—

ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 8, člena 83(1) ter členov 84 in 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 7, 8, 10, 11, 12, 21, 23, 24, 25, 26 in 47,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“, zlasti v sporočilu zapisanega cilja o svobodi žensk in deklet pred nasiljem zaradi spola in spolnimi stereotipi,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. aprila 2021 z naslovom „Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. septembra 2017 z naslovom „Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam – Povečanje odgovornosti spletnih platform“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2020 z naslovom „Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025)“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025“,

—

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki ga je podala Komisija,

—

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu za digitalne storitve (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES,

—

ob upoštevanju kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu, ki ga je Komisija objavila maja 2016, in pete ocene tega kodeksa, na podlagi katere je bil pripravljen dokument z naslovom „Factsheet – 5th monitoring round of the Code of Conduct“ (Informativni pregled – peti krog spremljanja kodeksa ravnanja),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki jo je mogoče podpisati od 11. maja 2011 v Istanbulu,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o strategiji EU za enakost spolov (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o spodbujanju enakosti spolov v izobraževanju in karierah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o izvajanju Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2021 o prihodnjih izzivih na področju pravic žensk v Evropi: več kot 25 let po Pekinški deklaraciji in izhodiščih za ukrepanje (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o vidiku enakosti spolov v obdobju krize zaradi COVID-19 in obdobju po krizi (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o zapolnitvi digitalnega razkoraka med spoloma: udeležba žensk v digitalnem gospodarstvu (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o krepitvi medijske svobode: varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (16),

—

ob upoštevanju določb pravnih instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) na področju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, in drugih instrumentov OZN o nasilju nad ženskami in otroki,

—

ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine Združenih Narodov z dne 16. decembra 2020 z naslovoma „Intensification of efforts to prevent and eliminate all forms of violence against women and girls“(Okrepitev prizadevanj za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti ter njihovo odpravo) (A/RES/75/161) in „The right to privacy in the digital age“(Pravica do zasebnosti v digitalni dobi) (A/RES/75/176),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih Narodov za človekove pravice z dne 5. julija 2018 z naslovom „Accelerating efforts to eliminate violence against women and girls: preventing and responding to violence against women and girls in digital contexts“ (Pospeševanje prizadevanj za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti: preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti v digitalnem okolju ter odzivanje nanj) (A/HRC/RES/38/5),

—

ob upoštevanju poročil posebnih poročevalcev Združenih Narodov o nasilju nad ženskami, o njegovih vzrokih in posledicah, zlasti poročila z dne 18. junija 2018 o spletnem nasilju nad ženskami in dekleti z vidika človekovih pravic (A/HRC/38/47), poročila z dne 6. maja 2020 o boju proti nasilju nad novinarkami (A/HRC/44/52) in poročila z dne 24. julija 2020 o presečišču pandemije koronavirusne bolezni (COVID-19) in pandemije nasilja nad ženskami na podlagi spola s poudarkom na nasilju v družini in pobudi za preprečevanje nasilja v družini,

—

ob upoštevanju Deklaracije Združenih Narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih Narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih Narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

—

ob upoštevanju splošnega priporočila št. 35 Odbora za odpravo diskriminacije žensk z dne 14. julija 2017 o nasilju nad ženskami na podlagi spola, s katerim je bilo posodobljeno splošno priporočilo št. 19,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih Narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

—

ob upoštevanju splošne pripombe št. 13 (2011) Odbora za pravice otroka z dne 18. aprila 2011 o pravici otrok, da niso žrtve kakršnega koli nasilja,

—

ob upoštevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 5,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o varnosti novinark na spletu (17),

—

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom „Combating gender-based violence: Cyber violence – European added value assessment“ (Boj proti nasilju na podlagi spola: kibernetsko nasilje – ocena evropske dodane vrednosti),

—

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom „Cyber violence and hate speech online against women“ (Kibernetsko nasilje nad ženskami in spletni sovražni govor proti ženskam),

—

ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov,

—

ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (18),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (19),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1232 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namene boja proti spolni zlorabi otrok na spletu (20),

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 3. marca 2014 z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey“ (Nasilje nad ženskami: raziskava na ravni EU),

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 14. maja 2020 z naslovom „EU LGBTI II: A long way to go for LGBTI equality“ (Poročilo EU LGBTI II: Dolga pot do enakosti oseb LGBTI) (21),

