EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.9.2021

COM(2021) 591 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prenovljen akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025)

Uvod

Zagotavljanje odločnega evropskega odziva na tihotapljenje migrantov v EU in zunaj nje je bistven del celovitega pristopa k migracijam, določenega v novem paktu o migracijah in azilu 1 . Tihotapljenje migrantov je čezmejna kriminalna dejavnost, ki ogroža življenja migrantov, pri iskanju dobička ne spoštuje človekovega življenja in dostojanstva ter spodkopava cilje EU na področju upravljanja migracij in temeljne pravice zadevnih ljudi.

Čeprav je bil na ravni EU dosežen napredek z vzpostavitvijo potrebnih struktur, na primer z ustanovitvijo Europolovega Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov , ter krepitvijo operativnega sodelovanja med organi držav članic EU za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ustreznimi agencijami EU in partnerskimi državami, kar je privedlo do razbitja nekaterih kriminalnih mrež, je tihotapljenje migrantov še vedno resen izziv, ki ga je treba še naprej obravnavati stalno, usklajeno in kolektivno.

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24. in 25. junija 2021 2 ponovno poudaril pomen boja proti tihotapcem, izrazil resno zaskrbljenost glede razvoja dogodkov na nekaterih migracijskih poteh, ki terja nujno ukrepanje, in pozval k temu, da se pri obravnavi tega vprašanja uporabi pristop, ki upošteva poti v celoti in med drugim odpravi tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi. Poleg tega so EU in njene države članice na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. maja 2021 3 ter kot odgovor na vse večjo vlogo državnih akterjev pri olajševanju nedovoljenih migracij in uporabi ljudi za ustvarjanje pritiska na zunanjih mejah EU izrazile trdno odločenost in skupno ukrepale, da bi se odzvale na te grožnje in učinkovito zaščitile zunanje meje EU pred instrumentalizacijo migracij v politične namene.

Okrepitev odziva na tihotapljenje migrantov je skupni izziv za EU, njene države članice in partnerske države. Da se onemogoči poslovni model tihotapcev, je potreben pristop celotne poti, ki združuje mednarodno sodelovanje in usklajevanje z našimi partnerji in med državami članicami.

Sodelovanje s partnerskimi državami za zmanjšanje spodbud za nevarno potovanje vključuje podporo pri vseh vidikih, povezanih z migracijami, nudenje zaščite tistim, ki jo potrebujejo, odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje dostojnega dela, spodbujanje zakonitih migracij in varnih zakonitih poti v Evropo ter krepitev njihovih zmogljivosti za upravljanje meja in migracij. Tudi učinkovito vračanje in trajnostna reintegracija oseb, ki niso zakonito upravičene do prebivanja v EU, prispevata k zmanjšanju spodbud za nedovoljene migracije in ljudem, ki se vrnejo v svoje izvorne države, omogočata nov začetek 4 . Možnost, da migranti brez urejenega statusa najdejo zaposlitev v neformalni ekonomiji, je eden ključnih gonil nedovoljenih migracij. Učinkovito izvajanje direktive o sankcijah zoper delodajalce 5 je pomembno za odvračanje od nedovoljenih migracij in zaščito pravic delavcev migrantov brez urejenega statusa. Komisija ob tem prenovljenem akcijskem načrtu EU predstavlja svojo oceno izvajanja in nabor ukrepov, potrebnih za povečanje njegove učinkovitosti, pri čemer je poudarek na sankcijah zoper delodajalce, ukrepih za zaščito pravic migrantov brez urejenega statusa in inšpekcijskih pregledih 6 .

Prenovljeni akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025), ki upošteva rezultate ciljno usmerjenih posvetovanj z deležniki in javnega posvetovanja 7 , določa ključne stebre in konkretne ukrepe, potrebne za boj proti tihotapljenju, preprečevanje tihotapljenja in zagotavljanje popolne zaščite temeljnih pravic migrantov. Nadgrajuje in spodbuja nadaljnje izvajanje in obnovitev uspešnih ukrepov, začetih v okviru akcijskega načrta EU za obdobje 2015–2020 8 . Hkrati mora EU v sodelovanju z izvornimi in tranzitnimi državami v duhu partnerstva in skupne odgovornosti okrepiti svoj odziv na nove in spreminjajoče se razmere in prakse, ki se pojavljajo na migracijskih poteh.

Prenovljeni akcijski načrt EU prispeva k izvajanju novega pakta o migracijah in azilu (v nadaljnjem besedilu: novi pakt), in sicer s ciljem preprečevati smrtne žrtve, zmanjšati nevarne in nedovoljene migracije ter olajšati upravljanje urejenih migracij in vzpostavitev trajnostne migracijske in azilne politike EU. S prispevanjem k onemogočanju kriminalnih dejavnosti podpira tudi cilje strategije EU za varnostno unijo 9 ter strategij EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 10 in za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025, ki se bo izvajala v popolni sinergiji 11 .

1.Stanje tihotapljenja migrantov

Po podatkih Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) več kot 90 % migrantov brez urejenega statusa, ki prispejo v EU, za del poti ali celo pot uporabi storitve tihotapcev. Dve tretjini teh migrantov ne izpolnjujeta meril za priznanje mednarodne zaščite in ju bo nekoč treba vrniti. Zaradi omejevalnih ukrepov v okviru pandemije COVID-19 je tihotapljenje migrantov postalo bolj zapleteno, kar je privedlo do večje vpletenosti kriminalnih mrež, višjih cen in nazadnje večjih dobičkov. V prvi polovici leta 2021 se je število nezakonitih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem leta 2020 povečalo za 59 %. Tihotapci migrantov so se očitno hitro prilagodili novim okoliščinam: po začetni upočasnitvi marca in aprila 2020 so se dejavnosti hitro obnovile 12 .

Kriminalne tihotapske mreže – kako delujejo

Tihotapci ogrožajo življenja ljudi, ponujajo lažne obete in resno škodijo migrantom. Temeljne pravice so migrantom pogosto hudo kršene, migranti pa zaradi svojega neurejenega statusa pogosto ne morejo poiskati pomoči. Migranti, zlasti migranti v ranljivem položaju, kot so otroci in mladoletniki brez spremstva, so izpostavljeni nasilju, izsiljevanju, izkoriščanju, posilstvom, zlorabam, krajam, ugrabitvam in celo umorom 13 . Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je od leta 2014 umrlo več kot 20 000 migrantov, ki so poskušali prečkati Sredozemsko morje, od tega 1 369 v letu 2021.

Tihotapljenje migrantov je ključna dejavnost kriminalnih mrež, ki se napaja iz stalnega povpraševanja. Pričakuje se, da se bo to povpraševanje nadaljevalo, in sicer iz več vzrokov: zaradi demografske rasti, ki jo spremljajo socialno-ekonomske težave in pomanjkanje zaposlitvenih možnosti, zaradi diskriminacije, nestabilnosti, konfliktov, degradacije okolja in podnebnih sprememb, dojemanja EU kot gospodarsko, politično, socialno in okoljsko stabilnejše regije ter zaradi zavajanja tihotapcev, ki migrante zvabijo na nevarno potovanje z lažnimi obljubami. Poleg tega lahko srednje- in dolgoročne javnozdravstvene, gospodarske, socialne in politične posledice pandemije spodbudijo nedovoljene migracije v Evropo, zaradi česar bo povpraševanje po storitvah tihotapljenja ostalo. V preteklosti so države, ki jih je dolgotrajna brezposelnost še posebej prizadela, postale izvorne države tako za tihotapljenje migrantov kot za trgovino z ljudmi v premožnejše države 14 . Poleg tega se lahko zaradi oslabitve gospodarskih razmer v EU poveča povpraševanje po poceni delovni sili na črnem trgu, kar bo najverjetneje privabilo migrante brez urejenega statusa in privedlo do delovnega izkoriščanja, vključno s prisilnim delom.

Tihotapske mreže lahko svojo ponudbo nezakonitih storitev hitro prilagodijo. Poslužujejo se različnih pristopov, odvisno od geografskih lokacij in okoliščin, v katerih delujejo. Ponujajo različne storitve, vključno z različnimi načini prevoza, varnimi hišami ob poti in ponarejanjem potnih listin. Pri zračnem prevozu so ključne prevare z osebnimi izkaznicami in vizumi, medtem ko se migranti pri potovanju po kopnem skrivajo v vozilih ali celo peš prestopajo meje.

Tihotapci uporabljajo različne plačilne sisteme, od spletnih metod do podzemnega bančništva, kjer se denar položi in se pobere po opravljeni dogovorjeni storitvi. Digitalno tihotapljenje je nov izziv za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodne organe, saj tihotapci digitalne storitve in orodja, kot so družbeni mediji in mobilne aplikacije, vse pogosteje uporabljajo za novačenje, komunikacijo in denarna nakazila, pobiranje in predajo migrantov, usmerjanje, izmenjavo slik in videoposnetkov dokumentov in vozovnic ter celo spremljanje dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Ocenjuje se, da tihotapske mreže s kriminalnimi dejavnostmi ustvarjajo znaten dobiček, ki se giblje med 4,7 in 6 milijardami EUR letno 15 . Čeprav se zdi, da se cene tihotapljenja razlikujejo odvisno od poti in storitev sprovajanja, so preiskave primerov tihotapljenja migrantov pokazale, da lahko cene tihotapljenja na splošno dosežejo 20 000 EUR na posameznika.

Profil, organizacija ter dejavnosti tihotapcev in tihotapskih mrež ter raven opravljenih nezakonitih storitev se znatno razlikujejo glede na socialno-ekonomski, politični in kulturni okvir v partnerskih državah. Nezakonita gospodarska dejavnost tihotapljenja migrantov podpira veliko širši razpon dejavnosti v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah, in sicer od lastnikov trgovin, ki prodajajo rešilne jopiče ali potovalne zaloge, izposojevalcev vozil, lastnikov plovil in hotelov v nekaterih prometnih vozliščih do ponudnikov storitev prenosa denarja. Tihotapske mreže so pogosto odvisne od vzpostavljenih povezav v skupnosti, po katerih se drugim potencialnim migrantom priporočajo storitve tihotapcev in jamčijo plačila 16 .

Strukture organiziranega kriminala, sposobne izvajanja zapletenih operacij, ki vključujejo popoln nabor storitev tihotapljenja migrantov povsod na njihovi poti, zlasti posamezniki na višjih položajih teh kriminalnih združb, pomenijo veliko tveganje za varnost Evrope. Približno 50 % mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov, se ukvarja z raznolikimi kriminalnimi dejavnostmi, tudi s trgovino z ljudmi, nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, goljufijami na področju trošarin, nedovoljenim prometom s strelnim orožjem in pranjem denarja 17 . Kriminalne mreže kot del izpopolnjenih sistemov goljufij čedalje pogosteje organizirajo navidezne sklenitve zakonske zveze, pri čemer za ustvarjanje dobička privabljajo predvsem ženske v ranljivem položaju, jim obljubljajo lahek zaslužek ter jih tako ujamejo v mrežo izkoriščanja in zlorab 18 .

V nekaterih primerih so te mreže povezane z nasilnimi kriminalnimi organizacijami in/ali oboroženimi skupinami, na primer na nekaterih območjih Sahela, in plačujejo za varen tranzit prek ozemlja pod njihovim nadzorom. V drugih primerih, na primer v Libiji, pa je videti, da so lokalne milice vse bolj vključene v dejavnosti tihotapljenja.

