Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021IE3554

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Razvoj umetne inteligence v evropskih mikro, malih in srednjih podjetjih (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2021/03554

UL C 194, 12.5.2022, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/1


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Razvoj umetne inteligence v evropskih mikro, malih in srednjih podjetjih

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 194/01)

Poročevalka:

Marie-Françoise GONDARD-ARGENTI

Sklep plenarne skupščine

25. 3. 2021

Pravna podlaga

Člen 32(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

13. 12. 2021

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

19. 1. 2022

Plenarno zasedanje št.

566

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

238/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da bodo mikro, mala in srednja podjetja prevzemala umetno inteligenco sorazmerno z njeno zanesljivostjo, vključenostjo in trajnostjo ter kot del okolju prijaznega gospodarskega in socialnega sistema, ki prispeva k razvoju podjetij, zaposljivosti ter boljšemu življenju in zdravju vseh evropskih delavcev in državljanov. Spoštovanje temeljnih in socialnih pravic ter okrepljene zahteve glede preglednosti bodo spodbudili zaupanje in prevzemanje umetne inteligence med vsemi državljani ter v mikro, malih in srednjih podjetjih.

1.2

EESO opozarja, da samozaposleni ter mikro, mala in srednja podjetja v vseh sektorjih predstavljajo 99 % podjetij v EU, dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in več kot polovico dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja EU. Izpostavljeni so konkurenci, ki jo je digitalizacija gospodarstva korenito spremenila, vendar imajo ključno vlogo pri soočanju z izzivi digitalnega in ekološkega prehoda EU. Da Evrope ne bi prikrajšali za njene najdragocenejše gospodarske, socialne in človeške vire, jim je treba omogočiti enak dostop do umetne inteligence.

1.3

EESO je v mnenju o reviziji usklajenega načrta (1) že poudaril, bo evropska industrija lahko zaostanek nadoknadila le, če bodo mikro, mala in srednja podjetja na splošno sprejela umetno inteligenco. Mikro, mala in srednja podjetja, ki skrbijo za digitalno preobrazbo, se kljub svoji prožnosti soočajo s pomembnimi notranjimi in zunanjimi izzivi: stroški, pomanjkanje širokopasovne infrastrukture na nekaterih ozemljih, dostop do financiranja, kadri, obveščanje, usposabljanje itd.

1.4

EESO poziva, naj se mikro, mala in srednja podjetja opremijo s preprostimi orodji in dostopnim financiranjem, da bi lažje uvedla to drago tehnologijo, ki pa je bistvena za ohranjanje ali celo krepitev njihove konkurenčnosti. Prednostna naloga je osredotočanje na dostop do zadostne količine kakovostnih podatkov ter na obsežno preskušanje.

1.5

EESO meni, da učinkovito spremljanje mikro, malih in srednjih pri njihovem uvajanju umetne inteligence zahteva močno politično voljo na vseh ravneh, tesno sodelovanje z vsemi deležniki organizirane civilne družbe in kakovosten socialni dialog v državah članicah.

1.6

Raznolikost mikro, malih in srednjih podjetij v različnih sektorjih zahteva ustrezno in ciljno usmerjeno podporo za umetno inteligenco ter pametno in vključujočo zakonodajo, ki sta ključna elementa pravne varnosti in zaupanja.

1.7

EESO priporoča, da se vsem deležnikom in predvsem vodstvom podjetij hitro posreduje izobraževalno orodje, t. i. „zbirka orodij“ iz študije, ki jo je EESO objavil na to temo (2) in v kateri so opisane različne stopnje uporabe umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih. Takšne oblike podpore lahko preženejo strah pred to tehnologijo in spremenijo predstave o njej.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

V študiji Boosting the use of artificial intelligence in Europe’s micro, small and medium-sized enterprises, ki jo je objavil EESO, je analiziranih pet sektorjev (kmetijstvo, gradbeništvo, zdravstvo, pravne storitve in računovodstvo) v petih državah članicah (Italija, Francija, Irska, Romunija in Švedska). Priporočila iz „zbirke orodij“ so dosegljiva tako oblikovalcem politik kot mikro, malim in srednjim podjetjem.

2.2

V poročilu o malih in srednjih podjetjih za leto 2021, ki ga je Komisija objavila julija (3), je jasno prikazano dejansko stanje glede uvajanja digitalizacije v mikro, malih in srednjih podjetij v 27 državah EU na podlagi dveh raziskav, ki sta bili opravljeni v prvi fazi pandemije in v zadnjem četrtletju leta 2020.

