Mnenje Evropskega odbora regij – Poročilo Evropske komisije o politiki konkurence za leto 2020

(2022/C 97/10)

Poročevalec: Tadeusz TRUSKOLASKI (PL/EA), župan Białystoka Referenčni dokument: COM(2021) 373 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

1.

meni, da je evropski enotni trg eden največjih dosežkov Evropske unije in da je cilj njene politike konkurence ohraniti odprto tržno gospodarstvo ob svobodni, pošteni in učinkoviti konkurenci, spodbujanju učinkovitega dodeljevanja sredstev in podpiranju inovacij;

2.

ceni dosedanja prizadevanja Evropske komisije in Evropskega parlamenta za vzpostavitev jasne, pregledne in učinkovite politike konkurence EU;

3.

poudarja, da je bistveno uskladiti pravila EU o konkurenci z njeno industrijsko, digitalno, okoljsko, podnebno, socialno in mednarodno trgovinsko politiko, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v vseh sektorjih in s tem konkurenčnost na svetovni ravni, s čimer bi prispevali k razvoju malih in srednjih podjetij;

4.

pozdravlja Uredbo (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji in belo knjigo Evropske komisije o enakih konkurenčnih pogojih za tuje subvencije;

5.

se strinja s trditvami, ki opozarjajo na omejen dostop potrošnikov do popolnih spletnih informacij o izdelkih in storitvah, kar je posledica omejenega števila razpoložljivih digitalnih ekosistemov in platform ter slabe razpoložljivosti prevodov v nacionalnih jezikih;

6.

pozdravlja dejstvo, da Komisija namenja pozornost pobudi „pomembni projekti skupnega evropskega interesa“;

7.

poudarja, da bi morali cilji konkurenčne politike EU upoštevati zlasti potrebe malih in srednjih podjetij, tudi tistih s podeželja in manj razvitih območij, ter ustvariti poštene in enake konkurenčne pogoje v korist vseh državljanov EU;

8.

poudarja, da so prizadevanja za izboljšanje politike konkurence EU še posebej pomembna za lokalne in regionalne oblasti, saj je enaka obravnava podjetij ključnega pomena in ena od prednostnih nalog pri delovanju notranjega trga;

Konkurenčnost EU in podpora podjetjem med pandemijo

9.

meni, da je treba pomoč, povezano s pandemijo COVID-19, dodeliti le podjetjem, ki jih je pandemija neposredno finančno prizadela in so zaradi tega začela ustvarjati izgubo;

10.

poudarja, da začasna finančna sredstva v odziv na pandemijo ne bi smela biti namenjena neučinkovitim podjetjem, ki se niso zavezala podnebnim ciljem EU, so v postopku stečaja, obsežnega prestrukturiranja ali pa jih je treba prestrukturirati, če so se ti postopki začeli še pred pandemijo;

11.

opozarja na splošne smernice globalne reforme davka od dohodka pravnih oseb, o kateri sta se OECD/vključujoči okvir skupine G20 dogovorila oktobra 2021. Poziva Komisijo, naj takoj po zaključku pogajanj predlaga konkretne ukrepe za izvajanje novih pravil v EU, in nadalje izrecno poziva k prizadevanjem za nadaljnji razvoj globalnega davčnega prava, ki bi zajelo podjetja vseh velikosti;

12.

priznava, da bi bilo treba javno pomoč oblikovati in dodeljevati pregledno ter odgovorno z družbenega, gospodarskega in okoljskega vidika;

13.

pozdravlja omejitve, ki jih je Komisija doslej že uvedla, med drugim v zvezi z izplačilom dividend, bonusi ali odkupom delnic podjetij, ki prejemajo pomoč;

14.

spodbuja oblikovanje mehanizmov za lažje delovanje ob upadu gospodarske rasti v primeru gospodarskih in negospodarskih kriz (kot je npr. pandemija COVID-19), vendar bi bilo treba zmanjšati delež neposrednega financiranja, ki ustvarja umetne ovire v tržnih odnosih;

15.

opozarja, da gredo podjetja zaradi oviranih pogojev poslovanja, ki so med drugim posledica različnih vrst kriznih razmer, v tržno reorganizacijo, ki je neskladna s pravili EU o konkurenci, kar na primer vodi v sklepanje dogovorov o obsegu proizvodnje in/ali v povečanje rentabilnosti. Takšno ravnanje, ki ga pravila EU o konkurenci prepovedujejo, na koncu povzroči, da se stroški krize prenesejo na potrošnike;

16.

