Mnenje Evropskega odbora regij – Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanje

(2022/C 61/07)

Poročevalka: Alexia BERTRAND (BE/Renew Europe), članica regionalne skupščine: parlament regije Bruselj – glavno mesto

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

opozarja, kako pomembna je evropska potrošniška politika, katere namen je zagotoviti, da imajo državljani EU na voljo trden steber pravic, ki jih ščitijo pred resnimi tveganji in grožnjami, s katerimi se kot posamezniki ne morejo spoprijeti. Z njo se potrošnikom želi omogočiti, da se odločajo na podlagi informacij, krepijo lastno blaginjo in učinkovito zagotavljajo lastno varnost ter ščitijo svoje gospodarske interese, hkrati pa jim zagotoviti mehanizme za nadzor in pravna sredstva za dejansko uveljavljanje teh pravic;

2.

poudarja, da bo varstvo potrošnikov na evropski ravni prispevalo tudi k spodbujanju okrevanja gospodarstva v Evropi ob izvajanju modela krožnega gospodarstva in zmanjšanju vplivov na okolje in zdravje ljudi;

3.

pozdravlja pričakovano objavo nove agende za potrošnike, v kateri so analizirani načini za povečanje varstva in odpornosti potrošnikov med pandemijo COVID-19 in po njej ter ki daje evropskim potrošnikom možnost za aktivno sodelovanje v zelenem in digitalnem prehodu;

4.

izpostavlja, da je razvoj varstva potrošnikov in njegovih instrumentov za izvajanje nujen za optimalno upoštevanje glavnih izzivov, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo, kot so kriza zaradi pandemije COVID-19, zeleni prehod, digitalna preobrazba, globalizacija in pojav posebnih potreb nekaterih ranljivih potrošnikov;

5.

poudarja, da se zaradi ohranitve visokih standardov varstva potrošnikov ne sme avtomatično uporabljati načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“, ki ga je Komisija uvedla s sporočilom o boljšem pravnem urejanju;

6.

pozdravlja dejstvo, da bo na konferenci o prihodnosti Evrope obravnavano vprašanje evropske potrošniške politike;

Varstvo potrošnikov v času pandemije COVID-19

7.

močno poudarja, da je treba v času krize ohranjati in odločno uveljavljati pravice potrošnikov in pravni red EU na tem področju ter tako zlasti zagotoviti, da se ne zmanjšajo in da se potrošnikom omogoči ustrezno pravno varstvo na tej podlagi;

8.

izraža zadovoljstvo, da je Evropski parlament 27. aprila 2021 sprejel uredbo o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (prenovitev), ki potrjuje pravice in varstvo uporabnikov železniških storitev, zlasti spremembo poti in podporo v primeru zamud in odpovedi ter izboljšanje pomoči osebam z zmanjšano mobilnostjo. Ta krepitev pravic potnikov bo verjetno spodbudila preusmeritev uporabnikov na ta bolj trajnosten način prevoza in interoperabilnost z načini mehke mobilnosti, pri čemer morajo prevozniki na vlakih določiti prostor, rezerviran za kolesa;

9.

priporoča, naj se preuči razširitev varstva potrošnikov, kar zadeva odpovedi, na druga področja, kot sta sektorja kulture in dogodkov;

10.

spodbuja različne pristojne organe, naj se še naprej borijo proti prevaram potrošnikov, in sicer skupaj z mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in v posvetovanju s spletnimi platformami, ponudniki posredniških storitev in vsemi ustreznimi akterji;

11.

poudarja, da je treba izkušnje iz upravljanja te krize upoštevati pri opredelitvi standardov za proizvode, postopke, storitve in kakovost, da bi zagotovili standarde, ki jih javni organi in podjetja lahko hitro aktivirajo za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja potrošnikov blaga in storitev;

12.

