(1)

Za doseganje največjega mogočega učinka financiranja Unije in najučinkovitejšega prispevka k ciljem politike Unije sta bila z Uredbo [XXXX] Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: uredba o programu Obzorje Evropa) vzpostavljena okvir politike in pravni okvir za evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Evropska partnerstva so ključni element pristopa politike Obzorja Evropa. Vzpostavljena so za uresničevanje prednostnih nalog Unije, h katerim je usmerjen program Obzorje Evropa, ter zagotavljanje jasnega učinka za EU in njene prebivalce, ki ga je mogoče učinkoviteje doseči v partnerstvu, s strateško vizijo, ki je skupna partnerjem in so ji ti zavezani, kot pa bi lahko to storila Unija samostojno.

(1)

Za doseganje največjega mogočega učinka financiranja Unije in najučinkovitejšega prispevka k ciljem politike Unije sta bila z Uredbo [XXXX] Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: uredba o programu Obzorje Evropa) vzpostavljena okvir politike in pravni okvir za evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Evropska partnerstva so ključni element pristopa politike Obzorja Evropa. Vzpostavljena so za uresničevanje zavez in prednostnih nalog Unije, h katerim je usmerjen program Obzorje Evropa, ter za zagotavljanje jasnega učinka za EU, njene prebivalce in okolje , ki ga je mogoče učinkoviteje doseči v partnerstvu, s strateško vizijo, ki je skupna partnerjem in so ji ti zavezani, kot pa bi lahko to storila Unija samostojno.

(2)

Evropska partnerstva iz stebra programa Obzorje Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ imajo zlasti pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev, kot sta pospeševanje prehodov k ciljem trajnostnega razvoja ter zelena in digitalna Evropa , in bi morala prispevati k okrevanju po krizi brez primere zaradi COVID-19. Evropska partnerstva obravnavajo zapletene čezmejne izzive, ki zahtevajo celostni pristop. Omogočajo obravnavanje neuspešne preobrazbe, odpovedi sistema in nedelovanja trga, ki so opisani v oceni učinka, ki spremlja to uredbo, in sicer s povezovanjem širokega razpona akterjev iz vseh vrednostnih verig in ekosistemov, ki si bodo prizadevali za skupno vizijo in njeno pretvorbo v konkretne načrte ter usklajeno izvajanje dejavnosti. Poleg tega omogočajo združevanje prizadevanj in sredstev za skupne prednostne naloge za reševanje kompleksnih izzivov .

(2)

Evropska partnerstva iz stebra programa Obzorje Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ imajo zlasti pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev, kot je pospeševanje doseganja ciljev OZN glede trajnostnega razvoja , zavez Unije iz Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja  (1a) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) ter prehoda v zeleno in digitalno Evropo , in bi morala prispevati k  socialno, ekonomsko in okoljsko odpornemu okrevanju po krizi brez primere zaradi COVID-19 , hkrati pa okrepiti vodilno vlogo Evrope v industriji . Evropska partnerstva obravnavajo zapletene čezmejne izzive, ki zahtevajo celostni pristop. Omogočajo obravnavanje neuspešne preobrazbe, odpovedi sistema in nedelovanja trga, ki so opisani v oceni učinka, ki spremlja to uredbo, in sicer s povezovanjem širokega razpona akterjev iz vseh vrednostnih verig in ekosistemov, ki si bodo prizadevali za skupno vizijo in njeno pretvorbo v konkretne načrte ter usklajeno izvajanje dejavnosti. Poleg tega omogočajo združevanje prizadevanj in sredstev za skupne prednostne naloge , da bi se prihodnji zapleteni izzivi rešili v korist družbe .

(2a)

Za zagotavljanje znanstvene odličnosti in v skladu s členom 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) bi bilo treba zagotoviti svobodo znanstvenega raziskovanja in spodbujati najvišje standarde znanstvene integritete.

(2b)

Pomembno je, da se pri vseh evropskih partnerstvih spoštujejo etične prakse in temeljna etična načela ter da se hkrati upoštevajo etični standardi, določeni v različnih nacionalnih, sektorskih ali institucionalnih etičnih kodeksih. Pri njihovih raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba vselej upoštevati načela, ki so določena v členu 19 uredbe o programu Obzorje Evropa ter v izjavi Komisije o etiki in raziskavah izvornih celic v zvezi s tem členom.