—

ob upoštevanju mnenja generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije z dne 11. marca 2021 o Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, katerega namen je pojasniti pravno negotovost v zvezi s tem, ali Unija Konvencijo lahko sklene in ratificira (22),

—

ob upoštevanju dela Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), vključno z Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti, ter ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala,

—

ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 58 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0338/2021),

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota in osrednji cilj Unije ter bi se morala odražati v vseh politikah Unije; ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni vrednoti, zapisani v členu 2 in členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členih 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker je prvi cilj strategije Unije za enakost spolov za obdobje 2020–2025 osredotočen na odpravo nasilja na podlagi spola, ki je opisano kot „eden od največjih izzivov naše družbe“, saj vpliva na ženske na vseh ravneh družbe ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialno ozadje in državo izvora ali prebivališče ter je ena od največjih ovir pri doseganju enakosti spolov;

B.

ker so v Uniji splošno razširjeni nasilje nad ženskami ter dekleti in druge oblike nasilja na podlagi spola, ki jih je treba razumeti kot skrajno obliko diskriminacije, ki pusti ogromne posledice na žrtvah, njihovih družinah in skupnostih, in kot kršitev človekovih pravic, ki sta zakoreninjeni v neenakosti spolov ter prispevata k ohranjanju in krepitvi te neenakosti; ker nasilje na podlagi spola izhaja iz neenakomerne porazdelitve moči med ženskami in moškimi, uveljavljenih patriarhalnih struktur in prakse ter spolnih norm, seksizma in škodljivih spolnih stereotipov ter predsodkov, ki so pripeljali do nadvlade moških in diskriminacije žensk in deklet v vsej njihovi raznolikosti, tudi oseb LGBTIQ;

C.

ker bi moralo nasilje nad ženskami pomeniti vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske so ali bi lahko bile žrtve fizičnega, spolnega ali psihološkega trpljenja ali utrpele ekonomsko škodo, vštevši grožnje s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do tega pride v javnem ali v zasebnem življenju, na spletu ali zunaj njega;

D.

ker so lahko ženske in dekleta v vsej njihovi raznolikosti ter osebe LGBTIQ tarče kibernetskega nasilja na podlagi spola zaradi svojega spola, spolne identitete, spolnega izraza ali spolnih značilnosti; ker lahko presečne oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, jezika, veroizpovedi, prepričanja, nacionalnega ali socialnega porekla, pripadnosti nacionalni ali narodnostni manjšini, rojstva, spolne usmerjenosti, starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, zakonskega stanu ali statusa migranta ali begunca, še zaostrijo posledice kibernetskega nasilja na podlagi spola; ker je v strategiji Unije za enakost oseb LGBTIQ poudarjeno, da ima vsakdo pravico do varnosti, tako doma kot v javnosti in na spletu;

E.

ker druga raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice(FRA) o osebah LGBTIQ v EU kaže, da je 10 % oseb LGBTIQ v letu pred raziskavo zato, ker so LGBTIQ osebe, doživelo kibernetsko nadlegovanje, tudi prek družbenih medijev; ker so nesorazmerno bolj prizadete interspolne in transspolne osebe (16 %); ker je med žrtvami kibernetskega nadlegovanja zaradi pripadnosti LGBTIQ največ najstnikov, starih od 15 do 17 let (15 %), deleži drugih starostnih skupin pa znašajo od 7 % do 12 %;

F.

ker nasilje nad ženskami in dekleti v vsej njihovi raznolikosti ter nasilje na podlagi spola vključujeta različne, a ne medsebojno izključujoče oblike in izraze; ker je spletno nasilje pogosto povezano z nasiljem zunaj spleta, včasih celo neločljivo, saj se lahko zgodi pred nasiljem zunaj spleta, ga spremlja ali nadaljuje; ker bi bilo zato treba kibernetsko nasilje na podlagi spola razumeti kot spletno nadaljevanje nasilja na podlagi spola v fizičnem svetu;

G.