2.3

25 milijonov evropskih mikro, malih in srednjih podjetij, ki so stebri gospodarstva EU s približno 100 milijoni delovnih mest in skoraj 57 % evropskega BDP, ima ključno vlogo pri ustvarjanju vrednosti v vseh sektorjih (od tradicionalnih neodvisnih obrti do socialne ekonomije, tj. 2,8 milijona podjetij, visokotehnoloških zagonskih podjetij itd.) in poziva k prilagojeni in ciljno usmerjeni podpori ter k pametni in vključujoči zakonodaji, ki delavcem nudi pravno varnost, zaupanje in kakovost življenja.

2.4

EESO upa, da se bodo ukrepi, ki so jih sprejele Komisija in države članice, še naprej konkretno izvajali na terenu. Prej omenjena zbirka orodij bi morala javne organe spodbuditi k preskušanju primernih pobud v sodelovanju s civilno družbo in udeleženimi podjetji.

2.5

Umetna inteligenca, ki je potrebna za preobrazbo industrije, je za mikro, mala in srednja podjetja pogosto še vedno nedostopna: kljub agilnosti se spopadajo tako z notranjimi težavami (človeški viri, stroški, dostop do kakovostnih podatkov itd.) kot z zunanjimi težavami (dostop do širokopasovne infrastrukture, financiranje, obveščanje, usposabljanje itd.).

2.6

Splošno uvajanje umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih je bistvenega pomena za to, da evropska industrija nadoknadi zamujeno (4), saj si najranljivejši, samozaposleni, mikropodjetja, družinske strukture ali podjetja, ki so oddaljena od mestnih središč, ter podjetja socialne ekonomije zaslužijo posebno pozornost, da bi se izognili diskriminaciji, katere gospodarski in socialni učinek bi bil katastrofalen za celotno EU.

2.7

Nujno je ustvariti ozračje zaupanja, da bi mikro, mala in srednja podjetja postala del strategije odličnosti in prevzemanja vodilne vloge, za katero si prizadeva EU. Vključiti je treba vse institucionalne akterje, od Evropske komisije do nacionalnih vlad ter regionalnih in lokalnih struktur, da bi lahko ponudili ciljno usmerjena orodja in podporo glede na velikost podjetij, kakor tudi podporo in jamstva za naložbe. Zmanjšanje digitalnega razkoraka in povezovanje mrež za premostitev vrzeli med mikro, malimi in srednjimi podjetji ter velikimi skupinami na področju umetne inteligence sta ključnega pomena.

2.8

Zaupanje temelji na močni politični volji za tesno sodelovanje na vseh ravneh: pri organizirani civilni družbi, socialnih partnerjih, združenjih, gospodarskih organizacijah, poklicnih in drugih združenjih, ki delujejo na določenem območju ter jih poznajo in priznavajo tako delodajalci kot zaposleni v mikro, malih in srednjih podjetjih, zato so najbolj primerni za obveščanje delavcev in delodajalcev o tveganjih in izzivih v njihovem sektorju dejavnosti. Imajo tudi vse sposobnosti za navdihovanje političnih odločitev na vseh ravneh, da bi politika najbolje zadovoljila potrebe mikro, malih in srednjih podjetij na področju umetne inteligence. Po mnenju EESO bi morale države članice spodbujati visokokakovostni socialni in pogodbeni dialog, da bi čim bolj povečale učinek politik, namenjenih mikro, malim in srednjim podjetjem.

2.9

Pomen učinkovitega usmerjanja evropskih programov, kot sta Digitalna Evropa in Obzorje Evropa, v mikro, mala in srednja podjetja (5) je dokazan. Vsa orodja je treba uvesti tako, da omogočajo preprosto uporabo.

2.10

Vse večja izpopolnjenost algoritmov vpliva na kakovost in varstvo podatkov, celo na varnost in preglednost, kar sproža številne etične pomisleke (diskriminacija, naraščajoče socialne neenakosti, vprašanje avtonomije ljudi pri sprejemanju odločitev itd.). Ti izzivi, ki zahtevajo kar največjo pozornost vseh, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ne smejo odložiti uvajanja umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih.

