—

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–-2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—

ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov z dne 10. avgusta 2017 o gospodarskih koristih enakosti spolov v EU: kako enakost spolov pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vodi h gospodarski rasti,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poklicni poti žensk na znanstvenem in akademskem področju ter obstoječih steklenih stropih (1),

—

ob upoštevanju strateškega okvira za evropsko politično sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za leto 2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet s pomočjo digitalnega sektorja (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o zapolnitvi digitalnega razkoraka med spoloma: udeležba žensk v digitalnem gospodarstvu (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2018 o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji,

—

ob upoštevanju študije z naslovom Education and employment of women in science, technology and the digital economy, including AI and its influence on gender equality (Izobraževanje in zaposlovanje žensk v znanosti, tehnologiji in digitalnem gospodarstvu, vključno z umetno inteligenco in njenim vplivom na enakost spolov), ki jo je 15. aprila 2020 objavil generalni direktorat za notranjo politiko (6),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Women in the Digital Age (Ženske v digitalni dobi) (7),

—

ob upoštevanju mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti OZN, ki se obeležuje vsako leto 11. februarja in katerega namen je ženskam in dekletom zagotoviti popoln in enak dostop do znanosti in njihovo udeležbo v znanosti ter nadalje doseči enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet,

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati leta 2016 ter zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov,

—

ob upoštevanju preglednice Komisije o ženskah na digitalnem področju za leto 2020,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020 o indeksu enakosti spolov,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, zlasti člena 11,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0163/2021),

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota in ključni cilj EU ter osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge, razvoj njihovega celotnega potenciala in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker ima diskriminacija, s katero se soočajo ženske zaradi spola, stereotipov in neenakosti, skupaj s presečno diskriminacijo, številne škodljive družbene in gospodarske posledice, vključno z zmanjšanjem potencialnih prednosti za javni sektor in podjetja na področju raziskav in inovacij ter za splošni gospodarski razvoj; ker se lahko s povečanjem prepoznavnosti žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter njihovih poklicnih prispevkov vzpostavijo uspešni modeli, ki jim je treba slediti, da bi se na koncu povečala vključenost in krepila preobrazba in inovacije v naših družbah v korist širše javnosti; ker se bo z odpravo starih vzorcev spodbujala enakost spolov; ker bi ženske lahko imele ključno vlogo pri zapolnjevanju pomanjkanja delavcev na trgu dela EU;

B.

ker se EU sooča z neprimerljivim pomanjkanjem žensk pri zaposlovanju in v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti glede na to, da ženske predstavljajo 52 % evropskega prebivalstva in 57,7 % diplomantov terciarnega izobraževanja v EU (8), vendar le dve petini znanstvenikov in inženirjev (9); ker so ženske premalo zastopane na vseh ravneh v digitalnem sektorju v Evropi – od študentov (32 % na dodiplomski, magistrski ali enakovredni ravni) do najvišjih akademskih položajev (15 %) na večini naravoslovnih, inženirskih in vodstvenih področij ter na višjih hierarhičnih ravneh – tudi v sektorjih, kjer prevladujejo, kot je izobraževanje; ker so spolni stereotipi resna prepreka za enakost med študenti in študentkami že pri izobraževanju in dodatno povečujejo razlike med spoloma v sektorju delovnih mest na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, kar resno ovira enakost med ženskami in moškimi; ker je vrzel največja pri specialističnih znanjih in spretnostih ter zaposlovanju na področju IKT v EU, kjer je le 18 % žensk (10), med diplomanti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, od katerih je le 36 % žensk, in v digitalnem sektorju, kjer je več kot trikrat več moških kot žensk; ker je visoka stopnja segregacije po spolu med študenti in diplomanti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike podlaga za prihodnjo segregacijo po spolu v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ker zelo malo najstnic v državah članicah (manj kot 3 %) izraža zanimanje, da bi pri 30 letih delale kot strokovnjakinje na področju IKT (11); ker ženske iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij še posebej težko prodrejo v sektor naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; ker kljub pozitivnemu trendu vključevanja in zanimanja deklet za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ti deleži še vedno niso zadostni; ker se odnos do področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike med dečki in deklicami v okviru osnovnošolske izobrazbe ne razlikuje, v številnih primerih pa deklice na tem področju ter pri nalogah, povezanih z IKT, presegajo dečke (12); ker akademska uspešnost ne upravičuje razlik med spoloma pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pri visokošolskem izobraževanju, saj imajo dekleta in fantje podobne rezultate v naravoslovju in matematiki v srednješolskem izobraževanju; ker pa se dekleta bojijo, da bodo na poklicni poti, povezani z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, manj uspešne kot fantje, zaradi česar so ženske manj samozavestne glede svojih digitalnih znanj in spretnosti; ker so družbene norme in pričakovanja glede izbire poklica odvisno od spola, ki se pogosto krepijo z izobraževalnimi vsebinami in učnimi načrti, med dejavniki za spolno segregacijo v visokošolskem izobraževanju;