poudarja, da je glavni cilj, tudi v kriznih razmerah, še naprej zagotoviti, da imajo potrošniki koristi od konkurenčnih trgov, ki ponujajo poštene cene in široko izbiro visokokakovostnih proizvodov;

17.

meni, da je zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev podjetjem na enotnem trgu ključnega pomena zlasti za mala in srednja podjetja, med drugim za ustvarjanje inovacij, razvoj novih zelenih tehnologij in odpiranje trajnostnih delovnih mest v EU;

18.

poziva Evropsko komisijo, naj spremlja uporabo in porazdelitev različnih sredstev EU v odziv na krizo zaradi COVID-19, tudi v okviru nacionalnih načrtov držav članic za okrevanje in odpornost, ki morajo biti v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči;

19.

pričakuje, da bodo v zvezi s strategijami za obvladovanje kriz sprejeti predhodni ukrepi. Načrtovanje politike konkurence mora biti v okviru dolgoročnega obdobja odločanja skladno in dosledno;

Nova področja evropskega trga

20.

pozdravlja predlog Evropske komisije za akt o digitalnih trgih in poudarja, da je treba nujno ustvariti pravično poslovno okolje za poslovne uporabnike, ki so odvisni od vratarjev, da bi zagotovili svobodno konkurenco tudi na spletu;

21.

poziva Evropsko komisijo, države članice in regije, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje prenosa tehnologije, da bi podprli izgradnjo vrednostnih verig EU in čim bolj izkoristili razpoložljivi kapital. Še posebej je treba podpirati manj razvite, obrobne, najbolj oddaljene in otoške regije;

22.

poudarja, da je digitalizacija še posebej pomembna za mala in srednja podjetja, saj omogoča dostop do širših trgov in odpravlja prostorske ovire, ki so posledica geografskih omejitev. Mala in srednja podjetja, zlasti tista s podeželskih in manj razvitih območij, bi morala dobiti sredstva EU za digitalizacijo svojih dejavnosti. Poleg tega bi jim bilo treba posredovati informacije o priložnostih v zvezi z digitalizacijo, ki obstajajo na ravni EU. Lokalne in regionalne oblasti bi lahko imele ključno vlogo pri njihovem razširjanju;

23.

meni, da je treba pri razvoju EU v smeri digitalne preobrazbe ukrepati proti monopolnim strukturam;

24.

opozarja na poseben pomen prepovedi zlorabe prevladujočega položaja (člen 102 PDEU) pri dejavnostih subjektov tako znotraj kot izven EU. To je zlasti pomembno na novo nastalih tržnih področjih, ki so slabo urejena ali nadzorovana;

25.

poudarja, da so denarne kazni, naložene za kršitve konkurenčnih pogojev, le del rešitve, in da je treba predvsem z novim aktom o digitalnih trgih doseči, da se vratarji ne bodo več posluževali nedovoljenih praks, da bi imeli konkurenčno prednost; se ne strinja, da se stroški, povezani z globami zaradi kršitev pravil konkurence prenašajo na potrošnike, zaradi česar so nazadnje edine žrtve državljani EU;

26.

poudarja, da ima GD Evropske komisije za konkurenco lasten oddelek za digitalne zadeve, ki je v zadnjih letih opravil več preiskav v tem sektorju (npr. preiskava o e-trgovanju in preiskava o potrošniškem internetu stvari), kar je pripeljalo tudi do predloga akta o digitalnem trgu; pričakuje, da bo GD za konkurenco rezultate protimonopolnih preiskav vključil v izvajanje akta o digitalnih trgih;

27.

se strinja z Evropskim parlamentom, da so sedanji viri generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco nezadostni, če upoštevamo njegovo delovno obremenitev in izzive;

28.

se zaveda izzivov, ki jih prinašata oblikovanje in izvajanje politike konkurence, zlasti na področju digitalnega trga, kjer prihaja do koncentracije, združevanja in uporabe podatkov na trgih z ničelno ceno ter do uporabe nepoštenih algoritmov za oblikovanje cen, zlasti na velikih platformah; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je namen akta o digitalnih trgih med drugim zagotoviti enako obravnavo storitev in proizvodov, ki jih ponujajo platforme vratarjev same, ter podobnih storitev in proizvodov, ki jih na platformi vratarjev ponujajo tretje strani, da se zagotovi svobodna konkurenca;

29.

pričakuje, da bo Evropska komisija sprejela ukrepe za prilagoditev registra lobističnih organizacij, da bo ta vključeval tiste, ki promovirajo posebne digitalne rešitve v imenu akterjev, ki niso iz EU, in za preglednost njihovih virov financiranja;