poudarja izkušnje, pridobljene s pandemijo COVID-19, in pomen ohranjanja visoke ravni varstva potrošnikov tudi v času krize; glede na to priporoča, naj se izvedejo potrebni regulativni pregledi, da se ugotovijo posledice izjemnih okoliščin v potrošniških pogodbah pred nastankom zadeve (klavzula rebus sic stantibus). Tako bi se ob upoštevanju načel predvidevanja in napovedovanja okrepilo varstvo potrošnikov;

13.

spodbuja Komisijo, naj analizira dolgoročni vpliv krize zaradi COVID-19 na vzorce potrošnje Evropejcev in to analizo uporabi kot izhodišče za pripravo prihodnjih evropskih strateških pobud na tem področju;

14.

v zvezi s tem podpira pobude za podporo lokalni trgovini, tudi lokalnim malim proizvajalcem, in spodbujanje lokalne obrti;

15.

poleg tega poudarja, da bi lahko potrošniško pravo z jasnejšimi in celovitejšimi informacijami prispevalo h krepitvi kratkih dobavnih verig za kmetijske proizvode in živila ter s tem zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, povezane s prometom; v zvezi s tem opozarja na pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v politike varstva potrošnikov;

16.

izpostavlja tudi potrebo po podpiranju politik za zmanjšanje digitalnega razkoraka, tako v zvezi z opremo in ozemeljsko pokritostjo kot potrebnimi kompetencami;

Zeleni prehod

17.

opozarja, da je trajnostna potrošnja bistvena za doseganje ciljev zelenega dogovora;

18.

poudarja, da imajo potrošniki v Evropski uniji ključno vlogo v zelenem prehodu in da jih je zato treba obveščati ter jim omogočiti, da se ozaveščeno odločajo na podlagi primerljivih, preglednih in jasnih informacij v skladu z metodologijo Evropske komisije glede okoljskega odtisa, zlasti informacij o trajnosti in popravljivosti proizvodov ter njihovem socialnem in okoljskem odtisu, pri čemer morajo te informacije temeljiti na zanesljivih podatkih in raziskavah potrošnje; priporoča, da se v proces širjenja informacij vključijo lokalne in regionalne oblasti;

19.

poudarja, da je potrošnikom nujno omogočiti izbiro, ki temelji na trajnosti proizvodov, proizvajalce pa spodbuditi k podaljšanju življenjske dobe njihovih proizvodov, ter da potrebujemo evropsko zakonodajo, ki bi kaznovala načrtovano zastarelost in nagrajevala dolgotrajnost v industrijski in tehnološki proizvodnji;

20.

opozarja, da bo prehod na zeleno gospodarstvo uspel le, če povpraševanje po trajnostnih proizvodih in storitvah ne bo omejeno le na določene potrošniške skupine, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba za uresničitev ciljev zagotoviti dostop do trajnostnih proizvodov in storitev vsem potrošnikom ne glede na njihov finančni položaj;

21.

priporoča, naj se razvije celosten pristop k obveščanju potrošnikov, če je le mogoče s pripravo oznak, ob upoštevanju vidikov trajnosti, zdravja, spoštovanja okolja, izvora proizvoda, pri čemer je treba posebej poudariti, ali proizvod izvira iz države EU ali tretje države, in pravične trgovine; poudarja tudi koristnost vse večjega vključevanja socialnih in okoljskih vidikov v javna naročila s sklopom ukrepov, vključno z opredelitvijo minimalnih okoljskih meril v sektorski zakonodaji, kot je določeno v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo;

22.

poudarja, da je treba pri standardih za proizvode upoštevati vprašanje trajnosti in krožnosti, ter v zvezi s tem izpostavlja, da imajo evropske institucije, pristojne za standardizacijo, pomembno vlogo na tem področju, zlasti z razvojem standardov, ki bi omogočili opredelitev „zelenega“ ali „trajnostnega“ proizvoda;

23.

poudarja, da je treba izboljšati in zagotoviti interoperabilnost med napravami;

24.