(3)

Za uresničevanje prednostnih nalog in dosego učinka bi bilo treba evropska partnerstva razviti s široko vključenostjo zadevnih deležnikov po vsej Evropi, vključno z industrijo, raziskovalnimi organizacijami, subjekti, ki opravljajo javne storitve, na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter organizacijami civilne družbe, kot so fundacije, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije. Morala bi biti tudi eden od ukrepov za krepitev sodelovanja na mednarodni ravni med partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese na strateških področjih .

(3)

Za uresničevanje prednostnih nalog in dosego učinka bi bilo treba evropska partnerstva razviti s široko vključenostjo vseh zadevnih deležnikov po vsej Evropi, vključno z industrijo, malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter zagonskimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi organizacijami, subjekti, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter organizacijami civilne družbe, kot so nevladne organizacije in fundacije, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije. Morala bi biti tudi eden od ukrepov za krepitev sodelovanja na mednarodni ravni med partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija razvije svojo strateško avtonomnost poleg odprtega gospodarstva .

(6)

Uredba (EU) 2020/852 (11) vzpostavlja splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna za namene določitve trajnostnih naložb. Ustvarja skupno referenco, ki jo lahko vlagatelji, banke, industrija in raziskovalci uporabijo pri naložbah v projekte in gospodarske dejavnosti, ki pomembno pozitivno vplivajo na podnebje in okolje ter nobenemu od njiju bistveno ne škodujejo. To je referenca za zelene naložbe v Uniji.

(6)

Uredba (EU) 2020/852 (11) vzpostavlja splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna za namene določitve trajnostnih naložb. Ustvarja skupno referenco, ki jo lahko vlagatelji, banke, industrija in raziskovalci uporabijo pri naložbah v projekte in dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe uredbe in pomembno pozitivno vplivajo na podnebje in okolje ter nobenemu od njiju bistveno ne škodujejo. To je referenca za zelene naložbe v Uniji.

(7)

Kjer je ustrezno, bi morala partnerstva upoštevati tehnična merila za pregled iz člena 3 in načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 kot instrumenta za izboljšanje pripravljenosti njihovih projektov in dostopa do zelenega financiranja, ki bosta odločilna za uvajanje na trg ter širšo uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ki bodo z njimi ustvarjene. V jedru tehničnih meril za pregled so znanstveni dokazi. Raziskave in inovacije, s katerimi se ukvarjajo partnerstva, bi morale imeti pomembno vlogo pri pomoči gospodarskim subjektom, da dosežejo ali presežejo standarde in prage, določene v navedeni uredbi, ter pri tem, da se tehnična merila za pregled sproti posodabljajo in usklajujejo s cilji evropskega zelenega dogovora.

(7)

Kjer je ustrezno, bi morala partnerstva upoštevati tehnična merila za pregled iz člena 3 in načelo, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 – če dejavnost skupnega podjetja spada na področje uporabe te uredbe – kot instrumenta za izboljšanje pripravljenosti njihovih projektov in dostopa do zelenega financiranja, ki bosta odločilna za uvajanje na trg ter širšo uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ki bodo z njimi ustvarjene. V jedru tehničnih meril za pregled so znanstveni dokazi. Raziskave in inovacije, s katerimi se ukvarjajo partnerstva, bi morale imeti pomembno vlogo pri pomoči gospodarskim subjektom, da dosežejo ali presežejo standarde in prage, določene v navedeni uredbi, ter pri tem, da se tehnična merila za pregled sproti posodabljajo in usklajujejo s cilji evropskega zelenega dogovora.

(10)

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti skupnih podjetij bi bilo treba financirati iz programa Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala za dosego čim večjega učinka razviti tesne sinergije z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, zlasti s tistimi, ki podpirajo uporabo inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, da bi se povečala ekonomska in socialna kohezija ter zmanjšala neravnovesja.

(10)

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti skupnih podjetij bi bilo treba financirati iz programa Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala za dosego čim večjega učinka razviti tesne sinergije z drugimi programi in finančnimi instrumenti Unije, zlasti s tistimi, ki podpirajo uporabo trajnostnih inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, saj bi se tako odzvali na svetovne izzive, povečali ekonomsko in socialno kohezijo ter zmanjšali neravnovesja , pa tudi ublažili okoljske vplive .