Razvoj nedovoljenih migracijskih tokov

Medtem ko se zaradi okrepljenih mejnih ukrepov in nadzora, dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali varnostnih tveganj poti lahko hitro spremenijo, so tihotapska središča, kjer se stikata ponudba tihotapskih storitev in povpraševanje po njih, običajno razmeroma stabilna. Običajno so to prestolnice ali glavna mesta na križiščih pomembnih migracijskih poti. Tihotapci migrantov proaktivno novačijo potencialne migrante, tudi s kampanjami dezinformiranja o poteh, tveganjih in razmerah v ciljnih državah. Tihotapske mreže za vodenje migrantov v EU še vedno večinoma uporabljajo tri sredozemske poti (zahodno, osrednjo in vzhodno) ter zahodnoafriško pot (ki se pogosto imenuje tudi atlantska pot). Ocenjuje se, da 85 % do 90 % tihotapljenja migrantov v EU poteka po morju.

Na osrednjesredozemski poti se število prihodov v Italijo in na Malto v primerjavi z letom 2020 stalno povečuje. Na zahodnosredozemski/atlantski poti je Alžirija postala ključna izhodiščna točka za pot do celinske Španije, Kanarski otoki pa postajajo pogostejši cilj zahodnoafriške poti. Od avgusta 2019 se na Kanarskih otokih postopoma povečuje število odkritih nezakonitih prehodov morske meje, od avgusta 2020 pa se opaža eksponentno povečanje. Migracijski tokovi v Grčijo in Bolgarijo na vzhodnosredozemski poti so se sicer nekoliko zmanjšali, vendar ostajajo konstantni. Na zahodnobalkanski poti je povpraševanje migrantov po sprovajanju še vedno veliko. Zaradi omejitev potovanj, uvedenih kot odziv na pandemijo COVID-19, se je število migrantov, ki ostanejo na Zahodnem Balkanu, v letih 2020 in 2021 povečalo. Zaradi nadaljevanja nestabilnosti v državah, kot sta Sirija in Južni Sudan, bi se lahko migracijski pritisk ohranil ali povečal 19 . Sedanja kriza v Afganistanu lahko dodatno poveča tveganje prisilnega razseljevanja, migracijske tokove v regiji in tihotapljenje migrantov proti EU. EU bo v skladu s sklepi Sveta z dne 21. septembra 2021 vzpostavila tudi regionalno politično platformo za sodelovanje z neposrednimi sosedami Afganistana, da bi pomagala preprečiti negativne učinke prelivanja v regijo, podprla gospodarsko odpornost in regionalno gospodarsko sodelovanje ter skrbela za potrebe po humanitarni pomoči in zaščiti.

Tihotapljenje se ne ustavi na zunanjih mejah EU. Ponudba sprovajanja znotraj EU je raznolika. Tihotapske mreže za sprovajanje migrantov brez urejenega statusa še naprej izkoriščajo poti znotraj EU, in sicer iz Španije, Italije ali Grčije v Francijo, Nemčijo in druge države po kopnem peš ali z vozili, plovili in letali. Pogost način delovanja je skrivanje v zaprtih predelkih ali uporaba najetih avtomobilov. Tihotapci ponujajo svoje storitve na spletu in tam, kjer se zadržuje večina migrantov, na primer v soseskah sprejemnih centrov. Tihotapci potovanje z letalom olajšujejo s ponarejenimi listinami in občasno ponujajo storitve za legalizacijo migrantovega statusa prebivanja. Migranti brez urejenega statusa pogosto poskušajo priti v države EU ali Združeno kraljestvo, kjer živijo njihove družine, prijatelji ali diaspora, in kjer menijo, da jih čakajo boljše možnosti za zaposlitev in preživljanje. Vse več dokazov je o tem, da tihotapci sprovajajo tudi upravičence do mednarodne zaščite.

Instrumentalizacija nedovoljenih migracij s strani državnih akterjev

Nedavno je bil opažen zelo zaskrbljujoč pojav, da imajo državni akterji vse večjo vlogo pri umetnem ustvarjanju in olajševanju nedovoljenih migracij, ko migracijske tokove uporabljajo kot orodje za politične namene 20 .

Od junija 2021 se opaža nov in resen razvoj, namenjen destabilizaciji Evropske unije in njenih držav članic, saj Belorusija sprejema povračilne ukrepe proti sankcijam EU z organiziranim tihotapljenjem migrantov v EU, ki poteka pod pokroviteljstvom države, in sicer z letalom iz raznih tretjih držav (predvsem iz Iraka, a tudi iz Republike Kongo, Kameruna, Sirije in od drugod), običajno z veljavnim vizumom ali brez zahteve po vizumu. Belorusija je razglasila začasno prekinitev izvajanja sporazuma EU o ponovnem sprejemu oseb, ratificiranega leta 2020, in zavrnila ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa, ki so prečkali Belorusijo. Tihotapci migrantov izkoriščajo razmere, zlasti dejanja beloruskih oblasti, ter migrantom ponujajo nezakonite storitve in napotke na spletu, kako nezakonito priti v Belorusijo in nedovoljeno prečkati zunanjo mejo EU v Litvo, Latvijo ali na Poljsko 21 .

Incidenti organiziranih poskusov izrabljanja nedovoljenih migracij za politične namene 22 so znak čedalje bolj zaskrbljujočega pojava, ki bi ga morale EU in njene države članice obravnavati skupno.

2.Nadgradnja dosežkov prvega akcijskega načrta EU (2015–2020)

V obnovljenem vseevropskem boju proti tihotapljenju migrantov se je treba odzvati na obstoječe izzive, hkrati pa obravnavati izzive, ki se v sedanjem okolju šele pojavljajo. Novi ukrepi morajo temeljiti na dosežkih akcijskega načrta EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2015–2020 ter spodbujati izvajanje glavnih mejnikov politike in operativnega okvira za boj proti tihotapljenju migrantov.

Z akcijskim načrtom EU za obdobje 2015–2020 je bil prvič vzpostavljen celovit in večdisciplinaren pristop EU, s katerim bi se mreže za tihotapljenje migrantov iz operacij z nizkim tveganjem in visokim donosom spremenile v operacije z visokim tveganjem in nizkim donosom ter bi se zagotovila popolno spoštovanje in varstvo temeljnih pravic migrantov. V njem so določeni konkretni ukrepi, razdeljeni na štiri glavne stebre: izboljšanje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnega odziva na tihotapljenje migrantov; zbiranje in izmenjava informacij; izboljšanje preprečevanja tihotapljenja migrantov in pomoči ranljivim migrantom ter krepitev sodelovanja s partnerskimi državami. Pri izvajanju vseh štirih stebrov je bil dosežen napredek.

Ustanovitev Europolovega Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov leta 2016 je mejnik pri krepitvi sodelovanja pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Center nudi operativno podporo državam članicam pri njihovih preiskavah, združuje preiskovalce držav članic, zagotavlja analize in sodeluje v dnevih ukrepanja, v okviru katerih osebje Europola navzkrižno preverja operativne informacije o primerih tihotapljenja. Poleg tega je Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) izboljšala obveščevalne podatke o kaznivih dejanjih, izmenjavo informacij in operativno sodelovanje med državami članicami in s tretjimi partnerji. Ena od njenih prednostnih nalog je razbitje kriminalnih mrež vzdolž glavnih poti proti EU in znotraj nje, s poudarkom na mrežah, katerih metode ogrožajo življenja ljudi (kot so skrivanje v tovornjakih in uporaba plovil, neprimernih za plovbo) in ki ponujajo storitve na spletu ter uporabljajo ponarejene dokumente.

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) je ključni akter pri krepitvi pravosodnega odziva na tihotapljenje migrantov. Eurojust postopoma povečuje svojo podporo dejavnostim na tem področju. Od leta 2020 je bilo pri 217 zapletenih zadevah vključeno čezmejno pravosodno usklajevanje. Eurojust je podprl uvedbo 71 skupnih preiskovalnih enot 23 , povezanih s kazenskimi preiskavami primerov tihotapljenja migrantov. Tematska skupina o tihotapljenju migrantov, ki je bila ustanovljena za sodnike in državne tožilce, spodbuja prepoznavanje izzivov ter izmenjavo dobrih praks in izkušenj, pridobljenih pri preiskovanju in pregonu primerov tihotapljenja migrantov.

Skupna operativna skupina Mare, ki je bila ustanovljena leta 2015, podpira okrepljeno izmenjavo obveščevalnih podatkov z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) ter tesno sodelovanje z Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol), tudi z napotitvami nacionalnih strokovnjakov držav članic v Europol. Zbira, analizira, krepi in razširja obveščevalne podatke, s čimer je podprla več deset preiskav kriminalnih mrež, vpletenih v tihotapljenje migrantov po morju in povezani tok nedovoljenih migracij v ciljne države. V Europolove podatkovne zbirke je bilo v sodelovanju s Frontexom in drugimi partnerji vnesenih več kot 1 000 plovil, za katera obstaja sum, da so vpletena v tihotapljenje migrantov.

Pristop žariščnih točk se je izkazal za bistven v boju proti tihotapljenju migrantov, pri čemer agencije EU – Evropski azilni podporni urad (EASO), Frontex, Europol in Eurojust – tesno sodelujejo z organi držav članic, ki se soočajo z migracijskimi pritiski na zunanjih mejah EU, da bi jim pomagale izpolniti njihove obveznosti na podlagi prava EU ter hitro identificirati in registrirati prihajajoče migrante ter jim odvzeti prstne odtise. Agencija Frontex je podprla identifikacijo in registracijo migrantov, ki prihajajo na zunanje meje EU, ter izvajala izpraševanja, da bi zbrala informacije o tihotapskih mrežah in poteh za namene analize tveganja in prispevanja h kazenskim preiskavam. Sodelovanje Europola pri izpraševanju in bolj sistematičnem dostopu do zbiranja informacij in obveščevalnih podatkov je prispevalo k opredelitvi tihotapskih praks, mrež in poti.

EU in njene države članice so v zadnjih letih pooblastile misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) za reševanje varnostnih izzivov, povezanih z nedovoljenimi migracijami, s čimer so okrepile sodelovanje med SVOP in agencijami EU za povezovanje vprašanj notranje in zunanje varnosti. To je privedlo do več pobud 24 z Europolom, Frontexom in Eurojustom na področju izmenjave informacij 25 . Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru SVOP, obsegajo podporo organom države gostiteljice pri njihovih prizadevanjih za nadzor in preprečevanje nedovoljenih migracij ter boju proti z njimi povezanim kaznivim dejanjem 26 , za upravljanje meja in boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi 27 ter za izboljšanje nevarnih razmer ali slabega sistema pravne države, ki sta temeljnega vzroka nedovoljenih migracij 28 . Poleg tega operaciji pomorskih sil EU IRINI 29 in ATALANTA 30 prispevata k onemogočanju poslovnega modela tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi.

