se omeji tveganje vsiljivega spremljanja in zlorabe osebnih podatkov, s čimer bi zagotovili spoštovanje človekovega dostojanstva;

19.

ponavlja tudi, da je ključnega pomena „predstavnikom delavcev omogočiti, da obravnavajo vprašanja, povezana s podatki, privolitvijo, varstvom zasebnosti in nadzorom. Zbiranje podatkov mora biti povezano s konkretnim in preglednim namenom, preglednost pa je treba zagotoviti tudi, če se umetna inteligenca uporablja v postopkih, ki zadevajo človeške vire“ (4);

20.

opozarja na izziv demografskih sprememb za varnost in zdravje pri delu. Sprejeti je treba politike za spodbujanje upravljanja starosti v podjetjih in organizacijah ter uvesti inovativne procese, da bi delovna mesta prilagodili tej stvarnosti, pri čemer je treba upoštevati raznolikost starostnih skupin in dejstvo, da starejši delavci niso homogena skupina;

Pomen strategije za regionalno in lokalno raven

21.

poudarja, da se bodo morale lokalne in regionalne oblasti na podlagi strateškega okvira EU za obdobje 2021–2027 in pristopa „vizija nič“ soočiti s problemi na tem področju in izvajati cilje okvira neposredno na terenu in da bodo morale to zagotavljati z nadzorom, oblikovanjem in vzpostavitvijo kulture preprečevanja in zaščite delavcev, konkretnim sodelovanjem z izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter nadaljnjim opredeljevanjem problemov in oceno najprimernejših rešitev, ki ji bodo sledile povratne informacije;

22.

meni, da je nadzor nad izvajanjem zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu in uresničevanjem ciljev za varnost in zdravje pri delu temeljna vloga, ki jo imajo lahko regije in mesta pri doseganju ambicioznih ciljev strategije;

23.

meni, da bi morale regije in mesta še naprej spodbujati usposabljanje in izobraževanje in ju zagotavljati inšpektorjem za delo, delodajalcem in delavcem, da se bodo prilagodili spremembam pri zaposlovanju, ki jih povzročajo zeleni in digitalni prehod ter novi pogoji zaradi pandemije COVID-19 in starajoče se delovne sile;

24.

meni, da bosta čim hitrejša vzpostavitev sodelovanja regionalnih in lokalnih oblasti z EU, pristojnimi nacionalnimi organi in drugimi mesti in regijami ter izmenjava izkušenj in dobrih praks spodbujala napredek pri varnosti in zdravju pri delu ter prispevala k vzpostavitvi kulture preprečevanja;

25.

poudarja pomen raziskav ter izmenjave znanja in dobrih praks na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za spodbujanje odkrivanja in ocenjevanja novih tveganj ter njihovega preprečevanja na podlagi sodelovanja med javnimi organi pri razvoju naprednih politik na tem področju;

26.

poudarja, da je za nadaljnjo opredelitev strategije za varnost in zdravje pri delu potrebno ustrezno sodelovanje regij in mest. Zato meni, da je bistvenega pomena, da konkretno sodelujejo v fazah ocene delovnega mesta z vidika varnosti in zdravja pri delu. Tako lahko dajo EU povratne informacije, da si ta ustvari jasno sliko o razmerah na terenu in jih sproti popravlja, in prispevajo k opredelitvi naslednje strategije po letu 2030;

27.

poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezen digitalni instrument (na primer portal), ki bo dopolnjeval evropsko raziskavo podjetij o novih in nastajajočih tveganjih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in na katerega se bodo lahko obračale regije in mesta, kadar se jim bo zdelo primerno ali potrebno dati evropskemu zakonodajalcu informacije o varnosti in zdravju pri delu;

Sklepna politična priporočila

28.

je trdno prepričan, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti kot delodajalci zgled pri celovitem izvajanju ukrepov, predlaganih v strateškem okviru;

29.

ponavlja svoje prepričanje, da lahko javna naročila „z vključevanjem kvalitativnih, okoljskih in/ali socialnih vidikov med merila za oddajo javnega naročila pomagajo preprečevati okoljski in socialni damping“ (5). Zato poziva lokalne in regionalne oblasti, naj pri oddaji javnih naročil posebno pozornost namenijo delovnim pogojem, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, ki jih nudijo izvajalci in njihove podizvajalske verige;

30.

pozdravlja uvedbo „vizije nič“ in njen cilj, da bi do leta 2030 odpravili smrti, povezane z delom; meni, da je treba na delovnem mestu še naprej krepiti prizadevanja za preprečevanje nezgod in bolezni pri delu; nadalje meni, da „vizija nič“ ne bi smela biti omejena samo na smrti, ampak bi morala vključevati nezgode in bolezni, povezane z delom, ter preprečevanje in odpravljanje tveganj v skladu z načeli okvirne direktive (6);

31.