(11)

Zaradi novega pristopa politike pri evropskih partnerstvih, zlasti pri institucionaliziranih evropskih partnerstvih, je potreben nov način vzpostavljanja pravnega okvira za njihovo delovanje. Izkazalo se je, da je ustanavljanje skupnih podjetij na podlagi člena 187 PDEU za namen programa Obzorje 2020 učinkovito, kar zadeva izvajanje, vendar ga je treba pospešiti. Zato je namen te uredbe povečati skladnost, učinkovitost in uspešnost izvajanja ter njegovo usmerjenost v učinke z usklajenim prenosom določb programa Obzorje Evropa in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju programov v okviru Obzorja 2020, v skupne določbe za vsa skupna podjetja. Njen namen je olajšati vzpostavitev sodelovanja in sinergij med evropskimi partnerstvi, da bi se na organizacijski ravni v celoti izkoristile njihove medsebojne povezave. Skupna podjetja bi morala iskati priložnosti za vključitev predstavnikov drugih evropskih partnerstev v razprave med oblikovanjem svojih programov dela, opredeliti področja, na katerih bi bilo mogoče z dopolnjujočimi se ali skupnimi dejavnostmi učinkoviteje in uspešneje obravnavati izzive, preprečevati prekrivanja, časovno uskladiti svoje dejavnosti ter zagotoviti dostop do rezultatov in drugih ustreznih načinov izmenjave znanja.

(11)

Zaradi novega pristopa politike pri evropskih partnerstvih, zlasti pri institucionaliziranih evropskih partnerstvih, je potreben nov način vzpostavljanja pravnega okvira za njihovo delovanje. Izkazalo se je, da je ustanavljanje skupnih podjetij na podlagi člena 187 PDEU za namen programa Obzorje 2020 učinkovito, kar zadeva izvajanje, vendar ga je treba pospešiti. Zato je namen te uredbe povečati skladnost, učinkovitost in uspešnost izvajanja, njegovo usmerjenost v učinke in družbeno dodano vrednost z usklajenim prenosom določb programa Obzorje Evropa in izkušenj, pridobljenih pri izvajanju programov v okviru Obzorja 2020, v skupne določbe za vsa skupna podjetja. Njen namen je olajšati vzpostavitev sodelovanja in sinergij med evropskimi partnerstvi, da bi se na organizacijski ravni v celoti izkoristile njihove medsebojne povezave. Skupna podjetja bi morala iskati priložnosti za vključitev predstavnikov drugih evropskih partnerstev v razprave med oblikovanjem svojih programov dela, opredeliti področja, na katerih bi bilo mogoče z dopolnjujočimi se ali skupnimi dejavnostmi učinkoviteje in uspešneje obravnavati izzive, preprečevati prekrivanja, časovno uskladiti svoje dejavnosti ter zagotoviti dostop do rezultatov in drugih ustreznih načinov izmenjave znanja.

(12)

Skupna podjetja bi si morala po opredelitvi medsebojnih sinergij prizadevati za določitev deležev proračuna, ki se uporabijo za dopolnjujoče se ali skupne dejavnosti skupnih podjetij. Poleg tega je namen te uredbe doseči večjo učinkovitost in usklajenost pravil, in sicer z okrepljenim operativnim sodelovanjem in izkoriščanjem ekonomije obsega, tudi z  ustanovitvijo skupne zaledne službe, ki bi morala skupnim podjetjem zagotavljati horizontalne podporne funkcije . Skupna zaledna služba bi morala olajšati doseganje večjega učinka in uskladitve glede skupnih točk, ob tem pa ohranjati določeno stopnjo prilagodljivosti za zadovoljitev posebnih potreb vsakega skupnega podjetja. Strukturo bi bilo treba vzpostaviti z uporabo sporazumov o ravni storitev, ki jih skupaj sklenejo skupna podjetja. Funkcije skupne zaledne službe bi morale zajemati funkcije usklajevanja in upravne podpore na področjih, na katerih se je njen pregled izkazal za učinkovit in stroškovno učinkovit, ter upoštevati skladnost z zahtevo po odgovornosti vsakega posameznega odredbodajalca. Pravni okvir bi moral biti oblikovan tako , da čim bolje zadovoljuje skupne potrebe skupnih podjetij , da zagotavlja njihovo tesno sodelovanje in da se izkoristijo vse mogoče sinergije med evropskimi partnerstvi in posledično med različnimi deli programa Obzorje Evropa ter med drugimi programi, ki jih upravljajo skupna podjetja.

