EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 754 final

2021/0397(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Od zadnje spremembe Priporočila (EU) 2020/912, ki jo je Svet sprejel 20. maja 2021 1 , sta Parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 ter Uredbo (EU) 2021/954 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

To priporočilo je v skladu z drugimi politikami Unije, vključno s politikami na področju zunanjih odnosov in javnega zdravja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Zagotavljanje pravilnega delovanja območja brez nadzora na notranjih mejah med državami članicami je skupno prizadevanje in skupna odgovornost, ki zahteva skladen in usklajen pristop, zlasti kar zadeva omejitve nenujnih potovanj v EU. Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja zagotavljanja usklajenega pristopa, temveč se ta cilj lažje doseže na ravni Unije.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

2021/0397 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(b) in (e) ter prvega in drugega stavka člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve 2 .

(2)Svet je 2. februarja 2021 spremenil Priporočilo (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve 3 , da bi posodobil merila, ki se uporabljajo za oceno, ali so nenujna potovanja iz tretjih držav varna in ali bi morala biti dovoljena.

(3)Z isto spremembo so bili uvedeni mehanizmi za zajezitev širjenja zaskrbljujočih različic virusa SARS-COV-2 na območju EU 4 .

(4)Svet je 20. maja 2021 spremenil Priporočilo (EU) 2020/912 5 , da bi se upoštevala uvedba in pozitivni učinki kampanj cepljenja pri zajezitvi širjenja virusa ter da bi se nadalje omejila uvoz in širjenje novih spremljanih različic ali zaskrbljujočih različic v EU.

(5)Parlament in Svet sta 14. junija 2021 sprejela uredbi (EU) 2021/953 6 in (EU) 2021/954 7 o digitalnem COVID potrdilu EU. Digitalno COVID potrdilo EU se je izkazalo za temeljno orodje za pomoč pri ponovni vzpostavitvi potovanj znotraj EU.

(6)Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/953 je Komisija sprejela več izvedbenih aktov, ki določajo, da se potrdila o COVID-19, ki jih izda določena tretja država, štejejo za enakovredna potrdilom, ki jih izdajo države članice v skladu z navedeno uredbo. Potrdila o cepljenju, prebolelosti in testiranju, zajeta v takih izvedbenih aktih, se tako lahko varno in zanesljivo potrdijo. Tako so digitalno COVID potrdilo EU in zlasti izvedbeni sklepi, sprejeti na tej podlagi, prav tako olajšali varno ponovno odprtje meja za potnike iz tretjih držav v EU 8 .

(7)Glede na razvoj pandemije ter vse večje število cepljenj in postopno odpravo omejitev potovanj po vsem svetu bi bilo treba sedanji pristop iz Priporočila (EU) 2020/912 posodobiti, da bi se upoštevala vzpostavitev digitalnega COVID potrdila EU.

(8)Evropski svet je 22. oktobra 2021 v svojih sklepih glede na razvoj epidemioloških razmer pozval k nadaljnjemu usklajevanju za olajšanje prostega gibanja znotraj EU in potovanja v EU ter k reviziji obeh priporočil, vključno s Priporočilom Sveta (EU) 2020/912.

(9)Standardno obdobje priznavanja potrdil o cepljenju, izdanih po zaključku serije primarnega cepljenja, bi bilo treba določiti na devet mesecev. To upošteva smernice ECDC v zvezi z dajanjem poživitvenih odmerkov šest mesecev po zaključku serije primarnega cepljenja in zagotavlja dodatno obdobje treh mesecev za zagotovitev, da se nacionalne kampanje cepljenja lahko prilagodijo in da imajo državljani in državljanke dostop do poživitvenih odmerkov. Za zagotovitev usklajenega pristopa države članice ne bi smele priznavati potrdil o cepljenju, izdanih po zaključku serije primarnega cepljenja, če je minilo več kot devet mesecev od prejema odmerka, navedenega v potrdilu.