opozarja, da je delo samo po sebi pomemben dejavnik pri spodbujanju zdravja; meni, da je za kar največjo učinkovitost strategije za zdravje in varnost pri delu pomembno sprejeti celosten pristop, ki bo obravnaval povezavo med dobrim delovnim okoljem, duševnim in telesnim zdravjem, učinkovitostjo, kakovostjo in koristmi dejavnosti; v zvezi s tem opozarja na koristi izvajanja politik za spodbujanje zdravja na delovnem mestu ter varnega in zdravega načina življenja, vključno z vidiki, kot sta prehrana in telesna dejavnost;

32.

odobrava referenčni strateški okvir o nasilju, nadlegovanju in diskriminaciji na delovnem mestu ter pozdravlja pozornost, namenjeno vidiku spola. Kljub temu meni, da bi bilo bolje, če bi bil okvir skladen s Konvencijo št. 190 Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki vsebuje celovito opredelitev nasilja in nadlegovanja ter ima širše področje uporabe, saj zajema delavce in druge osebe v svetu dela (7);

33.

ponovno izraža podporo stalnemu napredku in trem zaporednim posodobitvam direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh; podpira predlog Komisije za revizijo in dopolnitev snovi in mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, ki je bil pripravljen z uveljavljenim postopkom in tristranskim sodelovanjem (predstavniki delavcev, delodajalcev in vlad), ki je vključeval vse države članice; ugotavlja, da tristransko sodelovanje poteka v okviru Svetovalnega odbora Komisije za varnost in zdravje pri delu (ACSH); v zvezi s tem nestrpno pričakuje nadaljnje delo za določitev zavezujočih, na dokazih temelječih in znanstveno posodobljenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki bi zajemale vseh 50 prednostnih rakotvornih snovi (v primerjavi s sedanjimi 27), ter vključitev snovi, strupenih za razmnoževanje, in nevarnih zdravil;

34.

podpira, da se kombinirana izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem in endokrinim motilcem ter revizija zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za vdihljiv kristalni kremen vključita v oddelek strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu, ki je povezan z izpostavljenostjo kemičnim snovem;

35.

meni, da so v zvezi z evropskim okvirom za obvladovanje psihosocialnih tveganj potrebne smernice, ki presegajo individualistični pristop, pri katerem se ne obravnavajo učinki organizacije dela na duševno zdravje; zato poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi pri preprečevanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in oceni potrebo po pripravi sporočila o teh tveganjih pred objavo direktive v zvezi s tem;

36.

pričakuje, da bodo države članice upoštevale priporočilo Mednarodne organizacije dela o enem inšpektorju za delo na vsakih 10 000 zaposlenih; poleg tega poudarja, da je treba v okviru inšpektoratov za delo nadalje okrepiti mehanizme sankcioniranja ter zbiranje podatkov in njihovo razširjanje;

37.

poziva k vključitvi varnosti in zdravja pri delu v zakonodajo o umetni inteligenci, saj študije, opravljene v posameznih državah članicah, vsebujejo poglobljene presoje organizacije dela ter telesnega in duševnega zdravja in varnosti delavcev;

38.

meni, da bi moral strateški okvir za varnost in zdravje pri delu zajemati vse delavce; ugotavlja, da področje uporabe strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu izključuje samozaposlene (vključno z delavci v nestandardnih zaposlitvah in platformnimi delavci), ter meni, da bi morala biti v pobudi EU za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev varnost in zdravje pri delu močno prisotna;

39.

zato poudarja, da je treba ta okvir temeljito pregledati, in poziva evropskega zakonodajalca k večji ambiciji in bolj dolgoročni viziji na tem področju;

40.

poziva Evropsko komisijo, naj pregleda delovne pogoje za delo na daljavo, ki bodo zajemali telesno in duševno zdravje ter varnost. To bi bilo treba storiti v sodelovanju z evropskimi socialnimi partnerji, ki trenutno sodelujejo v pogajanjih o digitalizaciji. To vprašanje je treba nujno obravnavati, saj se je ta oblika dela v „novi normalnosti“ razširila kot še nikoli;

41.

pozdravlja odločno priporočilo Evropske komisije državam članicam, naj COVID-19 priznajo kot poklicno bolezen, in ponovno poudarja pomen obveznosti delodajalcev, da mobilnim delavcem, delavcem migrantom in sezonskim delavcem zagotavljajo dostojne življenjske in delovne pogoje;

42.

izraža zadovoljstvo, da Komisija s svojim predlogom predvideva spremembe v novem svetu dela, ki so pogojene z zelenim in digitalnim prehodom ter na splošno s preprečevanjem bolezni, povezanih z delom.

---

(1)  The return on prevention: Calculating the costs and benefits of investments in occupational safety and health in companies (Donos od preprečevanja tveganj: izračun stroškov in koristi naložb v varnost in zdravje pri delu v podjetjih), ISSA, Ženeva, 2011.

(2)  COM(2020) 65 final.

(3)  UL C 440, 18.12.2020, str. 79.

(4)  Prav tam.

(5)  UL C 440, 18.12.2020, str. 42.

(6)  Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1)

(7)  Člena 1 in 2 Konvencije o nasilju in nadlegovanju (št. 190), 2019.