ker je v študiji službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom „Combating gender-based violence: Cyber violence – European added value assessment“ (Boj proti nasilju na podlagi spola: kibernetsko nasilje – ocena evropske dodane vrednosti), v zvezi s kibernetskim nasiljem na podlagi spola ocenjeno, da je bilo med 4 % in 7 % žensk v Uniji v zadnjih 12 mesecih pred študijo žrtev kibernetskega nadlegovanja, med 1 % in 3 % pa žrtev kibernetskega zalezovanja; ker ima kibernetsko zalezovanje več oblik in je najpogostejša vrsta sovražnega govora, ki se pojavlja samostojno ali v kombinaciji z drugimi oblikami nasilja, pri čemer se predolgo ni prepoznavala in se v zvezi z njo ni ukrepalo; ker je študija organizacije World Wide Web Foundation, ki je bila izvedena leta 2020 in je vključevala anketirance iz 180 držav, razkrila, da je 52 % mladih žensk in deklet doživelo spletne zlorabe, kot so objava zasebnih fotografij, videov ali sporočil brez njihovega soglasja, zlonamerna in ponižujoča sporočila, uporaba žaljivega in grozečega jezika, spolno nadlegovanje in lažne vsebine, ter da 64 % anketirancev pozna nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe;

H.

ker so mlade ženske in dekleta bolj izpostavljena tveganju kibernetskega nasilja, zlasti kibernetskega nadlegovanja in kibernetskega ustrahovanja; ker se najmanj 12,5 % primerov ustrahovanja v šolah zgodi na spletu (23); ker so mladi danes že v zgodnjem otroštvu vse bolj povezani z družbenimi omrežji; ker te oblike nasilja povečujejo družbene neenakosti, saj so njihove žrtve pogosto mladi iz najbolj prikrajšanih skupin; ker so po podatkih Unicefa dekleta dvakrat pogosteje tarča nadlegovanja kot fantje (24); ker iz te študije izhaja, da ženske bolj dvomijo v to, da tehnološka podjetja njihove podatke uporabljajo odgovorno;

I.

ker iz poročila FRA z dne 3. marca 2014 z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey“ (Nasilje nad ženskami: raziskava na ravni EU) izhaja, da je leta 2014 kibernetsko nasilje v Uniji doživelo 11 % žensk, 14 % žensk pa je po dopolnjenem 15. letu doživelo zalezovanje;

J.

ker internetna povezljivost in potreba po dostopu do digitalne javne sfere postajata vse nujnejša za razvoj naših družb in gospodarstev; ker se delovna mesta vse bolj spreminjajo in postajajo odvisna od digitalnih rešitev, kar povečuje tveganje kibernetskega nasilja na podlagi spola za ženske, ki so dejavne na trgu dela in opravljajo gospodarsko dejavnost;

K.

ker so vse večji doseg interneta, hitro širjenje mobilnih informacij in uporaba družbenih medijev skupaj z navezavo večkratnih, ponavljajočih se in med seboj povezanih oblik nasilja nad ženskami privedli do velikega širjenja kibernetskega nasilja na podlagi spola; ker so ženske in dekleta, ki imajo dostop do interneta, pogosteje kot moški žrtve spletnega nasilja; ker je posebna poročevalka Združenih Narodov o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah opozorila, da bodo nove tehnologije neizogibno privedle do drugačnih in novih oblik spletnega nasilja nad ženskami; ker hitrost inovacij pogosto ne omogoča razmisleka o njihovih dolgoročnih posledicah, razširjenost kibernetskega nasilja na podlagi spola pa se bo v prihodnjih letih verjetno še naprej povečevala; ker je treba ustrezno oceniti vpliv kibernetskega nasilja na podlagi spola na žrtve in razumeti mehanizme, ki storilcem omogočajo izvajanje te oblike nasilja na podlagi spola, da bi zagotovili pravna sredstva, prevzemanje odgovornosti in preprečevanje tovrstnega nasilja;

L.

ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (25) vsaka tretja ženska na svetu doživela fizično ali spolno nasilje, ki ga je večinoma zagrešil njihov intimni partner, ker se je nasilje na podlagi spola med pandemijo COVID-19 povečalo, omejitve gibanja pa so tveganje nasilja v družini in zlorab še povečale; ker se je zaradi večje uporabe interneta med pandemijo COVID-19 razširilo tudi nasilje na podlagi spola na spletu oziroma nasilje, ki uporablja informacijske in komunikacijske tehnologije, saj nasilni in nekdanji partnerji svoje žrtve spremljajo, jim sledijo, grozijo in izvajajo nasilje tudi prek digitalnih orodij; ker lahko kibernetsko nasilje spremlja fizično nasilje oziroma vanj preraste, če se ne obravnava v zgodnji fazi; ker Komisija v strategiji EU o pravicah žrtev za obdobje 2020–2025 priznava, da so sedanje razmere, povezane s pandemijo COVID-19, privedle do porasta kibernetske kriminalitete, kot so spletna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in spletna kazniva dejanja iz sovraštva;