Uredba o evropski mreži uradnikov za zvezo za priseljevanje 31 , ki je začela veljati leta 2019, je zbiranje in izmenjavo informacij okrepila z novim okvirom za sodelovanje in usklajevanje med uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih v tretje države napotijo države članice, Komisija in agencije EU. Z Europolovo posredovalnico informacij je bila vzpostavljena podlaga za hitrejšo izmenjavo in obdelavo informacij, pridobljenih od Frontexa, Interpola in misij SVOP. Posredovalnica izboljšuje obveščevalno sliko o tihotapljenju migrantov iz izvornih in tranzitnih držav. Enota EU za prijavljanje internetnih vsebin je okrepila zmogljivosti organov za preiskovanje zlonamernih vsebin na internetu in v družbenih medijih ter odkrivanje in odstranitev vsebin, ki jih uporabljajo tihotapske mreže. Z nadaljnjim razvojem obveščevalne skupnosti Afrika-Frontex z enotami za analizo tveganja v Gambiji, Gani, Nigru, Nigeriji in Senegalu sta se okrepila zbiranje in izmenjava informacij.

V zvezi z okrepljenim preprečevanjem tihotapljenja migrantov in pomočjo ranljivim migrantom je Komisija v ključnih partnerskih državah začela kampanje obveščanja in ozaveščanja, da bi potencialne migrante obvestila o tveganjih tihotapljenja in nedovoljenih migracij ter se zoperstavila propagandi tihotapcev. Kampanje so potekale na Zahodnem Balkanu ter v Afriki in Aziji 32 . Komisija na podlagi informacij, pridobljenih med preteklimi kampanjami, in študije, ki jo je izvedla o tej temi 33 , razvija nabor dobrih praks in priporočil o raziskavah in zasnovi kampanj, njihovem izvajanju in delovnih metodah.

Komisija je v okviru četrtega elementa akcijskega načrta za obdobje 2015–2020 podprla dvostransko in regionalno operativno sodelovanje v boju proti tihotapljenju migrantov za odločnejše in tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami vzdolž glavnih migracijskih poti. To sodelovanje je vključevalo podporo sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodja, razvoj zmogljivosti za upravljanje meja ter kampanje obveščanja in ozaveščanja.

Regionalna in nacionalna skupna operativna partnerstva 34 so pripomogla k skupnim ukrepom in prispevala k razvoju zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodnih organov v partnerskih državah ter podprla izmenjavo dobrih praks in informacij. Skupno operativno partnerstvo za Severno Afriko, ki ga s sredstvi EU izvajajo Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Interpol, sodeluje s pristojnimi organi afriških držav, regij in organizacij, s poudarkom na Slonokoščeni obali, Gvineji, Tuniziji, Nigeriji ter državah Afriškega roga in mehanizmu Afriške organizacije za policijsko sodelovanje (AFRIPOL). Z Malijem, Mavretanijo, Nigrom, Senegalom, Gambijo, Turčijo in Zahodnim Balkanom so bila razvita skupna operativna partnerstva in skupne preiskovalne enote, zagotovljena pa je bila tudi podpora za vzpostavitev mreže skupnih operativnih partnerstev v Zahodni in Srednji Afriki 35 .

Na regionalni ravni je bila s skupnim akcijskim načrtom iz Vallette podprta okrepitev upravljanja migracij med Evropo in Afriko. Na ministrski konferenci med EU, njenimi državami članicami in severnoafriškimi partnerji julija 2020 36 je bila potrjena skupna odločenost za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu. EU in afriške partnerice so se 10. in 11. maja 2021 udeležile seminarja na visoki ravni 37 , na katerem so udeleženke potrdile zavezo, da bodo skupaj obravnavale vprašanja, povezana z bojem proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov, vzpostavitvijo orodij za vračanje in ponovni sprejem ter zakonitimi migracijami in mobilnostjo. Od leta 2018 proces iz Niameyja podpira sodelovanje med EU, njenimi državami članicami ter državami Zahodne in Severne Afrike za preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njima. Poleg tega je regionalni operativni center v Kartumu, ustanovljen leta 2019 s pomočjo EU, podprl sodelovanje na področju kazenskega pregona in izmenjavo informacij, kar je privedlo do 245 obveščevalnih poročil in 19 aretacij. EU vlaga znatna sredstva tudi v podporo partnerskim državam, zlasti v sosedstvu EU, da bi izboljšale upravljanje meja in zmogljivosti za izvajanje operacij iskanja in reševanja na kopnem in na morju.

Sodelovanje partneric z Zahodnega Balkana v operativnem akcijskem načrtu platforme EMPACT o olajševanju nedovoljenih migracij je v pomoč pri onemogočanju organiziranih kriminalnih mrež, ki sodelujejo pri tihotapljenju migrantov in zlorabi zakonitih migracijskih poti, vključno z uporabo lažnih dokumentov. V okviru projekta za boj proti hudim kaznivim dejanjem na Zahodnem Balkanu, ki ga financira EU, je bilo od leta 2017 ustanovljenih pet skupnih preiskovalnih enot in podprtih 115 preiskav (s 37 primeri kazenskega pregona), od tega jih je bilo 14 povezanih s trgovino z ljudmi in tihotapljenjem migrantov.

Izjava EU in Turčije iz leta 2016 prispeva k onemogočanju poslovnega modela tihotapcev migrantov, in sicer s povečanjem nadzora, ki ga na mejah izvajajo turški organi, ter k preprečevanju novih morskih ali kopenskih poti za nedovoljene migracije. Turčija in EU sta se v okviru izjave dogovorili, da bosta še naprej krepili ukrepe proti tihotapcem migrantov. Poleg tega sta se dogovorili, da bosta poskrbeli za lažje vračanje migrantov brez urejenega statusa z grških otokov, hkrati pa povečali možnosti za preselitev Sircev iz Turčije v EU. EU pričakuje, da bo Turčija izpolnila vse elemente izjave EU in Turčije. Polno izvajanje izjave bo obravnavano tudi v okviru dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo o migracijah in varnosti, ki bo potekal oktobra 2021.

V zvezi z državami svilne poti je regionalni program, ki ga financira EU, izvajata pa Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ter Mednarodna organizacija za migracije, podprl preiskavo in pregon 184 primerov tihotapljenja migrantov, kar je privedlo do 80 preiskav in 69 sodnih zadev 38 .

3.Obnovitev evropskega boja proti tihotapljenju migrantov

Čeprav je EU v zadnjih letih naredila pomembne korake v boju proti tihotapcem, izzivi ostajajo, pojavljajo pa se tudi novi, ki zahtevajo okrepljene ukrepe in prenovljen celovit pristop. To velja tako za naše sodelovanje s partnerskimi državami kot tudi za delo v EU in vseh njenih državah članicah za boj proti kriminalnim mrežam, krepitev sodelovanja ter podpiranje dela organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v boju proti tihotapljenju migrantov.

Prenovljeni akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) temelji na naslednjih glavnih stebrih ukrepanja: (1) okrepljenem sodelovanju s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami, (2) izvajanju pravnih okvirov in sankcioniranju tihotapcev, ki delujejo v EU in zunaj nje, (3) preprečevanju izkoriščanja in zagotavljanju zaščite migrantov, (4) krepitvi sodelovanja in podpiranju dela organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in sodstva pri odzivanju na nove izzive ter (5) izboljšanju znanja o načinu delovanja tihotapcev.

3.1Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami

V novem paktu je poudarjen pomen oblikovanja celovitih, uravnoteženih, prilagojenih in vzajemno koristnih migracijskih partnerstev s ključnimi izvornimi in tranzitnimi državami, da bi obravnavali skupne izzive in izkoristili skupne priložnosti. Cilji migracijskih partnerstev so izboljšanje vodenja in upravljanja migracij, podpora beguncem in gostiteljskim skupnostim v partnerskih državah, ustvarjanje gospodarskih priložnosti, spodbujanje dostojnega dela in odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij 39 ter krepitev sodelovanja na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ob hkratnem razvoju zakonitih poti ter privabljanju znanja in spretnosti ter talentov v Evropo. Boj proti tihotapljenju migrantov je pomemben del teh partnerstev.

EU je že vzpostavila uspešne okvire za sodelovanje s partnerskimi državami, ki prispevajo k boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju. Vendar ukrepi in prizadevanja ostajajo razdrobljeni, tihotapljenje pa je pojav, ki je čedalje bolj zaskrbljujoč tako za EU kot za partnerske države. Za preprečevanje tihotapljenja ter zagotovitev učinkovitega izvrševanja preiskav, pregonov in obsodb je potreben bolj usklajen in strukturiran pristop, da se okrepijo sinergije, čim bolj poveča učinkovitost obstoječih orodij in obravnavajo novi izzivi. Zato bi v skladu z novim paktom EU morala graditi na obstoječih okvirih za sodelovanje ter s tretjimi državami ali regijami vzdolž migracijskih poti proti EU razviti namenska in prilagojena operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju. Ta operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju bi morala biti sestavni del celovitih migracijskih partnerstev EU z izvornimi in tranzitnimi državami ter bi morala podpirati regionalno in mednarodno sodelovanje.

Na mednarodni ravni je za boj proti tihotapljenju migrantov potrebno stalno dejavno sodelovanje z Združenimi narodi (ZN), Interpolom, drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi donatorji. EU bi morala še naprej dejavno sodelovati z ZN in njihovimi specializiranimi agencijami, zlasti z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), ter z delovno skupino za boj proti tihotapljenju migrantov 40 .

Poleg tega je potreben strukturiran in usklajen pristop, da se zagotovi učinkovit in hiter odziv na nedovoljene migracije, ki jih olajšujejo državni akterji, o čemer bi bilo treba razpravljati tudi na večstranskih in mednarodnih forumih.

3.1.1 Operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju

Za učinkovit boj proti tihotapljenju migrantov, ki poteka čeznacionalno zunaj meja EU, je treba tesneje sodelovati s ključnimi partnerskimi izvornimi in tranzitnimi državami, in sicer tako na dvostranski kot na regionalni ravni. V okviru celovitih partnerstev EU bo to sodelovanje dobilo obliko prilagojenih operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju, ki bodo temeljila na stalni izmenjavi in obojestransko koristnem sodelovanju med EU in partnerskimi državami. Ukrepi bodo namenjeni krepitvi pravnih, političnih, operativnih in strateških okvirov v partnerskih državah ter povečanju učinka, prevzemanja odgovornosti in trajnostnosti prizadevanj za boj proti tihotapljenju migrantov.

Spodbujati in zagotavljati je treba sinergije in skladnost z drugimi politikami in ukrepi, tudi na področju varnosti (npr. varnost meja, boj proti organiziranemu kriminalu), razvojnega sodelovanja (npr. izobraževanje in usposabljanje, razvoj skupnosti, trajnosten in vključujoč gospodarski razvoj) in dobrega upravljanja (npr. boj proti korupciji).

Operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju bodo vključevala nekatere ali vse naslednje elemente, ki bodo prilagojeni potrebam partnerskih držav ali regij in namenjeni krepitvi operativnega sodelovanja z nadaljnjimi izmenjavami ter bodo zagotavljali ciljno podporo s:

—pomočjo pri vzpostavitvi trdnih pravnih okvirov – ali okrepitvi obstoječih – na podlagi Protokola ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku. Partnerske države, ki še niso pogodbenice Protokola, bo EU v sodelovanju z UNODC pozvala k ratifikaciji Protokola in jih podpirala pri tem. To je ključni korak k učinkovitemu odvračanju od tihotapljenja migrantov in pregonu te dejavnosti, da bi lahko tihotapce aretirali in kaznovali za kazniva dejanja v izvornih državah. Trdni pravni okviri so nujni tudi za učinkovito sodelovanje z državami članicami in agencijami EU, vključno z Europolom, Frontexom in Eurojustom;

—zagotavljanjem izvajanja pravnih okvirov z razvojem politik, strategij in akcijskih načrtov na podlagi dokazov, in sicer na nacionalni in regionalni ravni ter ravni celine. Podpiranje partnerske države ter regionalnih in celinskih organizacij pri zbiranju podatkov, analizah in raziskavah za usmerjanje odločevalcev bo bistveno;

—razvojem operativne zmogljivosti nacionalnih in lokalnih organov v partnerskih državah za preprečevanje nedovoljenih migracij in odvračanje od njih, po potrebi z nadgradnjo obstoječih struktur 41 ali vzpostavitvijo namenskih koordinacijskih centrov. Okrepiti bi bilo treba tudi zmogljivosti partnerskih držav za zagotavljanje pomoči ljudem v ranljivem položaju, zlasti otrokom in ženskam, ki so lahko izpostavljeni nasilju, izkoriščanju, zlorabam in trgovini z ljudmi;

—podpiranjem zmogljivosti partnerskih držav za upravljanje meja, s čimer bodo preprečevale nezakonite odhode in tranzit;

—nudenjem operativne podpore sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodja za vzpostavitev in okrepitev zmogljivosti in odgovornosti v partnerskih državah, povečanje rabe sodobnih preiskovalnih orodij in tehnik ter olajšanje usklajevanja in sodelovanja med ustreznimi nacionalnimi organi. To bi moralo temeljiti na rezultatih in izkušnjah sedanjih skupnih operativnih partnerstev in skupnih preiskovalnih skupin;

—okrepitvijo sodelovanja s partnerskimi državami na področju zlorabe identitete in ponarejanja listin, da bi se zmanjšalo število vizumov, izdanih na podlagi ukradenih in/ali ponarejenih identifikacijskih dokumentov. To bi moralo spodbujati uporabo novih tehnologij za odkrivanje ponaredb listin, nadzor izdajanja in dostave potnih listov, posodobitev in informatizacijo matičnih registrov ter morebitne dejavnosti usposabljanja;

—krepitvijo preprečevanja in ozaveščanja s ciljno usmerjenimi kampanjami obveščanja in ozaveščanja v izvornih skupnostih in tranzitnih skupnostih (tudi v begunskih in sprejemnih taboriščih v tranzitnih državah in diasporah v EU) o tveganjih nedovoljenih migracij in tihotapljenja ter ustreznih alternativah, da bi se zoperstavili lažni propagandi kriminalnih mrež;

—po potrebi zagotavljanjem podpore za rešitev varnostnih vprašanj, povezanih s tihotapljenjem migrantov, za spodbujanje sinergij z ukrepi za boj proti vsem oblikam kriminala, terorizma in nasilnega ekstremizma;

—stalnim dialogom in usklajenim sodelovanjem z izvornimi in tranzitnimi državami, na katere vpliva novi pojav instrumentalizacije migracij, ki jih organizira kaka država.

Komisija bo skupaj z visokim predstavnikom in državami članicami sistematično spodbujala k sodelovanju pri obravnavanju tihotapljenja migrantov kot vprašanja skupnega interesa v odnosih EU s partnerskimi državami. Partnerske države in regije bodo podpirali pri opredeljevanju dejanskih potreb pri preprečevanju tihotapljenja migrantov in boju proti njemu ob upoštevanju njihovega posebnega položaja, vključno s socialno-ekonomskimi vidiki tihotapljenja v lokalnih skupnostih. Na podlagi teh potreb bodo operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju oblikovana kot skladen okvir, ki bo zajemal ustrezne elemente, navedene zgoraj.

Komisija bo skupaj z visokim predstavnikom in državami članicami ter partnerskimi državami vzpostavila in izvajala ta operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju, kar bo potrdilo vzajemno zavezanost prizadevanjem za doseganje skupnih ciljev proti tihotapcem migrantov. Zato bo Komisija za posamezne poti organizirala tudi konference na visoki ravni s partnerskimi državami, da bi se analizirali obstoječi izzivi, spodbujalo sodelovanje, podprla priporočila tehničnih delovnih skupin in ocenil napredek, dosežen v boju proti mrežam za tihotapljenje migrantov. Operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju vzdolž vzhodnosredozemske/zahodnobalkanske poti na podlagi pristopa celotne poti, ki vključuje države svilne poti ter Severne in Zahodne Afrike, se bodo začela prednostno izvajati v sodelovanju s partnerskimi državami ali regijami.

Organi držav članic bi morali z združevanjem znanja in sredstev v duhu Ekipa Evropa igrati osrednjo vlogo pri oblikovanju in izvajanju operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju. Države članice imajo operativno zmogljivost in znanje za potrebno pomoč partnerskim državam ter bi morale nadaljevati dejavnosti, ki se izvajajo v partnerskih državah v podporo boju proti tihotapljenju.

Agencije EU, zlasti Europol, Frontex in Eurojust, bi morale nuditi pomoč v skladu s svojimi pooblastili, med drugim z olajševanjem izmenjave informacij, nudenjem tehnične podpore, razvojem zmogljivosti, usposabljanjem in napotitvijo uradnikov za zvezo. Agencije EU lahko glede na zadevne partnerske države ali regije in ugotovljene potrebe sklenejo nove sporazume (npr. sporazume o statusu agencije Frontex ali delovne dogovore s pristojnimi organi); Če taki sporazumi ali dogovori že obstajajo, bi moralo izvajanje teh v celoti podpirati cilje novih operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju. Po potrebi se bodo upoštevali tudi prispevki Interpola.

Organom držav gostiteljic lahko podporo nudijo operativne dejavnosti misij skupne varnostne in obrambne politike. Lahko se jim podeli pooblastilo za strateško svetovanje o pripravljanju ali reformiranju pravnih okvirov, strategij in akcijskih načrtov ter za razvoj zmogljivosti na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pravosodnega sodelovanja, identitetnih prevar, ponaredb listin itd.

Da bi EU zagotovila uspeh novih operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju, mora zagotoviti ustrezno financiranje, ki bo ustrezalo ambicijam in ciljem prenovljenega akcijskega načrta EU ter jih podpiralo in uresničilo. Več finančnih instrumentov bo s podporo dopolnjevalo izvajanje različnih sestavnih delov partnerstev: Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Evropa (NDICI) in instrument za predpristopno pomoč III za obdobje 2021–2027, Sklad za notranjo varnost, Sklad za azil, migracije in vključevanje ter instrument za upravljanje meja in vizume, pa tudi druga ustrezna sredstva, pri čemer se bodo upoštevale nacionalne strategije partneric in zagotavljala njihova odgovornost. Operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju bodo prispevala k strateškemu in politično usmerjenemu načrtovanju zunanjega financiranja EU in izvajanju programskih dokumentov instrumentov. Od skupnega proračuna NDICI v višini 79,5 milijarde EUR bo okvirno 10 % namenjenih ukrepom, ki so neposredno usmerjeni v posebne izzive, povezane z migracijami in prisilnim razseljevanjem, vključno s preprečevanjem tihotapljenja.

3.1.2Odzivanje na instrumentalizacijo nedovoljenih migracij s strani državnih akterjev

Nedavni dogodki na zunanji meji EU z Belorusijo so najnovejši primer zelo zaskrbljujočih dogodkov in kažejo, da sta tesno sodelovanje in stalni nadzor ključna za zaščito zunanjih meja, preprečevanje nedovoljenih migracij in odzivanje na nedovoljene migracije, ki jih olajšujejo državni akterji. Države članice, institucije in agencije EU (zlasti Frontex, EASO in Europol) so se naglo odzvale na hiter razvoj dogodkov na vzhodni meji EU in zagotovile podporo državam, ki so neposredno izpostavljene pritisku, zlasti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite. S pomočjo mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje so vsi deležniki, ki jih vprašanje zadeva, pridobili najnovejše informacije o razmerah, uporaba mreže pa je zagotovila tudi pravočasen in usklajen operativni odziv. Poleg tega Komisija zagotavlja nujno finančno pomoč Litvi za zadovoljevanje kratkoročnih potreb pri zagotavljanju dostojnih pogojev za sprejem migrantov, ki so uporabljeni v politične namene, ter srednjeročno podporo za zaščito zunanje meje pred organiziranimi nedovoljenimi migracijami.

Ti dogodki kažejo, da so ob usklajenem kolektivnem angažmaju partnerske države, katerih državljani so bili udeleženi v takih shemah, ki jih organizira kaka država, včasih pripravljene sodelovati z EU, da bi se tako delovanje prenehalo, in se udeležijo konstruktivnega in celovitega dialoga, kar koristi vsem stranem. V tem smislu je dialog EU in skupni angažma z Irakom prinesel pozitivne rezultate z zmanjšanjem števila poskusov nedovoljenega vstopa v EU in spodbujanjem prostovoljnih vrnitev.

Tovrstni primeri usklajenega delovanja EU pri obvladovanju organiziranega migracijskega pritiska na njenih zunanjih mejah dokazujejo, da tesno sodelovanje in solidarnost med državami članicami, prav tako pa stalen in širok dialog ter usklajen angažma z izvornimi in tranzitnimi državami na področju preprečevanja nedovoljenih migracij, pri obravnavi novega pojava instrumentalizacije migracij in spodbujanju vračanja lahko privedejo do konkretnih rezultatov.

Da bi se EU na ta novi pojav odzvala skupno in učinkovito ter da bi zagotovila zaščito zunanjih meja EU, potrebuje okrepljen nabor orodij, ki strateško združuje vse razpoložljive operativne, pravne, diplomatske in finančne instrumente.

Agencije EU – zlasti Frontex, Europol in EASO, tudi v sodelovanju z Interpolom in drugimi mednarodnimi akterji – morajo biti sposobne hitro mobilizirati svoje vire in sredstva, da zagotovijo operativno podporo za zaščito zunanjih meja EU, pridobivanje obveščevalnih podatkov in operativnih informacij ter pomoč migrantom, ki so postali žrtve instrumentalizacije s strani države. Vprašanje odzivanja na poseganje državnih akterjev po nedovoljenih migracijah mora biti izpostavljeno in nato še okrepljeno v dialogu s partnerskimi državami, zlasti v okviru operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju. Če je ustrezno in izvedljivo, bi se lahko razmislilo, da se za ukrepanje zoper posameznike, subjekte in organe, ki sodelujejo v shemah, pod vodstvom kake države, in so odgovorni za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic, so v take kršitve in zlorabe vpleteni ali so z njimi povezani, uporabijo omejevalni ukrepi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic. Poleg tega bi morala EU sprejeti posledične ukrepe na različnih področjih politike, ki so relevantna v zvezi z zadevno tretjo državo, ter kadar je ustrezno, sprejeti ciljno usmerjene ukrepe na področju vizumov, trgovine, razvoja, finančne pomoči in drugega. Delna prekinitev izvajanja sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov z Belorusijo, ki jo Komisija sprejema danes skupaj s tem obnovljenim akcijskim načrtom EU, je konkreten primer takih ukrepov.

Kot je predsednica von der Leyen dejala v svojem govoru o stanju v Uniji iz leta 2021, bo Komisija „v okviru [svojega] dela v zvezi s schengenskim območjem določil[a] nove načine za odzivanje na takšno agresijo in zagotovil[a] enotnost pri varovanju naših zunanjih meja“. V tem okviru bo Komisija razmislila o okrepitvi pravnega okvira EU za zagotovitev skupnega pristopa k boljši zaščiti zunanjih meja ter bistvenih interesov EU in njenih držav članic ob nenehnem zagotavljanju polnega spoštovanja temeljnih pravic.