C.

ker lahko imajo ženske, ki diplomirajo iz področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, težave pri iskanju mesta v sektorju zaposlovanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter je manj verjetno, da bodo začele delati v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ali da bodo ostale v njih kot moški zaradi različnih ovir, kot so spolni stereotipi, delovna mesta, na katerih prevladujejo moški, diskriminacija in predsodki, zavedna in nezavedna pristranskost, spolno nadlegovanje, negativno delovno okolje ter pomanjkanje ženskih vzornic in mentoric; ker bi se lahko z zmanjšanjem vrzeli med spoloma pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike povečala zaposlenost in produktivnost žensk ter zmanjšala poklicna segregacija, kar bi na koncu spodbudilo gospodarsko rast zaradi večje produktivnosti in večjega obsega dela; ker bi odprava vrzeli med spoloma pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike prispevala k povečanju BDP na prebivalca v EU za 2,2 % na 3,0 % do leta 2050 (13); ker bi odprava vrzeli med spoloma pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pomenila napredovanje proti enakosti spolov in uresničitvi človekovih pravic žensk in deklet ter bi pozitivno vplivala na zmanjšanje razlik v plačah in pokojninah med spoloma;

D.

ker naj bi se po podatkih raziskave Agencije EU za temeljne pravice (14) 55 % žensk v EU od 15. leta starosti soočalo s spolnim nadlegovanjem, 14 % žensk pa je po 15. letu doživelo kibernetsko nadlegovanje; ker so bile številne ženske žrtve novih oblik kibernetskega nasilja med pandemijo covida-19, kot sta spolno in psihično nadlegovanje na spletu; ker so nujno potrebni ukrepi za obravnavanje teh novih oblik spolnega in psihičnega nadlegovanja; ker se pogosto poroča o primerih spolnega nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tudi v šolah, na univerzah in na delovnih mestih, zaradi česar so ženske iz tega sektorja še dodatno izključene;

E.

ker je slaba zastopanost žensk, ki delajo na področju inovativnih tehnologij, kot je umetna inteligenca, zaskrbljujoča, saj lahko negativno vpliva na zasnovo, razvoj in uporabo teh tehnologij in povzroči ponavljanje obstoječih diskriminatornih praks in stereotipov ter razvoj „spolno pristranskih algoritmov“; ker prizadevanja za odpravo spolne pristranskosti, stereotipov in neenakosti v digitalnem sektorju niso zadostna; ker je vrzel med spoloma prisotna na vseh področjih digitalne tehnologije, zlasti v zvezi z umetno inteligenco in kibernetsko varnostjo, s čimer se bo v bližnji prihodnosti krepil razvoj digitalnega sektorja, naklonjenega moškim; ker je za odpravo teh pristranskosti potreben razvoj jasnih zahtev glede etike in preglednosti; ker lahko nepopolni in netočni sklopi podatkov in pomanjkanje podatkov, razčlenjenih po spolu, izkrivljajo obdelavo in utemeljitev v sistemih umetne inteligence in dodatno ogrozijo doseganje enakosti spolov v družbi; ker bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi edinstvene okoliščine evropskih malih in srednjih podjetij s posebnim poudarkom na njihovi velikosti, zmožnosti za izpolnjevanje novih zahtev in potencialu, ki ga imajo, da so dragoceni vir, da se dekletom, ženskam in voditeljicam omogoči spodbujanje enakosti spolov v izobraževanju in pri poklicnih poteh na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in prispevajo k temu;