2.11

Številna priporočila EESO so podprta z rezultati omenjene študije:

uvedba umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih je odvisna predvsem od tega, ali jo, tudi v zvezi s tveganji, obvladujejo vodstveni delavci in zaposleni, in to že pred razširjanjem teh tehnologij;

samo z ustreznim financiranjem bo mogoče odpraviti prikrajšanost mikro, malih in srednjih podjetjih zaradi njihove velikosti in zrelosti, ki dejansko ovira njihov razvoj umetne inteligence. Zato EESO pozdravlja proračun 1,98 milijarde EUR, ki ga je Evropska komisija napovedala za program za digitalno Evropo (6). Inovacijska vozlišča nudijo boljši dostop do najnovejših digitalnih zmogljivosti in usposabljanja zainteresiranih strani;

mikro, mala in srednja podjetja potrebujejo visokokakovostne zunanje podatkovne zbirke. EESO je že poudaril pomen splošnega dostopa do masovnih podatkov javnega sektorja in vzpostavitve zanesljivih vmesnikov za aplikacijsko programiranje ter tudi evropskih platform za varno izmenjavo podatkov (7), kot je GAIA-X. Predlagal je tudi vzajemni pristop k upravljanju in izmenjavi podatkov ter poudaril pomen razvijanja podatkov iz altruističnih razlogov (8);

za zagotavljanje tehnologij umetne inteligence, dostopa do podatkov, standardizacije in dostopa do financiranja mikro, mala in srednja podjetja potrebujejo jasna in enotna pravila na celotnem evropskem trgu, ki so pogoji za zdravo konkurenco, kar posledično ustvarja rast in delovna mesta. Morajo pa tudi sama čim prej sodelovati pri razvoju standardov in predpisov na evropski ravni. Jasne in pregledne rešitve etičnih vprašanj in vprašanj odgovornosti bodo vlivale zaupanje državljanom in potrošnikom ter mikro, mala in srednja podjetja spodbudile k uvajanju umetne inteligence.

2.12

EESO podpira priporočila iz zgoraj navedene študije in poudarja, da zahtevajo posebej močno in stalno politično voljo:

splošno obvladovanje umetne inteligence pri državljanih je treba spodbujati z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, da bodo vsi deli civilne družbe, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, sproščeno sprejemali umetno inteligenco ter z njo ravnali kompetentno in odgovorno. Bistveno je, da se akademsko usposabljanje dopolni s praktičnimi ureditvami ter poskrbi za ustrezno in cenovno dostopno stalno usposabljanje za samozaposlene delavce, vodstvene delavce mikro, malih in srednjih podjetij ter njihove zaposlene (9). Olajšati bi bilo treba dostop vodstvenih delavcev do zunanjega strokovnega znanja prek partnerstev med podjetji, splošno dostopne umetne inteligence in storitve „AI-as-a-Service“;

mikro, malim in srednjim podjetjem je treba omogočiti enostaven dostop do javnega in zasebnega financiranja ter ustvariti sinergije pri njihovem evropskem financiranju;

na vseh območjih, tudi na podeželju, je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in povezave, da bi se izognili digitalnemu razkoraku in omogočili dostop do ustreznih in interoperabilnih podatkov, katerih veliki uporabnik je zlasti kmetijstvo;

potrebno je dobro usklajevanje med vsemi akterji in ravnmi;

spodbujati je treba splošno ozaveščenost o izzivih na področju kibernetske varnosti (10) ter o ekonomski in družbeni škodi, ki jo povzročajo pristranski podatki in druga morebitna nastajajoča tveganja. Pri zasnovi orodij umetne inteligence je upoštevanje človeške raznolikosti bistveno za izboljšanje kakovosti podatkov;

dobre prakse in zgodbe o uspehu je treba čim bolj razširjati med ljudmi ter olajšati izmenjavo povratnih informacij, da bi spodbudili splošno uvajanje umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih.

2.13

EESO želi evropske institucije opozoriti na naslednja načela ukrepanja na področju umetne inteligence:

začeti pri malih podjetjih, da bi spodbudili ustrezne in sorazmerne politike, ki bi jih lahko kasneje prilagodili velikim podjetjem;

povečati pravno varnost in izboljšati razumevanje pravil, da bi jih podjetja lažje izvajala in bi podprli naložbe za razvoj inovacij in umetne inteligence;

omogočiti splošno razumevanje umetne inteligence z boljšim usklajevanjem in večjo sinergijo med političnimi instrumenti in pobudami iz prek platforme za mikro, mala in srednja podjetja;