Poleg tega bo iskanje skupnih stališč o tem, kako v vseh okoliščinah upravljati migracije, bistvenega pomena, da se zagotovi, da nasprotniki ne bodo še naprej izkoriščali neobstoja skupnega učinkovitega in pravičnega sistema. Novi pakt vsebuje vse elemente – vključno z namenskim instrumentom, ki v času krize omogoča začasna odstopanja od običajnih postopkov –, potrebne za to, da lahko države članice upravljajo različne vrste izzivov, s katerimi se soočajo, zato je bistvenega pomena, da Svet in Evropski parlament hitro napredujeta v pogajanjih o njem.

3.2Sankcioniranje tihotapcev migrantov in preprečevanje izkoriščanja migrantov

Za boj proti olajševanju nedovoljenih migracij je potrebno optimalno izvajanje metod za sankcioniranje tihotapcev migrantov, zlasti tistih, ki vodijo kriminalne mreže. Za to sta potrebna učinkovita obravnava in izboljšano izvajanje ustreznih pravnih okvirov s strani držav članic in partnerskih držav na podlagi Protokola ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ter – v EU – „svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju“ 42 .

Umiranje migrantov med tihotapljenjem v Evropo in v njej ter različni načini, kako so migranti prizadeti in izkoriščani, so nesprejemljivi. Temeljne pravice migrantov je treba vedno varovati, začenši z ljudmi, ki so v ranljivem položaju. Migranti, ki so tudi žrtve kaznivih dejanj, so pogosto v ranljivem položaju in imajo lahko težave pri dostopu do pravnega varstva. Na podlagi direktive o pravicah žrtev 43 imajo vse žrtve kaznivih dejanj vrsto pravic, vključno s pravico do podpore in zaščite, ki bi morale biti zaščitene v vseh okoliščinah. EU bi morala tihotapljenim migrantom, zlasti ranljivim skupinam, kot so otroci in ženske, zagotoviti pomoč in zaščito.

3.2.1Sankcije zoper tihotapce, ki delujejo na migracijskih poteh

Protokol ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku se nanaša na preprečevanje, preiskovanje in pregon tihotapljenja ter varstvo pravic oseb, ki so jih ta kazniva dejanja prizadela. Protokol ZN proti tihotapljenju od držav pogodbenic 44 zahteva, da tihotapljenje migrantov in druge oblike dejavnosti, ki podpirajo tako tihotapljenje, opredelijo kot kaznivo dejanje, medtem ko se migranti ne bi smeli kazensko preganjati zaradi tega, ker so bili tihotapljeni. Pri obravnavanju tihotapljenja migrantov se lahko za sankcioniranje odgovornih posameznikov ali subjektov izhaja tako iz sankcij ZN kot iz avtonomnih sankcij EU, in sicer v obliki zamrznitve finančnih sredstev ali prepovedi dajanja sredstev na razpolago.

EU je v pravo EU prenesla sankcije, o katerih so se dogovorili ZN. V zvezi s tem je odbor Varnostnega sveta 7. junija 2018 v zvezi z Libijo na seznam sankcij za posameznike in subjekte, za katere veljajo zamrznitev sredstev, prepoved potovanja in drugi ukrepi, dodal šest trgovcev z ljudmi in tihotapcev, ki delujejo v Libiji. Svet je 14. junija 2018 te ukrepe prenesel v pravo EU. Poleg tega, da prenese sankcije, dogovorjene na ravni ZN, v svoje pravo, lahko EU po potrebi uporabi avtonomna orodja, s katerimi razpolaga sama. Globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic 45 , sprejet 7. decembra 2020, je okvir, ki Uniji omogoča obravnavo tistih, ki so odgovorni za hude kršitve in zlorabe človekovih pravic kjer koli na svetu oziroma so vanje vpleteni ali z njimi povezani. Ta novi režim sankcij med drugim zajema trgovino z ljudmi in zlorabe človekovih pravic s strani tihotapcev z migranti, kolikor so te zlorabe razširjene, sistematične ali kako drugače resno zaskrbljujoče glede na cilje skupne zunanje in varnostne politike 46 .

Sveženj o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju za EU opredeljuje kaznivo dejanje olajševanja nedovoljenega vstopa, tranzita ali prebivanja in določa s tem povezane kazenske sankcije. Sveženj o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju državam članicam nalaga, da ustrezno sankcionirajo vsakogar, ki namenoma pomaga državljanu tretje države pri vstopu v državo EU oziroma tranzitu prek nje ali mu zaradi dobička pomaga tam prebivati. Namenjen je predvsem odzivanju na kriminalne mreže, ki so odgovorne za tihotapljenje migrantov. V oceni svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju iz leta 2017 47 je bilo ugotovljeno, da še vedno le delno dosega cilje. Čeprav je bilo ocenjeno, da bi bilo mogoče določene vidike instrumenta pojasniti, na primer opredelitev kaznivega dejanja s povečanjem pravne varnosti glede razlikovanja med sprovajanjem, ki je kaznivo dejanje, in humanitarno pomočjo, je bila učinkovitost drugih ključnih vidikov svežnja, kot je splošno približevanje kazenskih okvirov držav članic 48 , ocenjena s pozitivnimi in nevtralnimi premisleki. Čeprav so države članice, ki jih sveženj o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju zavezuje 49 , njegove določbe na splošno prenesle v svoje pravne rede, učinkov svežnja na dejansko raven pregona ni bilo mogoče oceniti zaradi pomanjkanja trdnih, celovitih in primerljivih podatkov. Da bi države članice izboljšale zbirko znanja o njegovem izvajanju, bi morale okrepiti kakovost in razpoložljivost podatkov, ki jih zagotavljajo statističnemu uradu Evropske unije (Eurostat). Komisija bo podpirala izmenjavo dobrih praks in zagotavljala smernice prek nacionalnih kontaktnih točk za področje tihotapljenja migrantov.

Direktiva iz svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju državam članicam omogoča, da humanitarno pomoč, ki je ne določa zakon, izvzamejo iz kaznivosti. Komisija je v odziv na vse bolj zapleteno okolje, v katerem delujejo nevladne organizacije in posamezniki, ki pomagajo migrantom, med drugim v okviru operacij iskanja in reševanja na morju, pripravila smernice 50 , v katerih je pojasnila, da humanitarne pomoči, ki jo določa zakon (na primer v okviru operacij iskanja in reševanja), ne bi smeli inkriminirati, in državam članicam priporočila, naj razlikujejo med humanitarno pomočjo (ki je ne določa zakon) in dejavnostmi, katerih namen je olajševati nedovoljeni vstop ali tranzit, da bi humanitarno pomoč izključili iz inkriminacije.

V okviru nadaljnjih ukrepov, ki so sledili ocenjevanju svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, je Komisija začela proces rednega posvetovanja s civilno družbo in agencijami EU, med drugim z Agencijo za temeljne pravice in Eurojustom, da bi zbrala znanje in dokaze, ki bi omogočili opredelitev vprašanj, povezanih z razlago in uporabo direktive o pomoči. Komisija bo prek nacionalnih kontaktnih točk za področje tihotapljenja migrantov sodelovala z državami članicami, da bi se izvrševanje Direktive izboljšalo.

Komisija bo tudi okrepila spremljanje izvajanja pravnega reda, da bi zagotovila določitev ustreznih, učinkovitih in odvračilnih kazenskih sankcij, hkrati pa preprečila tveganje inkriminacije tistih, ki migrantom v stiski nudijo humanitarno pomoč. Komisija bo vzpostavila tesne stike z nacionalnimi organi držav članic, da bi zbrala informacije o izvajanju svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, in – kadar je ustrezno – v primeru kršitev prava EU začela postopek za ugotavljanje kršitev. Komisija namerava leta 2023 poročati o izvajanju svežnja o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, vključno z izvajanjem smernic iz leta 2020. Če bo potrebno, bo Komisija predlagala revizijo pravnega okvira, da bi zagotovila, da je EU opremljena za izvajanje okvira politike, ki ga oblikuje ta akcijski načrt EU, in da je v koraku z razvojem tega vprašanja.

3.2.2Preprečevanje izkoriščanja in zagotavljanje zaščite pretihotapljenih migrantov

Tihotapljeni migranti so v veliki nevarnosti, da med potovanjem umrejo ali utrpijo škodo. Njihove temeljne pravice se pogosto hudo kršijo z zlorabami in izkoriščanjem. Zagotavljanje zaščite in pomoči pretihotapljenim ranljivim migrantom je ključnega pomena, posebno pozornost pa je treba posvetiti otrokom in ženskam, tudi v okviru strategije EU o pravicah žrtev za obdobje 2020–2025 51 , strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025 in strategije EU o otrokovih pravicah 52 . Zagotoviti je treba zaščito temeljnih pravic v policijskih in sodnih postopkih, posebno pozornost pa posvetiti primerom, v katerih migranti postanejo žrtve trgovine z ljudmi.

Migranti med potovanjem izginejo, družine pa tvegajo ločitev 53 . Države članice in partnerske države bi morale – s finančno podporo EU – preprečevati ločitev družin med migracijskimi potovanji in razviti mehanizme za iskanje pogrešanih migrantov. To delo bi moralo temeljiti na dejavnostih, ki so jih že vzpostavili Mednarodni odbor Rdečega križa in nacionalne organizacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter druge relevantne mednarodne organizacije in organizacije civilne družbe.

Po prihodu na ozemlje EU bi bilo treba prednostno prepoznati ljudi s posebnimi potrebami in jih napotiti na ustrezne subjekte, ki jim lahko nudijo primerno podporo. V tem smislu bo imelo pomembno vlogo prihodnje preverjanje pred vstopom 54 ob podpori agencij EU, zlasti Frontexa in urada EASO. Medtem bodo agencije EU še naprej podpirale države članice, zlasti pri postopkih za identifikacijo in napotitev, in sicer v skladu z direktivo o pogojih za sprejem 55 in direktivo o azilnih postopkih 56 .

Sprejemni centri za prosilce za azil so tarča tihotapcev, ki novačijo ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v nedovoljenih gibanjih v EU ali ki lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja. Tihotapci ljudi preselijo v ciljne države bodisi skrivno bodisi skrivno bodisi kadar imajo dokumente v zvezi z azilom. Da bi organi za presojo in drugi ustrezni organi držav članic preprečili tihotapljenje migrantov in trgovino z njimi v EU, bi morali okrepiti dejavnosti spremljanja v samih sprejemnih centrih in njihovi okolici. Poleg tega bi morali organi držav članic in EASO informacije o tveganjih tihotapljenja vključiti v informativno gradivo, ki ga morajo predložiti prosilcem za azil in drugim migrantom.

Tretjina otrok migrantov, ki prispejo v EU, so mladoletniki brez spremstva. To je zelo ranljiva skupina, ki se sooča z različnimi tveganji, med drugim s trgovino z ljudmi. Veliko število mladoletnikov brez spremstva izgine po prihodu v EU, še preden jih organi za presojo registrirajo 57 . Tihotapci izkoriščajo sprejemne centre za prepoznavanje potencialnih žrtev in za organiziranje prevoza v namembne kraje, kjer so otroci in druge ranljive osebe izkoriščani 58 . Direktiva o boju proti trgovini z ljudmi 59  določa zavezujoča pravila za preprečevanje trgovine, za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj in za zaščito žrtev. Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025 določa načrt Komisije za podporo izvajanju te direktive in opredeljuje potrebo po njeni oceni. Komisija bo na podlagi izida ocenjevanja razmislila o njeni reviziji. Vzporedno s tem bo Komisija še naprej podpirala države članice pri izvajanju direktive o boju proti trgovini z ljudmi, zlasti kar zadeva vidike spola in zaščite otrok.