M.

ker so najbolj razširjene vrste kibernetskega nasilja na podlagi spola kazniva dejanja, kot so kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko zalezovanje, kršitev zasebnosti z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tudi v obliki dostopanja do podatkov ali slik, vštevši intimne podatke, ter njihovega pridobivanja, snemanja, izmenjave, ustvarjanja in obdelave brez soglasja, kraja identitete in spletni sovražni govor, prisilni nadzor z digitalnim spremljanjem ter nadzor komunikacij prek aplikacij za zalezovanje in vohunjenje, ter uporaba tehnoloških sredstev za trgovino z ljudmi, tudi za namene spolnega izkoriščanja;

N.

ker se lahko kibernetsko nasilje na podlagi spola izvaja z uporabo vrste spletnih komunikacijskih kanalov in orodij, vključno z družbenimi mediji, spletnimi vsebinami, forumi za razprave, spletnimi mesti za zmenke, stranmi za spletne komentarje in igralnimi klepetalnicami; ker se lahko številne vrste kibernetskega nasilja na podlagi spola izvajajo veliko lažje in v večjem obsegu kot fizične oblike nasilja na podlagi spola;

O.

ker so nekatere države članice sprejele zakonodajo le o nekaterih specifičnih oblikah kibernetskega nasilja na podlagi spola, kar pušča velike vrzeli; ker trenutno na ravni Unije ni enotne opredelitve ali učinkovitih politik za preprečevanje kibernetskega nasilja na podlagi spola; ker države članice glede na to, da ni usklajene opredelitve na ravni Unije, kibernetsko nasilje na podlagi spola preprečujejo in se bojujejo proti njemu v zelo različnem obsegu, posledično pa pri zaščiti, ki jo zagotavljajo države članice, prihaja do velikih razlik in razdrobljenosti kljub čezmejni naravi teh kaznivih dejanj; ker je treba za zbliževanje pristopov na ravni Unije in na nacionalni ravni oblikovati usklajeno pravno opredelitev kibernetskega nasilja na podlagi spola;

P.

ker po mnenju posebne poročevalke Združenih Narodov o nasilju nad ženskami, njegovih vzrokih in posledicah opredelitev spletnega nasilja nad ženskami vključuje vsa dejanja nasilja nad ženskami na podlagi spola, ki so v celoti ali delno storjena z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so mobilni telefoni in pametni telefoni, internet, platforme družbenih medijev ali elektronska pošta, oziroma je uporaba IKT pripomogla k zagrešitvi teh dejanj, ali so bila ta dejanja zaradi uporabe IKT hujša, in ki so storjena nad žensko, ker je ženska, ali ki nesorazmerno prizadenejo ženske (26);

Q.

ker bi kriminalizacija kibernetskega nasilja na podlagi spola lahko imela odvračilni učinek na storilce zaradi strahu pred kaznimi ali zavedanja, da bodo zagrešili kaznivo dejanje;

R.

zaradi hitrega razvoja in uporabe digitalnih tehnologij in aplikacij se pojavljajo nove oblike; ker te različne oblike kibernetskega nasilja na podlagi spola in spletnega nadlegovanja prizadenejo osebe vseh starosti, in sicer od zgodnjega otroštva do obdobja izobraževanja in poklicnega življenja ter poznejšega življenjskega obdobja; ker je treba upoštevati tudi možnost, da se nasilje v kibernetskem svetu sprevrže v fizično nasilje;

S.

ker je po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov sedem od 10 žensk doživelo kibernetsko zalezovanje; ker programska oprema za zalezovanje lajša zlorabo, saj storilcem omogoča, da spremljajo naprave žrtev brez njihovega soglasja in ne da bi lastnik naprave vedel za spremljanje, pri tem pa programska oprema ostane skrita; ker je programsko opremo za zalezovanje v Uniji mogoče zakonito uporabljati in kupiti, pogosto pa se trži kot programska oprema za starševski nadzor;

T.

ker se spolne zlorabe na podlagi slik pogosto uporabljajo za nadlegovanje in poniževanje žrtev; ker so globoki ponaredki (deepfakes) razmeroma nov način za izvajanje nasilja na podlagi spola, ki uporablja umetno inteligenco za izkoriščanje, poniževanje in nadlegovanje žensk;