priporoča, naj se podaljšanje garancijske dobe potrošniškega blaga združi z boljšim obveščanjem potrošnikov o pričakovani življenjski dobi proizvodov;

25.

priporoča, naj se preuči, ali je zaželeno izvajanje sistema, pri katerem je potrebna predhodna odobritev okoljskih trditev in okoljskih znakov po vzoru sistema, ki se uporablja na področju zdravja;

26.

poudarja, da je treba pri rešitvah za proizvode z napako zagotoviti, da se proizvodi prednostno ponovno uporabijo ali popravijo, namesto da se zavržejo, pri čemer to ne sme okrniti pravic potrošnikov ali privesti do tega, da bi se računajoč na uporabo ali popravilo proizvajali slabši proizvodi;

27.

poudarja, da je nujno zagotoviti razpoložljivost nadomestnih delov, da bi se proizvodi lahko popravili in da strošek tovrstnega popravila potrošnika ne bi odvrnil od popravila, pri čemer je treba spoštovati pravice potrošnikov glede skladnosti in varnosti proizvodov; priporoča Komisiji, naj preuči ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bo to izvedljivo;

28.

spodbuja Komisijo, naj v okviru pregleda direktive o prodaji blaga preuči, kako bi lahko nadalje spodbudili popravila in bolj trajnostne „krožne“ proizvode ob spoštovanju pravic potrošnikov in ekonomskega ravnovesja med potrošniki in podjetji;

29.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo na tem področju in da je treba spodbujati nove vzorce potrošnje in vedenja potrošnikov na lokalni in regionalni ravni, kot je ekonomija delitve;

30.

priporoča podpiranje poslovnih modelov, ki omogočajo nakup storitve namesto blaga, s spodbujanjem popravil, dejavnosti organizacij socialne ekonomije in trgov rabljenega blaga;

31.

vztraja, da je potreben popis lokalnih dobrih praks na področju popravil in krožnega gospodarstva;

32.

poudarja, da je treba razširiti obseg lokalnih ukrepov na področju potrošništva v smeri storitvenega gospodarstva, na primer na področju obnove stavb in prilagoditve stanovanj potrošnikov v skladu z bolj zeleno in digitalno družbo, zlasti z okrepitvijo orodij za obveščanje, namenjenim potrošnikom;

33.

podpira pobude za podporo lokalni trgovini, da se izboljša položaj potrošnikov na trgu, zaščiti okolje in spodbuja obrt;

34.

izpostavlja vlogo, ki jo lahko imajo regionalne in lokalne oblasti pri obveščanju in izobraževanju potrošnikov;

35.

poudarja, da je treba zagotoviti razpoložljivost učinkovitih rešitev, ki jih lahko potrošniki enostavno razumejo in izvajajo;

36.

podpira pripravljenost Komisije za sodelovanje z gospodarskimi subjekti, da jih spodbudi, da se prostovoljno zavežejo k sprejemanju ukrepov za trajnostno potrošnjo, ki bodo presegali zakonske obveznosti;

37.

vztraja, da je treba direktivo o okoljsko primerni zasnovi razširiti z vključitvijo proizvodov, povezanih z energijo, in z večjim naborom proizvodov z velikim vplivom na okolje ter da je treba zagotoviti ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov;

38.

močno podpira objavo pobude za trajnostne proizvode, katere namen je, da bi taki proizvodi postali standardni za preprečevanje zgodnje zastarelosti in spodbujanje trajnosti;

39.

poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj s finančnimi spodbudami v okviru načrta EU za okrevanje zagotovijo dolgoročen gospodarski, socialni in okoljski napredek, hkrati pa zmanjšajo uporabo virov, preprečijo in odstranijo nevarne snovi ter izboljšajo krožnost materialov in sistemov;

40.

ponovno poudarja, da je nujno treba pospešiti prehod na regenerativni model rasti, pri čemer je treba izkoriščanje virov ohraniti v mejah zmogljivosti planeta in zmanjšati naš okoljski odtis. Zato je nujno odpraviti pogojenost rasti od izkoriščanja virov, ustvarjati resnično krožno družbo ter sodelovati na vseh ravneh upravljanja in družbe;