Direktiva o pravicah žrtev določa sklop zavezujočih pravic za vse žrtve kaznivih dejanj in njihove družinske člane. Pravice žrtev se nediskriminatorno uporabljajo za vse žrtve, ne glede na njihov status bivanja 60 . Komisija bo začela tudi študijo o izvajanju direktive o dovoljenju za prebivanje 61 , ki določa pravila o dovoljenjih, izdanih državljanom tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so bili pretihotapljeni ter ki sodelujejo s pristojnimi organi.

Eden ključnih dejavnikov nedovoljenih migracij je možnost, da migranti brez urejenega statusa najdejo zaposlitev v neformalnem gospodarstvu in tako pridobijo sredstva za preživljanje družinskih članov v izvorni državi. Učinkovito izvajanje direktive o sankcijah zoper delodajalce je pomembno za odvračanje od nedovoljenih migracij in zaščito pravic delavcev migrantov brez urejenega statusa. Za to je treba sankcionirati delodajalce, ki zaposlujejo migrante brez urejenega statusa in brez pravice do prebivanja, zagotavljati učinkovite mehanizme za izterjavo neplačanih plač, vlagati pritožbe in prijavljati kazniva dejanja ter izvajati učinkovite inšpekcijske preglede v gospodarskih sektorjih, v katerih je tveganje nezakonitega zaposlovanja največje. S tem namenom Komisija ob tem prenovljenem akcijskem načrtu predstavlja oceno direktive o sankcijah zoper delodajalce, ki jo spremlja nabor ukrepov, potrebnih za povečanje učinkovitosti direktive.

3.3Krepitev sodelovanja z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodjem in podpiranje njihovega dela

Tihotapci migrantov se hitro prilagajajo spremenljivim okoliščinam, kakor se je izkazalo med pandemijo COVID-19. Da bi bili okviri za sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodja uspešni, morajo biti prožni in se prilagajati spremenljivim okoliščinam ter temeljiti na okrepljenem operativnem sodelovanju in izmenjavi informacij.

Treba je nadgraditi operativne dejavnosti, ki so bile uvedene na podlagi akcijskega načrta EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2015–2020 in nadalje okrepiti sodelovanje med nacionalnimi organi in agencijami EU. Agencije EU, vključno z uradom EASO, Frontexom, Europolom in Eurojustom, bi morale okrepiti strateško medagencijsko izmenjavo informacij in analizo. Na podlagi uspešne skupne priprave strateških analitičnih poročil urada EASO, Frontexa in Europola bi morale sodelovati že v zgodnji fazi primerov tihotapljenja migrantov, da bi uporabile svoja dopolnjujoča se pooblastila in podprle nacionalne organe. Organi kazenskega pregona in pravosodni organi bi morali za boj proti digitalnemu tihotapljenju, uspešno izvajanje finančnih preiskav in odvzema premoženjske koristi ter boj proti ponarejanju listin razviti nove ciljno usmerjene ukrepe za okrepitev operativnega sodelovanja in izmenjave informacij.

3.3.1Okrepitev operativnega sodelovanja na področju kazenskega pregona v boju proti tihotapljenju migrantov

Osredotočenost preiskav kazenskega pregona se ne bi smela omejevati na prijetje manj pomembnih storilcev kaznivih dejanj. Bistveno je okrepiti razbijanje struktur organiziranega kriminala, osredotočiti pa se je treba na tiste skupine, ki pomenijo večje tveganje za varnost Evrope, in posameznike, ki so višje na hierarhični lestvici kriminalnih organizacij. Preiskave bi morale biti usmerjene proti takim kriminalnim mrežam, ki so dejavne po vsej EU, in onemogočiti njihove poslovne modele. To bi moralo privesti do večjega števila preiskav, pregona in obsodb, zlasti pomembnejših obdolžencev.

Države članice in operativni partnerji bi morali ob nadgradnji uspešnih ukrepov iz preteklih let čim bolje izkoristiti specializirane storitve, ki jih zagotavlja Europolov Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, ter deliti informacije, prejete od uradnikov za zvezo za priseljevanje, skupnih operativnih partnerstev ter misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike prek posredovalnice informacij 62 . Fragmentirani obveščevalni sliki bi se bilo mogoče izogniti s tem, da bi države članice konsolidirale uporabo mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA). V skladu s strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 bo Komisija pospešila pogajanja o sodelovanju med Europolom in partnerskimi državami, da bi spodbudila izmenjavo osebnih podatkov za namene preiskav 63 .

Europolove operativne projektne skupine bodo še naprej podpirale in združevale prizadevanja držav članic in operativnih partnerjev pri skupnih preiskavah identificiranih pomembnejših obdolžencev, tudi iz partnerskih držav. Da bi se na obveščevalnih podatkih temelječe in koordinirano ukrepanje proti kriminalnim mrežam, ki delujejo v EU, okrepilo, bi morale države članice podpirati delo skupne projektne skupine za zvezo na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, ki je bila ustanovljena leta 2019.

Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) je ključno orodje za izvajanje tega akcijskega načrta EU ter za okrepitev sodelovanja med nacionalnimi in evropskimi akterji. Platforma EMPACT, ki deluje ob podpori Sklada za notranjo varnost in njej dodeljenih sredstev v proračunu Europola, je boj proti tihotapljenju migrantov določila kot eno svojih prednostnih nalog za obdobje 2022–2025. Pri določanju specifičnih ukrepov za to prednostno nalogo bi morale države članice in agencije EU – tako v nacionalnih kot v EU strategijah in ukrepih – zavzeti večdisciplinaren in integriran pristop v zvezi z ustreznimi prednostnimi nalogami EU glede kaznivih dejanj v ciklu 2022–2025.

Da bi se izboljšalo usklajevanje vseh ustreznih služb na nacionalni ravni, na primer kazenskega pregona, delovnih inšpekcij in služb, ki upravljajo sprejemne centre, bi morale države članice obnoviti svoj angažma pri delu nacionalnih kontaktnih točk na področju tihotapljenja migrantov. Mreža nacionalnih kontaktnih točk, ki jo je ustanovila Komisija, bo spodbujala izmenjavo dobrih praks za razvoj nacionalnih strategij držav članic za boj proti tihotapljenju. Prav tako bo evropska mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje (mreža ILO) še naprej podpirala razvoj zmogljivosti in operativne izmenjave za boj proti tihotapljenju migrantov, in sicer tako v partnerskih državah kot z njimi.

Uspešne ukrepe skupne operativne skupine Mare pri izvajanju usklajenih in na obveščevalnih podatkih temelječih ukrepov proti akterjem, ki olajšujejo nedovoljene migracije, je treba nadaljevati z uporabo informacij Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) 64 – ta ima zdaj močnejšo vlogo v boju proti čezmejnemu kriminalu – in skupnega okolja za izmenjavo informacij 65 . Frontex bi moral izkoristiti svoje okrepljene analitične zmogljivosti na področju pomorstva s tem, da v celoti izkoristi svoj mandat za zagotavljanje informacij o zunanjih mejah in predmejnem območju 66 . Frontex bi moral še naprej pomagati organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj držav članic in Europolu s tem, da jim zagotavlja ažuren profil sumljivih plovil, ki jih je treba spremljati, identificirati, zaseči in po zaključku ustreznih kazenskih preiskav onemogočiti, ter si z Europolom izmenjevati informacije o takih plovilih.

Komisija je v novem paktu predlagala povezan postopek na zunanji meji, ki bi vključeval preverjanje pred vstopom, azilni postopek na meji in hiter postopek vračanja na meji, s čimer je povezala procese, ki so trenutno ločeni. Novo preverjanje pred vstopom 67 bo spodbudilo tesnejše sodelovanje med vsemi zadevnimi nacionalnimi organi in agencijami EU, tudi zaradi zbiranja informacij in obveščevalnih podatkov o tihotapljenju. Poleg tega bo revidirana uredba Eurodac 68 z uvedbo obveznega evidentiranja nedovoljenega vstopa in bivanja ter vključitvijo možnosti shranjevanja in iskanja informacij o migrantih brez urejenega statusa zmanjšala možnosti nedovoljenega gibanja migrantov brez urejenega statusa znotraj EU, potem ko prestopijo zunanjo mejo. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj napredujeta v pogajanjih o uredbi o preverjanju ter prednostno sprejmeta uredbo Eurodac.

3.3.2Krepitev pravosodnega sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov

Da bi se mreže tihotapcev migrantov pretrgale in storilci privedli pred sodišče, morajo pravosodni organi sodelovati že v zgodnji fazi preiskav primerov tihotapljenja migrantov. Podobno kot pri sodelovanju na področju kazenskega pregona bi moral biti tudi odziv pravosodja na tihotapljenje migrantov naravnan tako, da bi obravnaval in onemogočil kriminalne mreže z visokim tveganjem in velikega pomena, ki delujejo po vsej EU.

Za dosego tega cilja je potrebno tesno sodelovanje med pravosodnimi organi. Vendar se na Eurojust napoti relativno majhno število zadev v zvezi s tihotapljenjem migrantov 69 . Države članice bi morale temeljito izkoristiti podporo Eurojusta, zlasti skupne preiskovalne enote in operativna orodja, kot so koordinacijski sestanki in koordinacijski centri za izmenjavo informacij v zvezi s primeri. Fokusna skupina tožilcev za tihotapljenje migrantov, ki je bila ustanovljena v okviru Eurojusta leta 2020, bo okrepila izmenjavo informacij med strokovnimi delavci o obstoječih izzivih, trendih in možnih rešitvah, vključno z obravnavo zlorabe upravnih postopkov, na primer z navidezno sklenitvijo zakonske zveze. Fokusna skupina nudi sodnikom in tožilcem iz držav članic in držav, ki so z Eurojustom sklenile sporazum o sodelovanju, forum za razpravo.

Poleg tega bi morali Eurojust in pravosodni organi, da bi se spodbudilo sodelovanje med področjem preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodjem, sodelovati v skupni projektni skupini za zvezo na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi. Eurojust in pravosodni organi bi morali še dejavneje sodelovati v EMPACT, Eurojust pa bi moral tesneje sodelovati pri dejavnostih izmenjave informacij, ki jih organizira Europolova posredovalnica informacij. Da bi Komisija v skladu s strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 omogočila pravosodno sodelovanje z Eurojustom, bo začela pogajanja za sporazume o sodelovanju med Eurojustom in tretjimi državami 70 ;

Azilne in sprejemne službe lahko pomagajo pri preiskovanju in pregonu tihotapskih dejavnosti z zagotavljanjem informacij migrantom, raziskovanjem kazalnikov, povezanih s tihotapskimi dejavnostmi, med azilnimi razgovori ali opazovanjem s strani sprejemnih služb. Te informacije bi bilo treba po potrebi posredovati tožilstvom. Izmenjavo informacij med azilnimi in sprejemnimi službami ter nacionalnimi tožilstvi bi bilo treba okrepiti s harmoniziranim pristopom, ob podpori Eurojusta in sodelovanju držav članic 71 .