F.

ker so nove tehnologije, ki so pristranske glede na spol, etnično pripadnost, raso, barvo kože, jezik, vero ali nacionalno ali socialno poreklo, predvsem posledica nerazčlenjenih podatkov, pomanjkanja znanja na kraju samem in neupoštevanja vidika spola v raziskavah, kar lahko ima škodljive posledice za zdravje in dobro počutje žensk, zlasti tistih, ki se soočajo s presečno diskriminacijo, in za varnost izdelkov ter lahko negativno vpliva na osebni in poklicni razvoj žensk (15);

G.

ker lahko učitelji in starši z odvračanjem deklet od izbire in nadaljevanja študija in poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, utrdijo spolne stereotipe; ker spolni stereotipi močno vplivajo na izbiro predmetov; ker kulturno pogojeno odvračanje ter premajhna ozaveščenost in spodbujanje vzornic ovirajo in negativno vplivajo na priložnosti, ki jih imajo dekleta in ženske pri študiju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pri povezanih poklicnih poteh in digitalnem podjetništvu, ter lahko vodijo v diskriminacijo in manj priložnosti za ženske na trgu dela; ker je treba več pozornosti nameniti dejavnikom, ki spodbujajo zanimanje deklet za naravoslovne, tehnološke, inženirske in matematične študijske smeri, z njimi povezane poklicne poti in digitalno podjetništvo ter pripomorejo k temu zanimanju, na primer s promoviranjem vzornic, učiteljev mentorjev in spodbujanja vrstniških skupin ter razvijanjem ustvarjalnosti in omogočanjem praktičnih izkušenj;

H.

ker bo kriza zaradi covida-19 verjetno trajno spremenila življenje v Evropi in vplivala na večino vidikov življenja ljudi, način opravljanja dela ter način študija in učenja, pri čemer bo imela digitalizacija pomembno vlogo; ker se zaradi covida-19 v času, ko so digitalne spretnosti bolj kot kdaj koli prej potrebne za delo, študij ali ohranjanje povezanosti, tudi povečuje digitalni razkorak med spoloma (16); ker hitra digitalna preobrazba ponuja številne priložnosti za spremembo vzorcev zaposlovanja, ki temeljijo na spolu, na številnih področjih pa lahko tudi nesorazmerno vpliva na zaposlovanje žensk; ker so ženske prisiljene prevzeti večji delež obveznosti v zvezi s starševstvom ali družino kot moški, zato bi morali vsi predlagani ukrepi upoštevati možnost uspešnega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja žensk, tako da bi se v ta področja vključili moški; ker bodo meje med poklicnim in družinskim življenjem zaradi dela na daljavo vse manj jasne, ženske pa bi morale nositi največje breme usklajevanja kariere z dolžnostmi skrbi za družino;

I.

ker je treba še naprej spodbujati politike za povečanje udeležbe žensk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter umetne inteligence in sprejeti pristop na več ravneh za odpravo vrzeli med spoloma na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja v digitalnem sektorju; ker je le malo držav članic vključilo določbe o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij, napredek pri vključevanju načela enakosti spolov v nacionalne raziskovalne programe pa je počasen;

J.

ker je treba spodbujati in podpirati večje podjetništvo med ženskami ter razvijati okolje, v katerem lahko podjetnice uspevajo in se spodbuja podjetništvo; ker podatki o podjetništvu v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije kažejo na še večjo marginalizacijo žensk; ker je vrzel med spoloma v zagonskih podjetjih in naložbah tveganega kapitala podobno izrazita; ker dekleta v srednji šoli in na univerzi običajno vpišejo manj predmetov s področja IKT in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zato na teh področjih dela veliko manj žensk, prav tako pa je manj ustanoviteljic in lastnic zasebnih podjetij in zagonskih podjetij; ker je med ustanovitelji zagonskih podjetij le 17 % žensk; ker zagonska podjetja v lasti žensk v povprečju prejmejo 23 % manj sredstev kot tista, ki jih vodijo moški; ker je 30 % vseh podjetnikov v Evropi žensk, a prejmejo le 2 % razpoložljivih nebančnih finančnih sredstev (17); ker se zdi, da je ta številka v luči pandemije padla na 1 %;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.