spodbujati obsežno predhodno preskušanje, med drugim z operativnimi protokoli glede obveznosti. EESO ponovno poudarja pomen preskusnih mest in „regulativnih peskovnikov“ za eksperimentiranje in testiranje novih zamisli (11) ter potrebo po oceni teh sredstev, da bi jih čim bolje prilagodili (12). Vozlišča za digitalne inovacije, Evropska podjetniška mreža in platforme na zahtevo morajo tesno sodelovati, da bi podprli prizadevanja MSP pri uvajanju;

spodbuditi vseevropski pristop z dokončanjem evropskega enotnega trga in prilagajanje politik potrebam držav članic v dejavnostih od razvoja umetne inteligence do njene uvedbe;

omogočiti dostop do odprtih podatkov ob spoštovanju varstva in lastništva podatkov ter povečanje pretoka podatkov za njihov vnos v sisteme, ki temeljijo na umetni inteligenci;

zagotoviti pregleden evropski enotni trg, s katerim bi zmanjšali tveganja in povečali prenosljivost rešitev s področja umetne inteligence na mikro, mala in srednja podjetja. Glavni pogoj za to je interoperabilnost ključnih digitalnih infrastruktur.

3.   Posebne ugotovitve (13)

3.1   Kmetijstvo

3.1.1

Kmetijski sektor, ki je vir družinskih mikro, malih in srednjih podjetij (v letu 2016 je to bilo 96 % kmetij), se sooča s številnimi izzivi: demografska vprašanja, podnebje, privlačnost in konkurenčnost.

3.1.2

Glede na dokazane koristi umetne inteligence in robotike v tem sektorju je zaželeno, da se kmetom in njihovim zaposlenim nudi stalna podpora pri spremljanju teh sprememb, da se razvijata usposabljanje na tem področju in ustrezna pedagogika pri izmenjavi in združevanju podatkov (14), obenem pa preučijo novi načini delitve stroškov, kot so rešitve v obliki zadrug.

3.2   Gradbeništvo

3.2.1

Ta delovno intenzivni sektor bi lahko imel več koristi od digitalizacije: vsaj eno tehnologijo umetne inteligence je doslej sprejelo 36 % podjetij v primerjavi z 42 % v vseh sektorjih skupaj.

3.2.2

Za informacijsko modeliranje gradbenih objektov, ki je vse bolj pomembno za sektor in ga je leta 2016 uporabljalo 29 % podjetij, so potrebne obsežne naložbe v usposabljanje ter zagotavljanje odprtega in nediskriminatornega dostopa do programske opreme za elektronsko načrtovanje prek odprtih in standardiziranih vmesnikov („odprto informacijsko modeliranje gradbenih objektov“), da ne bi ogrozili dostopa mikro, malih in srednjih podjetij do trga.

3.2.3

Če bi bili izpolnjeni predpogoji za dostop do trga v smislu tehnologije in zakonodaje o javnih naročilih, bi bile značilnosti tega sektorja in njegov potencial lahko zgled zelene in digitalizirane Evrope.

3.3   Zdravje

3.3.1

Na področju zdravja morajo inovacije bolj kot drugje izpolnjevati etične in varnostne zahteve, in to od zasnove do uporabe. Za razvoj umetne inteligence na področju zdravja je potreben dostop do zadostne količine visokokakovostnih podatkov. Za pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem pri tem bi bilo dobrodošlo lokalno preizkušanje v obliki regulativnih peskovnikov.

3.3.2

Ker so močno prisotna na področju medicinske opreme (95 % od 32 000 podjetij v sektorju) in storitev, so mikro, mala in srednja podjetja vodilna na področju inovacij in produktivnosti (47 % podjetij je že sprejelo tehnologijo umetne inteligence).

3.3.3

Vendar se podjetja soočajo z visokimi stroški raziskav in razvoja ter dolgimi inovacijskimi cikli, zapletenimi postopki za izdajo dovoljenj za promet in zavezujočim okvirom splošne uredbe o varstvu podatkov.

3.3.4

Oblikovanje evropskega območja zanesljivih zdravstvenih podatkov ter uvajanje „hibridnih“ delovnih mest z zaposlenimi, ki obvladajo stroko in digitalne tehnike, bi tudi v mikro, malih in srednjih podjetjih spodbudila inovativne rešitve, ki so vir prihrankov za bolj trajnostne odporne sisteme oskrbe (15).

3.4   Svobodni poklici (16)

3.4.1

Glede na zelo občutljivo naravo podatkov, ki se hranijo v sektorju svobodnih poklicev, so izzivi v zvezi z zasebnostjo, zaupnostjo, preglednostjo in nediskriminacijo tukaj še posebej pereči.