3.3.3Obravnava novih izzivov na področju digitalnega tihotapljenja, finančnih preiskav in ponarejanja listin

Prenovljeni odziv kazenskega pregona in pravosodja na tihotapljenje migrantov se mora biti sposoben hitro prilagoditi nenehnemu razvoju kriminalnega okolja. Zlasti je treba obravnavati digitalno tihotapljenje, finančne preiskave in odvzem premoženjske koristi, pa tudi ponarejanje listin.

Za stalen razvoj jasne slike dinamike tihotapljenja migrantov v realnem času je treba okrepiti spremljanje družbenih medijev. To bi pripomoglo k predvidevanju skorajšnjih dogodkov, pa tudi srednjeročnih trendov. Uporabljalo bi se za spremljanje dejavnosti kriminalnih mrež in splošnega razvoja dogodkov v partnerskih državah, ki imajo vpliv na prihodnja migracijska gibanja proti EU. Za boljšo analizo tveganja glede prihodnjih nedovoljenih migracijskih tokov bi moral Frontex angažirati svoje zmogljivosti za spremljanje v družbenih medijih, pri tem pa upoštevati vidike varstva podatkov. Frontex bi moral na tem področju sodelovati tudi s tretjimi državami, med drugim z izmenjavo informacij in razvojem zmogljivosti.

Da bi se onemogočile mreže za tihotapljenje migrantov, ki posegajo po metodah digitalnega tihotapljenja, je treba ob podpori Europolove enote za prijavljanje internetnih vsebin okrepiti zmogljivosti organov kazenskega pregona in pravosodnih organov za obravnavo spletne prisotnosti teh mrež in njihove uporabe sodobnih tehnologij za namene komunikacije. Pripraviti bi bilo treba specializirano usposabljanje, med drugim ob podpori Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) in Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju, prav tako pa bi bilo treba zagotoviti razpoložljivost tehnične in programske opreme za preiskovalne enote.

Sveženj o e-dokazih 72 bo nacionalnim organom kazenskega pregona in pravosodnim organom zagotovil orodja, prilagojena posebnostim digitalnega sveta, hkrati pa vsebuje močne zaščitne ukrepe. Čim bo sveženj sprejet, bo omogočal učinkovito preiskovanje in pregon vseh kaznivih dejanj, pri katerih obstajajo e-dokazi.

Poleg tega lahko Eurojust podpira države članice s tem, da olajšuje in zagotavlja zbiranje elektronskih dokazov, zlasti kadar so ti povezani s šifriranimi komunikacijskimi sredstvi. Eurojust bi moral spodbujati izmenjavo dobrih praks v zvezi z zbiranjem elektronskih dokazov, zlasti dokler sveženj o e-dokazih ni sprejet. Za podporo mednarodnim preiskavam in zagotavljanje učinkovitega pregona bi bilo treba okrepiti sodelovanje Europola in Eurojusta s tretjimi državami na tem področju.

Tihotapljenje migrantov storilcem kaznivih dejanj prinaša velike dobičke, kar je glavni cilj takih dejavnosti. Da bi se tem mrežam preprečila uporaba takega dobička za nadaljnjo krepitev kriminalnih dejavnosti, bi morala vsaka preiskava primera tihotapljenja migrantov vključevati finančno preiskavo za sledenje, zaseg in odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. To se ne dogaja dovolj redno. Finančne preiskave za „sledenje denarju“ je treba začeti vzporedno z obstoječimi rednimi preiskavami o osumljencih, načinih delovanja in poteh. Uporaba nereguliranih finančnih kanalov in povezav med kriminalnimi mrežami in pravnimi poslovnimi strukturami ovira ta pristop.

V skladu s strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 bi bilo treba finančne preiskave in postopke za odvzem premoženjske koristi okrepiti na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Države članice bi zlasti morale sistematično izvajati finančne preiskave in odvzem premoženjske koristi v preiskavah organiziranega kriminala, in sicer ob podpori Europolovega centra za finančna in gospodarska kazniva dejanja ter Eurojusta. Europolova analiza tveganja v sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami (tj. Interpolom) bi morala podpirati in usmerjati ukrepe držav članic. Pomoč Eurojusta 73 pri koordinaciji in sodelovanju med državami članicami in s tretjimi državami bi bilo treba uporabljati bolj sistematično, med drugim z uporabo dobrih praks in priporočil za čezmejno sledenje, zamrznitev, zaplembo in onemogočitev uporabe sredstev 74 .

V zadnjih letih se nenehno odkrivajo primeri uporabe ponarejenih vizumov za vstop na schengensko območje. Med letoma 2016 in 2019 je bilo prestreženih 32 029 državljanov tretjih držav, ki so na mejnih prehodih pri vstopu v EU ali na schengensko območje uporabili ponarejene listine 75 . Tihotapci migrantov organizirajo izvorne dokumente za postopke za pridobitev vizuma, nato pa migrantom brez urejenega statusa priskrbijo pristne vizume, ki jih izdajo veleposlaništva držav članic, da omogočijo nedovoljen vstop na schengensko območje po zračnih poteh. Digitalizacija vizumskih postopkov, ki je bila napovedana v novem paktu in ki naj bi bila predstavljena prihodnje leto, bo nadalje okrepila varnost obstoječega vizumskega postopka in nalepk ter znatno zmanjšala tveganja ponarejanja in prevar. Bistvenega pomena za razbitje teh mrež je boljša podpora državam članicam v boju proti zlorabam identitete in ponarejanjem listin, tudi z usposabljanjem za ozaveščenosti konzularnega osebja. Ponarejanje listin je težava tudi v EU. Tihotapci migrantov ponujajo ponarejene listine, ki se lahko uporabijo za legalizacijo statusa prebivanja. Potrebno je tesnejše sodelovanje med organi za izdajo in organi za kontrolo dokumentov, tudi z izvajanjem kontrol v Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, ter povezave z zasebnimi podjetji v zvezi z izdelavo zavarovanih dokumentov in preverjanjem dokumentov.

V ta namen bi morale države članice za prepoznavanje ponarejenih listin uporabljati nove informacijske sisteme 76 . Okrepiti bi bilo treba vlogo Frontexovega centra odličnosti za boj proti ponarejanju listin, tudi z napotitvami strokovnjakov za ponarejene listine v okviru Frontexovih operativnih dejavnosti v državah članicah in tretjih državah. V okviru operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju bi bilo treba s partnerskimi državami sodelovati tudi v boju proti zlorabam identitete in ponarejanju listin.

3.4Večja zbirka znanja

Raziskave in zbiranje podatkov so ključni za boljše razumevanje migracijskih trendov, narave in obsega kriminalnih mrež, vpletenih v tihotapljenje migrantov, učinka politik boja proti tihotapljenju, vloge in pomena dejavnosti tihotapljenja migrantov v lokalnih skupnostih ter povezav med tihotapljenjem in drugimi področji kazenskega prava, na primer trgovino z ljudmi in z drogami ter terorizmom. Tehnološki napredek in inovativni pristopi, ki podpirajo preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu, vključno z uporabo umetne inteligence 77 , lahko omogočijo učinkovitejše spreminjanje podatkov v hitro uporabne informacije. 

V ta namen bi bilo treba uporabiti okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027 in opredeliti bi bilo treba potrebe po relevantnih raziskavah in temah, povezanih s preprečevanjem tihotapljenja migrantov in bojem proti njemu.

Tudi agencije EU bi morale okrepiti svojo vlogo na področju raziskav in inovacij, in sicer tako, da se čim bolj povečata vloga Europolove pobude o inovacijskem središču in udeležba Frontexa pri razvoju in upravljanju raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s sodelovanjem z industrijo, da se opredelijo priložnosti za razvoj novih zmogljivosti za odkrivanje in preprečevanje tihotapljenja migrantov ter boja proti njemu. Da bi se izboljšalo znanje o dejavnostih tihotapljenja migrantov, bi morale agencije EU okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem, zlasti z bančnim sektorjem, sektorjem najema (vključno s souporabo avtomobilov), storitvami dostave paketov, potovalnimi agencijami, letalskimi družbami, storitvami prenosa denarja in ponudniki spletnih storitev.

Europol in Frontex bi morala sodelovati pri skupnem in rednem poročanju o tihotapljenju migrantov ter pri tem obravnavati tako vidik migracij kot vidik kazenskega pregona. Tak celovit pregled tihotapljenja bo ključnega pomena za oceno učinka tega prenovljenega akcijskega načrta EU in opredelitev potrebnih političnih odzivov.

4.Zaključek

Preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu sta ključna strateška cilja novega pakta o migracijah in azilu ter strategije EU za varnostno unijo.

Komisija, visoki predstavnik, države članice, agencije EU in delegacije EU bodo sodelovali s partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in deležniki, vključenimi v migracijsko politiko, za izvajanje vseh vidikov tega prenovljenega akcijskega načrta EU, da bi zagotovili, da so ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni dobro zasnovani in usklajeni za spodbujanje in podpiranje preprečevanja tihotapljenja migrantov in boja proti njemu.

Tesno sodelovanje s partnerskimi državami bo ključno pri izvajanju več vidikov tega akcijskega načrta EU. Novi pakt o migracijah in azilu je naznanil, da se bo spremenila paradigma, kako EU sodeluje z mednarodnimi partnerji na področju migracij. Zato bo Komisija v tesnem sodelovanju z visokim predstavnikom sodelovala s prednostnimi državami ob migracijskih poteh proti EU in skupaj z njimi razvijala operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju s konkretnimi orodji v okviru celovitih, uravnoteženih, prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev na področju migracij, ter tako še dalje nadgrajevala vzajemno zaupanje in sodelovanje. Komisija, visoki predstavnik, države članice in agencije EU bodo združili vse razpoložljive operativne, zakonske, diplomatske in finančne instrumente, da bi se odzvali na instrumentalizacijo nedovoljenih migracij s strani državnih akterjev.

Komisija bo podpirala izvajanje prenovljenega akcijskega načrta EU, da bi zagotovila, da bo prispeval k celovitemu pristopu k migracijam iz novega pakta. Pri tem bo tesno sodelovala z nacionalnimi kontaktnimi točkami za področje tihotapljenja migrantov in agencijami EU, zlasti prek posebne strokovne skupine Komisije za področje tihotapljenja migrantov in Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). V obdobju 2021–2027 se bo njegovo dejansko izvajanje za dejavnosti znotraj in zunaj EU podpiralo iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, instrumenta za upravljanje meja in vizume, Sklada za notranjo varnost, Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI) in instrumenta za predpristopno pomoč III. Komisija bo Evropski parlament in Svet redno seznanjala z izvajanjem akcijskega načrta EU in rezultati, doseženimi v okviru ukrepov na podlagi načrta.

(1)

COM(2020) 609 final.

(2)

Zasedanje Evropskega sveta (24. in 25. junij 2021) – sklepi, dokument Sveta EUCO 7/21 z dne 25. junija 2021.

(3)

Izredno zasedanje Evropskega sveta (24. in 25. maj 2021) – sklepi, dokument Sveta EUCO 5/21 z dne 25. maja 2021.

(4)

COM(2021) 120 final.

(5)

Direktiva 2009/52/ES (UL L 168, 30.6.2009, str. 24).

(6)

COM(2021) 592 final.

(7)

Javno posvetovanje je potekalo od 19. marca 2021 do 11. junija 2021.