30.

pozdravlja oceno Evropske komisije o potrebi po novih orodjih za zagotavljanje učinkovitosti politike konkurence EU. Ta so še posebej potrebna na novih tržnih področjih, ki se šele razvijajo in še niso dobro opredeljena;

31.

se strinja, da imajo potrošniki premalo nadzora nad lastnimi podatki in digitalno identiteto, zlasti ker večina ponudnikov digitalnih storitev zahteva soglasje, pri čemer potrošniki nimajo nobene izbire, če ne želijo izgubiti dostopa do nekaterih storitev;

32.

spodbuja Evropsko komisijo, naj oblikuje zakonodajo, ki bo imetnike podatkov obvezovala, da podatke izbrišejo, če potrošniki njihovih storitev že nekaj časa (npr. eno leto) niso uporabili;

33.

izraža podporo ukrepom v korist storitev splošnega gospodarskega pomena, ki ostajajo nujne za preživetje številnih skupnosti po vsej Evropi, zlasti v odročnih, oddaljenih ali obrobnih regijah Unije;

34.

poudarja, da so se na področju finančnih storitev razvile nekatere oligopolne strukture in da so nekatera velika tehnološka podjetja postala pomemben akter na trgu finančnih storitev, zaradi česar sta potrebna nadzor in varstvo potrošnikov; v zvezi s tem poudarja pomen uporabe člena 102 PDEU tudi za spletne storitve, da mali ponudniki iz mest in regij, ki svoje storitve/proizvode ponujajo prek spleta, ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj pregleda direktivo o potrošniških kreditih, saj je sedanje varstvo potrošnikov nezadostno, dostop do informacij o vplivu različnih dejavnikov na spremenljivost produktov pa je premajhen;

36.

poziva Komisijo, naj preuči nepoštene klavzule in prakse v potrošniških pogodbah, zlasti v bančnem sektorju, ki ga je treba kljub njegovi pomembnosti obravnavati enako kot druga tržna področja;

37.

poudarja, da je treba davkoplačevalce in bančne stranke zaščititi pred bremenom reševanja finančnega sistema;

Politika konkurence EU v razmerju do tretjih držav

38.

se pridružuje pozivu Evropskega parlamenta k okrepitvi instrumentov trgovinske zaščite za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in zaščito konkurenčnosti evropske industrije;

39.

pričakuje, da se bo ukrepalo za krepitev dvosmernosti politike konkurenčnosti EU, da bi na enotnem trgu zajamčili svobodo in zagotovili mehanizme za preprečevanje koncentracije, med drugim oblikovanja monopolov, ter vzpostavili ravnovesje med tržno močjo kupcev in prodajalcev, v odnosu do tretjih držav (npr. Kitajske in ZDA) pa bi uporabili mehanizme, enake modelom za spodbujanje izvoza;

40.

poudarja, da mora biti boj proti monopolizaciji evropskega trga enako močan tako v primeru gospodarskih subjektov iz EU kot tistih zunaj nje. Sedaj zlasti na področju e-trgovanja prihaja do številnih motenj, ki so posledica monopolizacije naprednih digitalnih tehnologij s strani ameriških in kitajskih korporacij;

41.

pričakuje, da bo industrijska politika oblikovana tako, da bo postala orodje za konvergenco regij ter podporo učinkoviti prostorski prerazporeditvi virov, ne da bi bila pri tem izkrivljena konkurenca;

42.

poziva Komisijo, naj bo pozorna na vlogo tujih podjetij v državni lasti, ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na način, ki ga pravila enotnega trga subjektom EU prepovedujejo;

43.

poziva k enaki obravnavi trgovinskih partnerjev EU in pričakuje, da bo Komisija formalizirala pravila, ki bodo zagotavljala enake pogoje glede dostopa do trga, konkurence ali državne pomoči. Vsaka kršitev pogojev bi morala imeti za posledico prekinitev trgovinske menjave pod posebnimi pogoji, tako da bi grožnja s sankcijami imela vpliv;

44.

ugotavlja, da je iz sedanjih dejavnosti za spodbujanje konkurence razvidno, da akterji, ki niso iz EU, ne upoštevajo enakih pravil in prejemajo veliko državno podporo, med drugim tudi finančno. Zato mora biti evropsko konkurenčno pravo prožnejše, zlasti na področju državne pomoči, saj sedaj ne upošteva v zadostni meri vrste konkurence, s katero se soočajo evropska podjetja v tretjih državah, kjer se ne spoštujejo enaka pravila;