41.

poudarja, da je MSP in lokalne male proizvajalce treba podpirati med zelenim prehodom brez povečevanja upravnega bremena. Za zagotovitev teh prehodov je nujno evropsko financiranje; poudarja, da je treba v zagotavljanje informacij o razpoložljivih sredstvih EU na tem področju vključiti lokalne in regionalne oblasti;

Digitalna preobrazba

42.

opozarja, da digitalna preobrazba korenito spreminja življenje potrošnikov. Ponuja jim veliko možnosti, vendar jim povzroča tudi nove težave. V zvezi s tem se je treba boriti proti nepoštenim poslovnim praksam na spletu. Pri določitvi pravil o digitalnem gospodarstvu in zahtev na področju umetne inteligence, interneta stvari in robotike je treba okrepiti varstvo potrošnikov; v zvezi s tem je seznanjen z inovativnim predlogom Evropske komisije v uredbi o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci in v sporočilu o spodbujanju evropskega pristopa k umetni inteligenci, o katerih bo pripravil ločeno mnenje;

43.

poudarja, da je treba okrepiti ukrepe za varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na spletu. Še zlasti je treba pripraviti nove normativne instrumente ali orodja za spremljanje trga, da se zaščiti potrošnike pred novimi praksami, ki se pojavljajo zaradi razvoja umetne inteligence in uporabe algoritmov (prakse ciljno usmerjenih ponudb za cene, proizvode ali storitve, ki se izvajajo na podlagi profiliranja potrošnikov na spletu, itd.), ter da se zagotovi učinkovito varstvo njihovih osebnih podatkov; poleg tega poziva Komisijo in evropske institucije, naj ozaveščajo javnost o okoljskih in socialnih učinkih nakupovanja na spletu;

44.

poudarja, da je treba evropsko zakonodajo o varnosti proizvodov, katere namen je zagotoviti fizično varnost potrošnikov, posodobiti, da bodo obravnavana vprašanja glede varnosti povezanih proizvodov (spoštovanje osebnih podatkov, kibernetska varnost, zanesljivost, preglednost in obveščanje potrošnikov);

45.

poudarja potrebo po skladnosti in jasni povezavi med zakonodajo EU o varstvu potrošnikov in zakonodajo EU o digitalnih trgih, da bi dosegli visoko raven varstva potrošnikov v zvezi z njihovimi pravicami, dostopom do blaga in storitev, vključno s čezmejnim, preglednostjo, odgovornostjo in varnim digitalnim okoljem ter pojasnili in okrepili odgovornost spletnih posrednikov. Za te posrednike bi bilo treba vzpostaviti poenostavljene mehanizme, da bi omogočili daljše spremljanje spletnih ponudb podjetij in s tem preprečili, da bi bile pravice potrošnikov ogrožene zaradi nestanovitnosti spletnih ponudb;

46.

pozdravlja namero Komisije, da uvede inovativno elektronsko orodje, ki naj bi zadevnim organom pomagalo pri prepoznavanju nezakonitih poslovnih praks na spletu; takšna elektronska orodja bi morala omogočati tudi spremljanje izginotja podjetij, ki ponujajo svoje izdelke na spletu;

47.

poudarja, da se na nekaterih področjih še vedno uporablja geoblokiranje, ki potrošnikom onemogoča neoviran dostop do digitalnih vsebin po vsej Evropi;

48.

priporoča uporabo zbirk podatkov javnih organov za optimalno obveščanje potrošnikov na podlagi dinamične politike odprtih podatkov;

49.

poudarja, da je MSP in lokalne male proizvajalce treba podpirati med zelenim prehodom brez povečevanja upravnega bremena. Za zagotovitev tega prehoda je nujno evropsko financiranje; poudarja, da je treba v zagotavljanje informacij o razpoložljivih sredstvih EU na tem področju vključiti lokalne in regionalne oblasti;