(8)

COM(2015) 285 final.

(9)

COM(2020) 605 final.

(10)

COM(2021) 170 final.

(11)

COM(2021) 171 final. Glavna razlika med tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi je, da migranti v prvem primeru prostovoljno sodelujejo v nedovoljenem procesu tako, da plačajo storitve tihotapca za prečkanje mednarodne meje; v drugem primeru se z ljudmi trguje za namene izkoriščanja – ti ljudje so žrtve, ki potrebujejo pomoč in podporo, dejavnosti pa niso nujno čezmejne. Pojava sta pogosto povezana, saj lahko pretihotapljene osebe postanejo žrtve trgovcev z ljudmi za namen dela ali spolnega oziroma drugega izkoriščanja. Zato prenovljeni akcijski načrt EU prispeva k onemogočanju trgovine z ljudmi in boju proti tihotapskim mrežam.

(12)

Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, Annual Report – 2021 (Peto letno poročilo – 2021) (Europol, 2021).

(13)

Global study on smuggling of migrants (Globalna študija o tihotapljenju migrantov) (Urad Združenih narodov za droge in kriminal, 2018).

(14)

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), raziskovalno poročilo „How COVID-19 restrictions and the economic consequences are likely to impact migrant smuggling and cross-border trafficking in persons to Europe and North America“ (Kako bodo omejitve zaradi COVID-19 in gospodarske posledice verjetno vplivale na tihotapljenje migrantov in čezmejno trgovino z ljudmi v Evropo in Severno Ameriko) (UNODC, 14. maj 2020).

(15)

Global study on smuggling of migrants (Urad Združenih narodov za droge in kriminal, 2018).

(16)

Typology of Migrant Smuggling: A holistic understanding (Tipologija tihotapljenja migrantov: holistično razumevanje) (Mednarodni center za razvoj migracijske politike, april 2021).

(17)

EU ocena ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala 2021 (Europol).

(18)

Cene znašajo od 15 000 do 20 000 EUR na organizirano dejavnost tihotapljenja za navidezno sklenitev zakonske zveze (Poročilo o nacionalni zakonodaji in Eurojustovi analizi primerov sklenitve zakonske zveze iz koristoljubja (Eurojust, 2020)).

(19)

Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 (COM(2021) 750 final).

(20)

Prav tam.

(21)

 Izjava visokega predstavnika v imenu Evropske unije z dne 30. julija 2021 o instrumentalizaciji migrantov in beguncev s strani režima ( https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2021/07/30/belarus-declaration-of-the-high-representative-on-behalf-of-the-eu-on-the-instrumentalisation-of-migrants-and-refugees-by-the-regime/ ); izjava slovenskega predsedstva o razmerah na zunanjih mejah EU z Belorusijo (ipcr-presidency-statement-final_18-8-2021.pdf (europa.eu)).

(22)

Izjava Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2020.

(23)

Organi dveh ali več držav prek skupnih preiskovalnih enot sklenejo pravni sporazum za izvajanje preiskav, v katerih sodelujejo tožilci, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodniki. Eurojust takšnemu sodelovanju nudi operativno, pravno in finančno podporo. V obdobju 2015–2020 je bilo na novo ustanovljenih 29 skupnih preiskovalnih enot.

(24)

Primera sta izmenjava operativnih informacij prek Europolovih posredovalnice informacij in celice za informacije o kriminalu, ki je bila prvotno vzpostavljena v okviru operacije Sophia v sodelovanju s Frontexom in Europolom. Ta pobuda je sicer omogočila strukturirano in inovativno izmenjavo operativnih informacij, vendar si druge misije SVOP z agencijami izmenjujejo le strateške informacije, pogosto z ad hoc pristopom (misije EU za krepitev zmogljivosti (EUCAP) Sahel ali misija EU za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya), ki je sodelovala z Eurojustom).

(25)

Nadaljnji predlogi o okrepljenem sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru SVOP glede tihotapljenja migrantov so v minikonceptu o morebitnih civilnih prizadevanjih v okviru SVOP za obravnavanje varnostnih izzivov, povezanih z nedovoljenimi migracijami, ki je bil novembra 2020 posredovan državam članicam.

(26)

EUCAP Sahel Niger in EUBAM Libya.

(27)

EUCAP Sahel Mali in EUBAM Rafah.

(28)

Svetovalna misija EU (EUAM) Ukraine, misija EU za krepitev pravne države (EULEX) Kosovo, EUAM Iraq, EUCAP Somalia, policijska misija EU za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) in EUAM Central African Republic.

(29)

Z operacijo IRINI se izvaja embargo na orožje, ki ga je uvedel Varnostni svet Združenih narodov, kar prispeva k zajezitvi toka orožja v Libijo in k ustvarjanju pogojev za trajno premirje. Operacija prispeva tudi k onemogočanju poslovnega modela mrež za tihotapljenje in trgovino z ljudmi.

(30)

Operacija ATALANTA se osredotoča na dejavnosti boja proti piratstvu pred obalo Somalije. Operacija Interpolu in Europolu zagotavlja tudi informacije o vseh odkritih kriminalnih dejavnostih in dejavnostih tihotapljenja, vključno s tihotapljenjem migrantov.

(31)

Uredba (EU) 2019/1240 (UL L 198, 25.7.2019, str. 88).

(32)

Afganistan, Albanija, Bangladeš, Etiopija, Gambija, Gana, Gvineja, Mali, Maroko, Niger, Nigerija, Senegal, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Tunizija in Zahodni Balkan.

(33)

Študija o dobrih praksah pri kampanjah ozaveščanja v zvezi z nedovoljenimi migracijami (Evropska komisija, april 2021).

(34)

Skupna operativna partnerstva so prožni in potrebam partnerske države prilagojeni okviri za sodelovanje v boju proti mrežam organiziranega kriminala, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi. Ena ali več držav članic, skupaj z agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, sodeluje z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sodstvom ter drugimi ustreznimi organi partnerske države. Podpora lahko zajema usposabljanje, mentorstvo, izmenjavo informacij in zagotavljanje opreme.

(35)

Iz Sklada za notranjo varnost – policija je bilo v obliki prispevka EU zagotovljenih 12,9 milijona EUR, iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko pa 27,9 milijona EUR.

(36)

Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija in Mavretanija.

(37)

Udeležile so se ga afriške države, države članice, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, Komisija Afriške unije, agencije EU in mednarodne organizacije.

(38)

Globalni ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov ter boj proti njima (GLO.ACT), ki vključujejo ukrepe v Afganistanu, Bangladešu, Iranu, Iraku in Pakistanu.

(39)

COM(2021) 56 final.

(40)

V skladu s skupnim sporočilom o krepitvi prispevka EU k multilateralizmu, ki temelji na pravilih (JOIN(2021) 3 final).

(41)

Na primer izjave iz Niameya, sodelovanja z AFRIPOL, nadaljnjih ukrepov po vrhu v Valletti ter procesov v Rabatu, Kartumu, Budimpešti in Pragi.

(42)

Direktiva Sveta 2002/90/ES (UL L 328, 5.12.2002, str. 17) in Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ (UL L 328, 5.12.2002, str. 1).

(43)

Direktiva 2012/29/EU (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

(44)

Do 18. februarja 2021 je protokol proti tihotapljenju migrantov podpisalo 150 pogodbenic, vključno z EU (ki jo predstavlja Evropska komisija) in njenimi državami članicami, razen Irske.

(45)

Uredba Sveta (EU) 2020/1998 (UL L 410, 7.12.2020, str. I/1) in Sklep Sveta (SZVP) 2020/1999 (UL L 410, 7.12.2020, str. I/13).

(46)

Iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji.

(47)

SWD(2017) 117 final.

(48)

Po eni strani z določitvijo skupne opredelitve kaznivega dejanja, kar je predmet Direktive, po drugi strani pa z določitvijo minimalnih pravil glede kazni, odgovornosti pravnih oseb in pristojnosti, kar so vidiki, zajeti v Okvirnem sklepu.

(49)

Vse države članice, razen Danske in Irske. V skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2020/1745 (UL L 393, 23.11.2020, str. 3) začne Irska sveženj o pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju začasno izvajati najpozneje 1. januarja 2022.

(50)

C(2020) 6470 final.

(51)

COM(2020) 258 final.

(52)

COM(2021) 142 final.

(53)

Med letoma 2015 in 2018 so nacionalne organizacije Rdečega križa skupaj z Mednarodnim odborom Rdečega križa zbrale zahtevke družin v Evropi in državah izvora za izsleditev skoraj 60 000 državljanov tretjih držav, ki so na nedovoljen način potovali proti Evropi ali skozi njo. To kaže, da veliko število oseb izgine ali je ločenih od družin tudi po prihodu v EU.

(54)

COM(2020) 612 final.

(55)

Direktiva 2013/33/EU (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

(56)

Direktiva 2013/32/EU (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(57)

Za dodatne informacije glej publikacijo Evropske migracijske mreže European Migration Network Inform iz leta 2020, https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/default/files/00_eu_inform_uam_2020_en_0.pdf .

(58)

Europol.

(59)

Direktiva 2011/36/EU (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(60)

Člen 1(1) Direktive 2012/29/EU (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

(61)

Direktiva Sveta 2004/81/ES (UL L 261, 6.8.2004, str. 19).

(62)

Posredovalnica informacij obdeluje informacije iz različnih povezanih ukrepov, da bi izboljšala obveščevalno sliko o organiziranem tihotapljenju migrantov iz izvornih in tranzitnih držav.

(63)

Te države so Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Tunizija, Turčija in Nova Zelandija.

(64)

Uredba (EU) 2019/1896 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/581 (UL L 124, 12.4.2021, str. 3).

(65)

Skupno okolje za izmenjavo informacij je pobuda EU, katere namen je omogočiti interoperabilnost evropskih in nacionalnih sistemov za pomorski nadzor.

(66)

Geografsko območje onkraj zunanjih meja, ki je pomembno za upravljanje zunanjih meja, in sicer z analizo tveganja in spremljanjem razmer.

(67)

COM(2020) 612 final.

(68)

COM(2016) 132 final in COM(2020) 614 final.

(69)

Medtem ko se je število evidentiranih primerov na Eurojustu v obdobju 2017–2020 povečevalo, ostajajo absolutne številke nižje od številk večine drugih področij kriminala (Eurojust).

(70)

Te države so Alžirija, Argentina, Armenija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kolumbija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Tunizija in Turčija.

(71)

Informativni pregled o tem, kako pravosodje uporabi informacije, potem ko se z migranti na zunanjih mejah opravi izpraševanje (Eurojust, 2021).

(72)

COM(2018) 225 final in COM(2018) 226 final.

(73)

Med drugim z izmenjavo in lajšanjem izvajanja odredb o zamrznitvi in zaplembi, potrdili, zasegom premoženja, izvrševanjem odredb o zaplembi in evropskim preiskovalnim nalogom.

(74)

Glede na poročilo o Eurojustovi obravnavi primerov v zvezi z odvzemom premoženjske koristi z dne 12. februarja 2019.

(75)

Frontex (podatki z 20. septembra 2021).

(76)

Sistem za lažne in prave dokumente na spletu (FADO), Elektronski sistem knjižnice dokumentov agencije Frontex in Interpola (FIELDS), Profiliranje lažnih osebnih dokumentov (PROF ID) ter Europolov forenzični laboratorij.

(77)

Glej Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije (COM(2021) 206 final).