U.

ker so spolne zlorabe na podlagi slik in spletna mesta, na katerih se razširjajo te zlorabe, vse pogostejša oblika nasilja med intimnimi partnerji; ker so lahko posledice spolne zlorabe na podlagi slik spolne, ker je bil spolni odnos posnet ali posnetek razširjen brez soglasja, psihološke, ker zasebno življenje žrtev postane javno, in ekonomske, ker lahko spolne zlorabe na podlagi slik ogrozijo trenutno ali prihodnje poklicno življenje žrtev;

V.

ker obstaja povečano tveganje, da se intimni in spolni videoposnetki žensk brez njihovega soglasja razširjajo na pornografskih spletnih mestih in da to razširjanje privede do finančnih koristi; ker spletno razširjanje zasebnih vsebin brez soglasja žrtve in še zlasti spolnih zlorab pomeni dodaten travmatičen element nasilja, ki ima pogosto hude posledice, tudi samomor;

W.

ker so mlade ženske in zlasti dekleta žrtve kibernetskega nasilja na podlagi spola, ki se izvaja z uporabo novih tehnologij, vštevši kibernetsko nadlegovanje in kibernetsko zalezovanje, z grožnjami s posilstvom in smrtjo, kršitvami zasebnosti z uporabo IKT in objavo zasebnih informacij ter fotografij;

X.

ker spolna identiteta trenutno ni vključena v zakonodajo o sovražnem govoru v 15 državah članicah; ker se je Komisija v strategiji Unije za enakost spolov za obdobje 2020–2025 in strategiji za enakost oseb LGBTIQ za obdobje 2020–2025 zavezala, da bo v skladu s členom 83(1) PDEU predstavila pobudo za razširitev področij kaznivih dejanj, na katerih je mogoča harmonizacija, na posebne oblike nasilja na podlagi spola;

Y.

ker je glede na statistične podatke, omenjene v tej resoluciji, sovražni govor zoper osebe LGBTIQ močno razširjen, zlasti na spletu, nekatere države članice pa očitno nimajo zakonodaje o preprečevanju, obravnavi in kaznovanju tovrstnih oblik spletnih zlorab;

Z.

ker je Unija leta 2017 podpisala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki ostaja osnova za mednarodne standarde na področju odpravljanja nasilja na podlagi spola, dokončni pristop Unije pa je za Komisijo ključna prednostna naloga;

AA.

ker se je treba – če želimo odpraviti nasilje na podlagi spola, tudi kibernetsko nasilje na podlagi spola – opirati na dosledne, oprijemljive, reprezentativne in primerljive upravne podatke, pridobljene s trdnim in usklajenim zbiranjem podatkov; ker ni dovolj celovitih in primerljivih razčlenjenih podatkov o vseh oblikah nasilja na podlagi spola in temeljnih vzrokov zanj; ker kljub vse večji ozaveščenosti o tem pojavu natančna ocena njegove razširjenosti ni mogoča, saj ni dovolj zbiranja podatkov o vseh oblikah nasilja na podlagi spola; ker je to pomanjkanje razpoložljivih podatkov povezano z dejstvom, da žrtve kibernetskega nasilja na podlagi spola pogosto ne prijavijo; ker morajo države članice v skladu z Istanbulsko konvencijo in Direktivo 2012/29/EU sporočati statistične podatke in pripravljati podatke, razčlenjene po spolu;

AB.

ker je odziv kazenskega pravosodja na primere žrtev kibernetskega nasilja na podlagi spola v mnogih državah članicah še vedno pomanjkljiv ter kaže na pomanjkanje razumevanja in ozaveščenosti o resnosti teh kaznivih dejanj, žrtve pa odvrača od prijave; ker bo zagotavljanje mehkih veščin policistom, kot so pozorno poslušanje, razumevanje in spoštovanje vseh žrtev nasilja na podlagi spola, omogočilo, da bodo lahko prispevali k obravnavi premajhnega števila prijav in ponovne viktimizacije; ker je zagotavljanje dostopnih postopkov in mehanizmov za prijave ter pravnih sredstev nujno za spodbujanje varnejšega okolja za vse žrtve nasilja na podlagi spola; ker bi morale biti žrtvam kibernetskega nasilja na voljo informacije o tem, kako in na koga naj se obrnejo v organih kazenskega pregona, ter o razpoložljivih pravnih sredstvih za pomoč v težkih razmerah;

