—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, zlasti tiste z dne 16. septembra 2021 o vladnem zatrtju protestov in državljanov na Kubi (1),

—

ob upoštevanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki sta ga Evropska unija in Kuba podpisali decembra 2016 in se začasno uporablja od 1. novembra 2017 (2),

—

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 14. novembra 2021 o umiku akreditacij novinarjev tiskovne agencije EFE,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju izjave Medameriške komisije za človekove pravice in urada posebnega poročevalca za svobodo izražanja z dne 29. novembra 2021 o represivnih državnih ukrepih, ki so 15. novembra 2021 preprečili državljanski pohod na Kubi,

—

ob upoštevanju izjave o končanju represije nad umetniki na Kubi z dne 8. decembra 2021, ki jo je podalo več umetnikov skupaj z mednarodnim združenjem PEN, pobudo Artists at Risk Connection ameriškega združenja PEN in organizacijo Human Rights Watch,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, katere podpisnica je tudi Kuba,

—

ob upoštevanju pisma namestnika izvršnega direktorja za Ameriko pri Evropski službi za zunanje delovanje, ki ga je 10. maja 2021 naslovil na predstavnike civilne družbe in ga posvetil njihovi udeležbi pri izvajanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju (ARES (2021) 247104),

—

ob upoštevanju opredelitve „organizacije civilne družbe“, objavljene na spletišču Uradnega lista Evropske unije (EUR-Lex),

—

ob upoštevanju kubanske ustave in kubanskega kazenskega zakonika,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker so 11. julija 2021 v več kot 50 mestih na otoku potekali prelomni protesti, na katerih so udeleženci mirno protestirali proti hudi socialno-ekonomski krizi, kroničnemu pomanjkanju zdravil in drugega osnovnega blaga ter sistematičnemu omejevanju človekovih pravic; ker so zaradi teh težav in tudi pandemije covida-19 zahteve za državljanske in politične pravice ter demokracijo vse glasnejše; ker se je kubanska vlada na proteste odzvala tako, da je sistematično napadala protestnike, politične oporečnike, verske voditelje, zagovornike človekovih pravic in neodvisne umetnike, med drugim dobitnike nagrade Saharova, ker so se miroljubno zavzemali za demokracijo in človekove pravice; ker naj bi bilo več deset ljudi samovoljno aretiranih, pridržanih ali jim je bil odrejen strog hišni pripor, vsem pa grozijo izmišljene kazenske obtožbe, ki so vir številnih zlorab;

B.

ker so José Daniel Ferrer, pripadnica gibanja Dame v belem Aymara Nieto, Maykel Castillo, Luis Robles, Félix Navarro, Luis Manuel Otero, pastor Lorenzo Rosales Fajardo, Andy Dunier García in Yunior García Aguilera le nekateri izmed stotin Kubancev, ki se soočajo s krivicami in represijo kubanskega režima;

C.

ker so samovoljno pridržani ves čas izolirani, med drugim v samicah, izpostavljeni krutemu mučenju ter nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju, prav tako pa jim niso dovoljeni stiki z odvetniki in nimajo ustrezne zdravstvene oskrbe; ker so nekateri pridržani v zaporih daleč od doma, zato jih družine ne morejo obiskovati; ker jih ima več zdravstvene težave, zaradi česar je njihova izpustitev še toliko nujnejša;

D.

ker se številni drugi, ki so pobegnili iz države ali so jo morali zapustiti pod prisilo, ne smejo vrniti in bodo za zdaj morali ostati v izgnanstvu; ker so štirje poročevalci OZN prisilno izseljevanje oporečnikov s Kube že obsodili kot kaznivo dejanje;

E.

ker so platforma Archipielago in druge skupine civilne družbe 21. septembra 2021 pristojne organe javno in transparentno zaprosile za dovoljenje, da 15. novembra 2021 organizirajo mirne demonstracije za človekove pravice in izpustitev političnih zapornikov v državi; ker so kubanske oblasti načrtovane proteste prepovedale, češ da so nezakoniti, in ne priznavajo, da so razlogi za demonstracije upravičeni;

F.

ker so kubanske oblasti na predvečer mirnih demonstracij, načrtovanih za 15. novembra 2021, preklicale akreditacijo novinarjev, ki na Kubi delajo za špansko tiskovno agencijo EFE, kar je bil očiten poskus, da bi zajezile prost pretok verodostojnih informacij v tujino;

G.

ker je kubanska država dolžna priznati, zaščititi in zagotoviti pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja brez diskriminacije zaradi političnih stališč; ker je bistvenega pomena, da uradniki državnih organov pregona strogo spoštujejo mednarodne standarde človekovih pravic in načela zakonitosti, izjemnosti, sorazmernosti in nujnosti;

H.

ker je Parlament 5. julija 2017 odobril sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, vendar je to jasno pogojil z izboljšavami na področju človekovih pravic in demokracije na Kubi ter vključil tudi klavzulo o začasni prekinitvi izvajanja v primeru kršitev; ker je 26. februarja 2021 med EU in Kubo potekal tretji uradni dialog o človekovih pravicah v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; ker sta udeleženi strani razpravljali o svobodi mirnega zbiranja in združevanja; ker je EU v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic poudarila, da je pomembno vsem državljanom omogočiti dejavno sodelovanje v družbi prek organizacij in združenj civilne družbe; ker je EU opozorila, da je treba spoštovati obveznosti po mednarodnem pravu na področju človekovih pravic;

I.

ker mora vsak politični dialog vključevati neposredno in intenzivno udeležbo neodvisne civilne družbe in vseh opozicijskih političnih akterjev brez omejitev, kot je poudarjeno v členu 36 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

J.

ker je Parlament že večkrat obsodil kršitve človekovih pravic na Kubi in opozoril na nespoštovanje členov 1(5), 2(c), 5, 22 in 43(2) sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kubo, podpisanega leta 2016, s katerim se je kubanska vlada zavezala spoštovanju človekovih pravic;

K.

ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli že trikrat podelil kubanskim aktivistom, in sicer Oswaldu Payaju leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010; ker so dobitniki nagrade Saharova in njihovi sorodniki še vedno pogosto žrtve nadlegovanja in ustrahovanja, prav tako pa se jim preprečuje, da bi odpotovali iz države in se udeležili mednarodnih prireditev; ker sta dobitnika nagrade Saharova Berta Soler, voditeljica Dam v belem, in Guillermo Fariñas 8. decembra 2021 poslala pismo visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, v katerem sta predlagala, da bi se nagradi odrekla, če se Evropska služba za zunanje delovanje v bližnji prihodnosti ne bo zavzela za civilno družbo, medtem ko se na Kubi dogajajo hudodelstva zoper človečnost; ker je bil Guillermo Fariñas 9. decembra 2021 ugrabljen in proti svoji volji odpeljan v bolnišnico;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.