45.

poziva k okrepitvi dela v zvezi s trgovinsko politiko EU, namesto da bi posnemali druge trge, npr. ZDA, saj je sedanja formula skladna s prepričanji državljanov EU in njihovimi poslovnimi tradicijami. EU mora okrepiti svojo trgovinsko politiko, da bo odločnejša glede vprašanja vzajemnosti pri dostopu do trga in nadzora nad industrijskimi subvencijami;

46.

spodbuja razširitev modela nadzora nad koncentracijo kapitala. Pozornost je treba nameniti vse večji širitvi, ki ne vodi le v nastajanje tržnih monopolov, temveč tudi v večjo zasičenost trga z vertikalnega in horizontalnega vidika, kar negativno vpliva na dekoncentracijo vrednostnih verig;

47.

meni, da so za doseganje ciljev v zvezi z odpravo socialnih neenakosti in podnebno krizo, dvig okoljskih standardov, uspešnejše uresničevanje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja ter izvajanje podnebne politike in politike varstva potrošnikov potrebni ukrepi za strogo obravnavanje vseh kršitev veljavnih pogojev, med drugimi proizvodnih, zaposlitvenih ali okoljskih, za katere so odgovorni dobavitelji zunaj EU;

Prihodnost politike konkurence EU

48.

poudarja, da določbe Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki urejajo nadzor državne pomoči/subvencije, obema stranema nalagajo znatne omejitve v zvezi z javnimi subvencijami; medtem ko določbe zagotavljajo, da konkurenčno pravo EU še naprej določa standarde za enake konkurenčne pogoje, člena 3.4.2 in 3.5 Sporazuma določata, da pogodbenici ne smeta dajati nekaterih vrst subvencij, če imajo dejanske ali potencialne „znatne“ učinke na trgovino ali naložbe med pogodbenicama; zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, ali Združeno kraljestvo spoštuje te določbe, da se izognemo dampingu subvencioniranja s strani Združenega kraljestva;

49.

spodbuja odločnejše ukrepanje proti bojkotu, ponarejanju in imitaciji proizvodov in storitev držav članic na svetovnem trgu. Mala in srednja podjetja morajo imeti jasno podporo evropskih institucij na tujih trgih;

50.

opozarja na potrebo po jasni razmejitvi med cilji politike konkurence, ki bi jo bilo treba izvajati predvsem na evropskem enotnem trgu, in industrijske politike, usmerjene v podpiranje akterjev, ki tekmujejo na svetovnem trgu;

51.

meni, da bi morali dolgoročni ukrepi v okviru politike konkurence EU okrepiti odpornost vrednostnih verig, da bi zmanjšali odvisnost od akterjev iz tretjih držav in, kjer to ni mogoče, zagotovili visoko stopnjo diverzifikacije dobaviteljev;

52.

poudarja, da morajo biti pravila EU o konkurenci in državni pomoči skladna z evropskim zelenim dogovorom, digitalno strategijo EU, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji OZN za trajnostni razvoj; poudarja, da so za določanje mešanice energijskih virov pristojne države članice, vendar obžaluje, da mnoge države državno pomoč ne pogojujejo s tovrstnimi cilji;

53.

pozdravlja dejstvo, da nedavna študija o tržnih trendih na področju zdravstvenega varstva in socialnih stanovanj ter o posledicah državne pomoči, ki jo je naročila Komisija in je bila izvedena v okviru tekoče ocene svežnja o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 na področju zdravstvenega varstva in socialnih stanovanj (1), v veliki meri potrjujejo zahteve, ki jih je OR izrazil v mnenju iz oktobra 2016 o državni pomoči in storitvah splošnega gospodarskega pomena (2), zlasti naslednji točki: 1) prag de minimis v višini 500 000 EUR je zlahka dosežen in, če upoštevamo še splošno povečanje podpore za državno pomoč sektorjem, bi bilo treba zaradi sorazmernosti razmisliti o njegovem zvišanju; 2) opredelitev socialnih stanovanj velja za nepregledno, saj v državah članicah EU ni takšne enotne opredelitve. Poleg tega se zdi sedanja opredelitev zastarela, saj se povečujejo potrebe prebivalstva po cenovno dostopnih stanovanjih. OR zato ponovno poziva, naj se iz opredelitve črta preveč omejujoče sklicevanje na „prikrajšane državljane ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi“;

54.

poziva Evropsko komisijo, naj spremlja in temeljito preuči vpliv finančnih akterjev, zlasti digitalnih platform, na konkurenco na trgu in odločitve potrošnikov;