Učinkovito izvajanje zakonodaje in učinkovita pravna sredstva

50.

spodbuja Komisijo, naj usklajuje in podpira države članice ter regionalne in lokalne oblasti na področju nadzora spoštovanja pravic potrošnikov, zlasti tako, da zagotovi, da bodo ukrepi, ki jih sprejme država članica, učinkoviti ne glede na lokacijo podjetja, kar bi moralo veljati tudi za kazni;

51.

pozdravlja dejstvo, da je v novi agendi za potrošnike predvideno, da bo Komisija pomagala državam članicam pri hitrem izvajanju in zagotavljanju spoštovanja pravic potrošnikov, zlasti v okviru mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov; v zvezi s tem opozarja na pozitivno vlogo evropskih potrošniških centrov pri oblikovanju čezmejnega varstva potrošnikov;

52.

ugotavlja, da je za ustrezno izvajanje nadzornih ukrepov v skladu z novo agendo potrebno večje število osebja za nadzor trga. V zvezi s tem bi bilo treba okrepiti sektorsko specializacijo osebja, ki opravlja te naloge, hkrati pa zagotoviti stalno usposabljanje in ustrezna sredstva glede na dejavnosti, ki jih je treba spremljati, kot so goljufive prakse, nepoštene prakse, spletna prodaja itd. Poleg tega je za odkrivanje morebitnih goljufij ali neskladnosti, ki lahko vplivajo na varnost, potrebna ustrezna mreža akreditiranih laboratorijev;

53.

poziva k okrepitvi sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na eni strani ter potrošniškimi organizacijami na drugi strani;

54.

podpira pripravo prostovoljnih ukrepov za obveščanje potrošnikov v sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter podjetji;

Obravnavanje konkretnih potreb potrošnikov

55.

pozdravlja, da je v novi agendi za potrošnike izpostavljeno, da so nekatere skupine potrošnikov v teh razmerah predvsem zaradi digitalnega razkoraka lahko še posebej ranljive in potrebujejo posebne zaščitne ukrepe, zlasti otroci, starejši in invalidi;

56.

poudarja, da je treba okrepiti zaščito najranljivejših potrošnikov, ki potrebujejo kredit za nakup osnovnega blaga in storitev, kot so zdravstvena oskrba, izobraževanje in javne storitve; v teh sektorjih je treba opredeliti politike in instrumente za okrepitev varstva potrošnikov v primeru nesolventnosti podjetij, ki zagotavljajo stalne storitve v osnovnih sektorjih zdravstvenega varstva in izobraževanja, da bi ublažili škodo, ki bi nastala zaradi zaprtja podjetij v teh sektorjih;

57.

poudarja, da je razvoj finančne pismenosti potrošnikov ključen, tudi na področju novih digitalnih tehnologij, pri čemer je treba podpreti projekte s tega področja na lokalni in regionalni ravni;

58.

pozdravlja, da je v novi agendi za potrošnike predvideno povečanje financiranja ukrepov za povečanje razpoložljivosti svetovalnih storitev v primeru zadolženosti v državah članicah od leta 2021, saj so ukrepi lokalnih oblasti na tem področju pomembni;

59.

pozdravlja pripravljenost Evropske komisije, da podpre pobude, ki bodo zagotavljale lokalno svetovanje potrošnikom, ki iz strukturnih ali osebnih razlogov nimajo dostopa do podpore in informacij na spletu ali v centralnih informacijskih uradih;

60.

poziva k vzpostavitvi oziroma okrepitvi sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, potrošniškimi organizacijami in podjetji, da združijo moči za čim boljšo uporabo sredstev;

61.