AC.

ker so Europolov Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, Eurojust in Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) izvedli raziskave o spletni kibernetski kriminaliteti; ker ima kibernetsko nasilje na podlagi spola še zlasti velik učinek na nekatere ženske in osebe LGBTIQ, kot so feministke in aktivistke LGBTIQ, umetnice, političarke, ženske z javno vlogo, novinarke, blogerke, zagovornice človekovih pravic in druge javne osebnosti, saj to škoduje njihovemu ugledu in jim povzroča psihološko škodo in trpljenje, lahko pa privede tudi do motenj v njihovih življenjskih razmerah in posegov v zasebnost, škodi njihovim osebnim odnosom in družinskemu življenju ter jih odvrača od digitalnega udejstvovanja v političnem, družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju;

AD.

ker je kibernetsko nasilje na podlagi spola pogosto privedlo do samocenzure, ki lahko negativno vpliva na poklicno življenje in ugled žrtev kibernetskega nasilja na podlagi spola; ker se žrtve zaradi nasilne in spolno pogojene narave groženj pogosto zatečejo k uporabi psevdonimov, ostajajo neopazne na spletu, se odločijo za začasno prekinitev uporabe, deaktivacijo ali trajni izbris svojih spletnih računov ali celo povsem prenehajo opravljati svoj poklic; ker lahko to utiša ženske glasove in mnenja ter poveča že tako prisotno spolno neenakost v političnem, družbenem in kulturnem življenju; ker lahko vse pogostejše kibernetsko nasilje na podlagi spola ženskam prepreči nadaljnje udejstvovanje v digitalnem sektorju, okrepi spolno pristransko zasnovo, razvoj in uvajanje novih tehnologij ter povzroči ponavljanje obstoječih diskriminatornih praks in stereotipov, ki prispevajo k normalizaciji kibernetskega nasilja na podlagi spola;

AE.

ker kibernetsko nasilje na podlagi spola neposredno vpliva na spolno, telesno in duševno zdravje in dobro počutje žensk, ima pa tudi negativne družbene in ekonomske posledice; ker kibernetsko nasilje na podlagi spola negativno vpliva na sposobnost žrtev, da v celoti uveljavljajo svoje temeljne pravice, kar ima hude posledice za družbo in demokracijo kot celoto;

AF.

ker lahko škodljive ekonomske posledice nasilja na podlagi spola in posledične težave z duševnim zdravjem, hudo škodijo žrtvam, saj med drugim vplivajo na njihovo zmožnost iskanja zaposlitve in privedejo do finančnih bremen; ker lahko ekonomske posledice nasilja na podlagi spola vplivajo na poklicno življenje, kar se recimo kaže prek manjše prisotnosti na delovnem mestu, tveganja za spremembo zaposlitvenega statusa, tveganja izgube službe ali nižje produktivnosti; ker je lahko vpliv kibernetskega nasilja na podlagi spola na duševno zdravje kompleksen in dolgotrajen; ker kibernetsko nasilje na podlagi spola vpliva na duševno zdravje, recimo v obliki anksioznosti, depresije in stalnih posttravmatskih simptomov, in ima negativne medosebne, družbene, pravne, ekonomske in politične posledice, vse skupaj pa vpliva pa tudi na možnosti preživljanja in identiteto mladih; ker se zaradi teh učinkov stopnjujejo druge oblike diskriminacije ter krepijo obstoječe oblike diskriminacije in neenakosti;

AG.

ker je v študiji službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom „Combating gender-based violence: Cyber violence – European added value assessment“ (Boj proti nasilju na podlagi spola: kibernetsko nasilje – ocena evropske dodane vrednosti) ocenjeno, da skupni stroški kibernetskega nadlegovanja in kibernetskega zalezovanja znašajo od 49 do 89,3 milijarde EUR, pri čemer je največji delež skupnih stroškov, in sicer več kot polovica, povezan s poslabšanjem kakovosti življenja (približno 60 % v primeru kibernetskega nadlegovanja in 50 % v primeru kibernetskega zalezovanja);

AH.

ker mora biti preprečevanje kibernetskega nasilja na podlagi spola, zlasti prek izobraževanja, tudi prek izboljšanja digitalne pismenosti ter digitalnih znanj in spretnosti, kot sta kibernetska higiena in netiketa, ključen element vseh javnih politik za boj proti tovrstnemu nasilju;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.