(10)Da bi se dodatno olajšalo varno potovanje v EU, bi bilo treba prag stopnje skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju zvišati s 75 na 100 na 100 000 prebivalcev. Da bi se upoštevale povečane zmogljivosti testiranja skoraj dve leti po prvem pojavu virusa, bi bilo hkrati treba povečati zahtevano minimalno tedensko testiranje s 300 na 600 testov na 100 000 prebivalcev. To bi moralo dodatno povečati zanesljivost podatkov, ki se uporabljajo za določitev obsega nenujnih potovanj iz določene tretje države.

(11)Za boljše omogočanje nenujnih potovanj v Unijo in povečanje predvidljivosti za potnike iz tretjih držav bi morale države članice sprejeti ne le cepiva proti COVID-19, ki jim je bilo izdano dovoljenje za promet na podlagi Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , ampak tudi tista cepiva, ki jih je SZO po zaključenem postopku uvrstila na seznam cepiv za nujno uporabo.

(12)Poleg tega bi morale države članice kot alternativo cepljenju dovoliti nenujna potovanja osebam, ki so prebolele COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU in imajo digitalno COVID potrdilo EU ali potrdilo, ki je bilo priznano kot enakovredno.

(13)Hkrati bi morale države članice za nadaljnje zmanjšanje tveganja prenosa virusa SARS-CoV-2 zahtevati tudi veljavno dokazilo o negativnem testu verižne reakcije s polimerazo v realnem času (RT-PCR) pred odhodom, če je potnik (i) prejel cepivo proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo, ki pa ni na seznamu cepiv, odobrenih v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ali (ii) okreval po COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU.

(14)Otrokom, starejšim od 6 let in mlajšim od 18 let, bi moralo biti omogočeno potovanje pod pogojem, da je bil njihov test RT-PCR pred odhodom negativen. V teh primerih bi lahko države članice po prihodu zahtevale dodatni test, prestajanje karantene ali samoosamitev.

(15)Glede na vse večje število cepljenj po vsem svetu se zdi primerno postopno preiti s sedanjega hibridnega pristopa, ki temelji na državi/osebi, na pristop, ki temelji izključno na osebi, in s tem odpraviti Prilogo I, odpravo omejitev potovanj pa temeljiti le na statusu cepljenja ali funkciji/potrebi, ki jo opravljajo potniki. Trenutno pa še vedno obstajajo tretje države z omejenim dostopom do cepiv ali nizko stopnjo precepljenosti. Zato bi bilo treba na podlagi predhodne splošne ocene stanja cepljenja v tretjih državah na podlagi podatkov, ki so jih med drugim predložile delegacije EU, Prilogo I in ustrezne določbe Priporočila (EU) 2020/912 črtati 1. marca 2022 , da bi tretjim državam dali dovolj časa za povečanje njihovih stopenj precepljenosti. Opustitev Priloge I bi morala poenostaviti Priporočilo (EU) 2020/912 in zmanjšati upravno breme, povezano z njegovim izvajanjem.

(16)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče ali se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(17)To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje 10 ; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč ali se v njej ne uporablja.

(18)To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 11 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 12 .

(19)To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 13 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 14 .

(20)To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 15 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2011/350/EU 16 .

(21)Pravni status tega priporočila, kakor je naveden v uvodnih izjavah 15 in 19, ne posega v potrebo po tem, da v interesu ustreznega delovanja schengenskega območja vse države članice sprejmejo usklajeno odločitev o odpravi omejitve nenujnih potovanj v Unijo –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priporočilo (EU) 2020/912 se spremeni:

(1)z 10. januarjem 2022 se v točki 2, drugi odstavek, številka „75“ nadomesti s „100“, številka „300“ pa se nadomesti s „600“;

(2)z 10. januarjem 2022 se točka 6a, prvi, drugi in tretji odstavek, nadomestijo z naslednjim:

„Brez poseganja v točko 6(a) in (b) bi države članice, kadar sprejmejo dokazilo o cepljenju, da bi opustile omejitve potovanj, uvedenih zaradi omejevanja širjenja COVID-19, načeloma morale začasno omejitev nenujnih potovanj v EU odpraviti tudi za potnike, ki so zadnji priporočeni odmerek enega od cepiv proti COVID-19, odobrenih v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004*, prejeli najpozneje 14 dni pred vstopom na območje EU+, če je minilo manj kot devet mesecev od prejema odmerka, navedenega v potrdilu o cepljenju za zaključek serije primarnega cepljenja, ali je bil po zaključku serije primarnega cepljenja prejet dodaten odmerek.