Komisiji v zvezi s prizadevanji na področju boja proti prezadolženosti poleg preventivnih ukrepov priporoča, naj analizira izvedljivost korektivnega evropskega pravnega instrumenta za kolektivno poravnavo dolgov potrošnikov; poziva tudi k sprejetju posebnih politik, da bi preprečili prakse, ki so dokazano še posebej škodljive za potrošnike (kot so posojilne kartice), saj povzročajo njihovo zadolženost in slabijo njihove možnosti za najem drugih vrst kredita;

62.

priporoča obravnavanje vprašanj glede ranljivosti in izključenosti potrošnikov v vseh njihovih razsežnostih, vključno s tistimi, ki so neposredno povezana z lokalno problematiko, kot je digitalni razkorak, s katerim se srečujejo potrošniki, ki prebivajo na območjih, kjer internetna povezava ni na voljo, je na voljo le ponekod ali je slaba. Spodbujati in regulirati bi bilo treba tudi pripravo seznama osnovnih finančnih storitev, ki se zagotavljajo fizično, ter sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili njihovo ukinitev (v celoti ali delno), ki bi povzročila diskriminacijo med potrošniki z vidika dostopa do finančnih storitev;

63.

priporoča tudi obravnavanje vprašanja digitalnega razkoraka, ki vpliva na ranljive potrošnike, ki bi bili izključeni iz digitalnega prehoda, ker nimajo nujno potrebne opreme ali potrebnih osnovnih spretnosti, zlasti v manj razvitih regijah;

Varstvo potrošnikov v svetovnem okviru

64.

poudarja, da je sodelovanje z mednarodnimi partnerji postalo ključno, saj v globaliziranem svetu spletni nakupi presegajo meje;

65.

pozdravlja napoved Komisije o pripravi akcijskega načrta s Kitajsko za povečanje varnosti proizvodov, ki se prodajajo na spletu, ter o razvoju zakonodajne podpore, tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti za partnerske regije EU, zlasti v Afriki;

66.

kljub temu spodbuja Komisijo, naj razvija in okrepi sodelovanje s tretjimi državami, v katerih imajo sedež ponudniki, ki svojo ponudbo usmerjajo v EU;

67.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo blago in storitve, uvoženi v EU, skladni z ustreznimi standardi in predpisi Evropske unije; izraža zadovoljstvo, da Evropska komisija predlaga okrepitev odgovornosti podjetij glede človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov za njihovo celotno vrednostno verigo (vključno s podizvajalci), tudi v tretjih državah;

Izvajanje politike varstva potrošnikov na drugih področjih

68.

opozarja, da je potrošniška politika ena najbolj horizontalnih politik EU, ki posega v številne druge politike EU na področjih, kot so varnost proizvodov, digitalni trg, finančne storitve, varnost hrane in označevanje živil, energetika, potovanja in promet;

69.

poudarja, da je treba zahteve glede varstva potrošnikov vključiti v oblikovanje in izvajanje drugih politik in dejavnosti Unije na področjih, kot so energija, telekomunikacije, promet, sklepanje zavarovanj, najemanje posojil itd.;

70.

poudarja, da mora cilj spodbujanja blaginje potrošnikov z močno politiko konkurence v Evropski uniji ostati med prednostnimi cilji izvajanja členov 101 in 102 PDEU;

Upravljanje

71.

poudarja, da je treba pregled stanja razmer za potrošnike, ki razkriva položaj potrošnikov v Evropski uniji, razviti z ustreznim nizom kazalnikov, ki vključujejo zlasti kazalnike krožnosti v potrošnji, da se podpreta upravljanje in spremljanje nove agende za potrošnike;

72.

podpira pripravljenost Evropske komisije za vzpostavitev novega modela upravljanja z obsežnim partnerstvom, ki bi povezovalo vse ustrezne akterje. V zvezi s tem je treba pozdraviti prizadevanje Komisije za redno razpravo z Evropskim parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim odborom regij ter delovanje v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru obstoječih mrež, delovnih skupin ali ad hoc projektnih skupin;

73.

ponavlja, da bi bilo treba v to delo vključiti Evropski odbor regij.