3.4.2

Uporaba umetne inteligence za avtomatizacijo najbolj obremenjujočih nalog bi zaposlenim v samostojnih poklicih omogočila, da se ponovno osredotočijo na jedro svojega poklica, da bi še bolje zadovoljili potrebe svojih strank/pacientov.

3.4.3

Kot je bilo poudarjeno v mnenju EESO (17)„Svobodni poklici 4.0“, ni jasno, kako umetna inteligenca vpliva na posebno zaupanje med pripadniki svobodnih poklicev in njihovimi strankami ter na koncepta njihove strokovne neodvisnosti in odgovornosti. Kodeks ravnanja bi bilo treba revidirati tako, da se vanj vključijo tehnični in etični vidiki, povezani z umetno inteligenco, ter določijo nove zahteve glede usposabljanja in ustreznih kompetenc (varnost in kakovost podatkov, varstvo osebnih podatkov, kibernetska varnost itd.).

3.5   Pravno svetovanje

3.5.1

Kljub pospešeni rasti, ki ni odvisna od gospodarskih ciklov (2,6 % letno med letoma 2014 in 2018), napredek v tem sektorju upočasnjujejo težave s preglednostjo in pristranskostjo, ki so umetno inteligenco prizadele že od samega začetka, saj gre za področje, na katerem zaupanje temelji na neposrednem stiku med ljudmi.

3.6   Računovodstvo/nadzor nad upravljanjem

3.6.1

V tem sektorju, v katerem je leta 2018 v Evropi delovalo 640 000 podjetij, prevladujejo mikro, mala in srednja podjetja. Ker bi lahko bila polovica računovodskih nalog avtomatizirana, je umetna inteligenca priložnost v smislu dodane vrednosti, saj se zaposleni v stroki lahko preusmerijo na svetovanje uporabnikom.

3.6.2

V obeh sektorjih in zlasti zato, da se prepreči tveganje vdorov podatkov v slednjega, je zelo zaželeno usposabljanje hibridnih profilov s poznavanjem prava ali računovodstva in informacijskih tehnologij.

V Bruslju, 19. januarja 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG


(1)  UL C 517, 22.12.2021, str. 56.

(2)  Javni razpis EESO št. CES/FSA/02/2020; avtor: Space Tec Partners.

(3)  Letno poročilo o evropskih malih in srednjih podjetjih 2020/2021, Evropska komisija, julij 2021.

(4)  Mnenje o reviziji usklajenega načrta Komisije za umetno inteligenco, (UL C 517, 22.12.2021, str. 56).

(5)  Mnenje EESO (UL C 429, 11.12.2020, str. 210).

(6)  Komisar Thierry Breton je to napovedal 10. novembra 2021.

(7)  Glej (UL C 240, 16.7.2019, str. 51).

(8)  Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 36 predloga Komisije o aktu o upravljanju podatkov: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020PC0767.

(9)  Glej mnenje EESO, (UL C 429, 11.12.2020, str. 1).

(10)  Glej točki 4.7 in 4.8 mnenja EESO, (UL C 429, 11.12.2020 str. 1).

(11)  Glej UL C 240, 16.7.2019, str. 51.

(12)  Glej UL C 240, 16.7.2019, str. 51

(13)  Te posebne ugotovitve se nanašajo na različne sektorje, analizirane v prej navedeni študiji, ki jo je objavil EESO.

(14)  Kmetje, četudi so veliki uporabniki satelitskih podatkov in avtomatizacije, naj ne bi bili pripravljeni deliti svojih podatkov, kot je navedeno v poročilu z naslovom Intelligence artificielle – État de l’art et perspectives pour la France (Umetna inteligenca – najsodobnejša tehnologija in obeti za Francijo), 2021.

(15)  Glej zlasti mnenje EESO UL C 341, 24.8.2021, str. 76, in mnenje UL C 517, 22.12.2021, str. 56 o usklajenem načrtu za umetno inteligenco, pa tudi poročilo Evropske komisije o strateškem predvidevanju za leto 2021.

(16)  V skladu z opredelitvijo Sodišča Evropske unije svobodni poklici vključujejo dejavnosti, ki imajo med drugim izrazito intelektualno naravo, zahtevajo visoko raven kvalifikacij in so običajno predmet natančne in stroge regulacije poklicev (sodba C 267/99, I-7467, 2001).

(17)  UL C 286, 16.7.2021, str. 8.


Top