55.

opozarja, da bi bilo treba temeljito revidirati okvir EU za državno pomoč za podporo postopne preobrazbe energetsko intenzivnih primarnih industrijskih panog, ki so odvisne od zunanje trgovine, v procese z manj emisijami CO2 in ogljično nevtralne procese. Poleg podpore za naložbe je potrebna tudi podpora za operativne stroške. Evropski in nacionalni programi financiranja morajo zato imeti zadostna sredstva in jih mora biti mogoče kombinirati. K preoblikovanju industrije lahko pomembno prispevajo tudi projektne pogodbe o podnebnih spremembah, ki vključujejo dolgoročno vladno jamstvo za ceno CO2;

56.

opozarja, da je treba oblikovati in uporabljati učinkovita orodja za izvajanje pritiska na notranje in zunanje akterje, ki ne spoštujejo pravil konkurence;

57.

meni, da je za evropska podjetja, ki delujejo na notranjem trgu in na mednarodni ravni, zlasti za mala in srednja podjetja, ključnega pomena, da neodvisni organi za konkurenco strogo in nepristransko izvršujejo pravila EU o konkurenci, zato spodbuja k večji odločnosti pri nalaganju sankcij tistim, ki kršijo veljavna pravila;

58.

ponovno poziva k večji ambicioznosti pri izvajanju novih rešitev, zlasti tistih, ki se nanašajo na podnebno nevtralnost evropskega gospodarstva, in k več poguma pri neposredni krepitvi enotnosti skupnega trga;

59.

spodbuja ukrepe, ki povezujejo kohezijsko politiko in politiko konkurence, tako da bo končna podpora vključevala uskladitev pravil in načel za gospodarske subjekte na enotnem trgu; v zvezi s tem pozdravlja prožnost, ki je bila v okviru pandemije COVID-19 uvedena na področju državne pomoči za regionalno politiko; opozarja na anketo komisije COTER OR o izvajanju spremljevalnih ukrepov v okviru programov CRII in CRII+, v kateri so sodelovali organi upravljanja strukturnih skladov in na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da bi večina organov upravljanja strukturnih skladov podprla začasno zvišanje praga de minimis za državno pomoč;

60.

priznava, da morajo biti evropska podjetja sposobna konkurirati na svetovnih trgih pod enakimi pogoji, vendar poziva Evropsko komisijo, naj prilagodi politiko konkurence EU in državno pomoč, da bi spodbudila industrijski razvoj, zlasti na področjih z najvišjo tehnično in tehnološko odličnostjo, ter obsežno podprla širitev evropskih podjetij zunaj enotnega trga;

61.

pozdravlja pobudo Evropske komisije, da predlaga spremembe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, da bi dodatno spodbudila javno podporo za zeleni in digitalni prehod EU (3); poudarja, da bi izvzetje nekaterih skupin iz obveznosti priglasitve pomoči državam članicam močno poenostavilo hitro dodeljevanje podpore, če so izpolnjeni pogoji glede omejevanja izkrivljanj konkurence na notranjem trgu;

62.

poudarja, da mora EU ohraniti odprto gospodarstvo in še naprej spodbujati svobodno, pravično in trajnostno mednarodno trgovino, ki koristi vsem trgovinskim partnerjem. V zvezi s tem podpira prizadevanja Evropske komisije za reformo Svetovne trgovinske organizacije, ki si mora prizadevati za njeno oživitev in okrepitev, med drugim s posodobitvijo njenega delovanja in odpravo vrzeli v njenem regulativnem okviru, da bi se lahko ustrezno odzvala na sedanje izzive, s katerimi se sooča trgovina;

63.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje prožnejša in učinkovitejša pravila o javni pomoči, da bi v skladu z določbami ESRR in mehanizma za okrevanje in odpornost ponudili finančno pomoč regionalnim letališčem v obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih ali manj razvitih regijah, kjer ni drugih učinkovitejših in trajnostnih možnosti prevoza (4).

---

(1)  https://ec.europa.eu/competition-policy/system/files/2021-09/kd0621047enn_SGEI_evaluation.pdf

(2)  https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2016-01460-00-00-ac-tra-en.docx/content

(3)  Posvetovanje Evropske komisije z dne 6. oktobra 2021 s ciljem, da bi bila revidirana uredba o splošnih skupinskih izjemah sprejeta v prvi polovici leta 2022.

(4)  COTER-VII-010, COR-2021-00471-00-00, mnenje Evropskega odbora regij: Prihodnost regionalnih letališč – izzivi in priložnosti