Države članice bi morale začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za take potnike odpraviti tudi, kadar so ti zadnji priporočeni odmerek enega od cepiv proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo, prejeli najpozneje 14 dni pred vstopom na območje EU+, če je minilo manj kot devet mesecev od prejema odmerka, navedenega v potrdilu o cepljenju za zaključek serije primarnega cepljenja, ali je bil po zaključku serije primarnega cepljenja prejet dodaten odmerek.

Države članice bi morale tudi opustiti začasne omejitve nenujnih potovanj v EU za potnike, ki so okrevali po COVID-19 v 180 dneh pred potovanjem v EU.

V ta namen bi državljan tretje države, ki želi opraviti nenujno potovanje v državo članico, moral imeti eno od naslednjega:

(a) veljavno dokazilo o cepljenju proti COVID-19, izdano na podlagi cepiva proti COVID-19, odobrenega v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ali

(b) veljavno dokazilo o cepljenju proti COVID-19, izdano na podlagi cepiv proti COVID-19, za katere je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo, ki pa niso na seznamu cepiv, odobrenih v EU v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ali

(c) veljavno dokazilo o prebolelosti.

Za potnike, ki spadajo pod točki (b) in (c), bi morala država članica zahtevati tudi veljavno dokazilo o negativnem testu verižne reakcije s polimerazo v realnem času (RT-PCR), opravljenem ne prej kot 72 ur pred odhodom.

Države članice bi morale poleg digitalnih COVID potrdil EU priznavati taka dokazila o cepljenju ali prebolelosti v zvezi s COVID-19, če ustrezajo potrdilom, ki so bila priznana kot enakovredna potrdilom, izdanim v skladu z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta** v izvedbenem aktu, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 8 navedene uredbe.

Če tak akt v zvezi s potrdili, ki jih izda tretja država, ni bil sprejet, bi države članice v skladu z nacionalnim pravom lahko sprejele dokazilo o testiranju in cepljenju, ki ga je izdala tretja država, pri čemer se upošteva, da morajo imeti možnost preveriti verodostojnost, veljavnost in celovitost potrdila ter to, ali vsebuje vse ustrezne podatke, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2021/953.

Otrokom, starejšim od 6 let in mlajšim od 18 let, bi bilo treba dovoliti nenujna potovanja v državo članico, če imajo veljavno dokazilo o negativnem testu verižne reakcije s polimerazo v realnem času (RT-PCR), opravljenem ne prej kot 72 ur pred odhodom. V teh primerih bi lahko države članice po prihodu zahtevale dodatni test, prestajanje karantene ali samoosamitev.“;

____________

* Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

** Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 1).

(3)s 1. marcem 2022:

(a) točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za rezidente tretjih držav bi bilo treba odpraviti v skladu s pravili iz tega priporočila.“;

(b) točke 2 do 5, točka 9 in Priloga I se črtajo.

V Bruslju,

(1)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/816 z dne 20. maja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (UL L 182, 21.5.2021, str. 1).

(2)    Priporočilo Sveta (EU) 2020/912 z dne 30. junija 2020 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (UL L 208I, 1.7.2020, str. 1).

(3)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/132 z dne 2. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (UL L 41, 4.2.2021, str. 1).

(4)    „Območje EU+“ vključuje vse schengenske države članice (vključno z Bolgarijo, Ciprom, Hrvaško in Romunijo) ter štiri pridružene schengenske države. Vključuje tudi Irsko, če se bo odločila za uskladitev svojih ukrepov.

(5)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/816 z dne 20. maja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (UL L 182, 21.5.2021, str. 1).

(6)    Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19.

(7)    Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19.

(8)    Posodobljeni seznam sklepov o enakovrednosti je objavljen na spletni strani:    https://ec.europa.eu/info/publications/commission-implementing-decisions-eu-equivalence-covid-19-certificates-issued-non-eu-countries_en.

(9)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(10)    Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(11)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(12)    Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(13)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(14)    Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(15)    UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(16)    Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).