(12)

Skupna podjetja bi si morala po opredelitvi medsebojnih sinergij prizadevati za določitev deležev proračuna, ki se uporabijo za dopolnjujoče se ali skupne dejavnosti skupnih podjetij. Poleg tega je namen te uredbe doseči večjo učinkovitost in usklajenost pravil, in sicer z okrepljenim operativnim sodelovanjem in izkoriščanjem ekonomije obsega, po potrebi tudi z  možnostjo vzpostavljanja funkcij skupne zaledne službe, ki bi morala skupnim podjetjem zagotavljati horizontalno podporo . S povečanjem števila funkcij, ki jih skupna podjetja opravljajo skupaj, bi olajšali doseganje večjega učinka in uskladitve glede skupnih točk, ob tem pa ohranili določeno stopnjo prilagodljivosti za zadovoljitev posebnih potreb vsakega skupnega podjetja. Funkcije skupne zaledne službe lahko zajemajo funkcije usklajevanja in upravne podpore na področjih, na katerih se je njen pregled izkazal za učinkovit in stroškovno učinkovit, ter upoštevati skladnost z zahtevo po odgovornosti vsakega posameznega odredbodajalca. Skupna podjetja bi morala imeti možnost , da skupaj sklepajo sporazume o ravni storitev , da se zagotovi njihovo tesno sodelovanje in da se izkoristijo vse mogoče sinergije med evropskimi partnerstvi in posledično med različnimi deli programa Obzorje Evropa ter med drugimi programi, ki jih upravljajo skupna podjetja.

(13a)

(14)

Program Obzorje Evropa uvaja bolj strateški, usklajen in k učinkom usmerjen pristop k evropskim partnerstvom, ki temelji na spoznanjih iz vmesnega ocenjevanja programa Obzorje 2020. V skladu z novo ambicijo je namen te uredbe učinkovitejša uporaba institucionaliziranih evropskih partnerstev, zlasti z osredotočenjem na jasne cilje, rezultate in učinek, ki jih je mogoče doseči do leta 2030, ter z zagotavljanjem jasnega prispevka k povezanim prednostnim nalogam politike in politikam Unije. Tesno sodelovanje in sinergije z drugimi zadevnimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, so ključni za doseganje večjega učinka in zagotavljanje uporabe rezultatov. Pri ocenjevanju celotnega učinka bi bilo treba upoštevati širše naložbe, ki presegajo prispevke partnerjev in jih začnejo skupna podjetja ter ki prispevajo k doseganju njihovih ciljev.

(14)

Program Obzorje Evropa uvaja bolj strateški, usklajen in k učinkom usmerjen pristop k evropskim partnerstvom, ki temelji na spoznanjih iz vmesnega ocenjevanja programa Obzorje 2020. V skladu z novo ambicijo je namen te uredbe učinkovitejša uporaba institucionaliziranih evropskih partnerstev, zlasti z osredotočenjem na jasne cilje, rezultate in učinek, ki jih je mogoče doseči do leta 2030, ter z zagotavljanjem jasnega prispevka k povezanim prednostnim nalogam politike in politikam Unije. Tesno sodelovanje in sinergije z drugimi zadevnimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, so ključni za doseganje večjega znanstvenega in socialno-ekonomskega učinka ter vpliva na okolje, pa tudi za zagotavljanje uporabe rezultatov. Komisija bi morala pripraviti jasne, preproste in konkretne smernice, da bi omogočila različne vrste sinergije, kot so prerazporeditve sredstev, alternativno financiranje, kumulativno financiranje in integrirano financiranje. Za države članice in regije je zlasti pomembno, da svoje strategije pametne specializacije in operativne programe čim bolj uskladijo z delovnimi programi skupnih podjetij, da bi omogočile mehanizem prenosa v višini 5 % iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skupna podjetja, kot je določeno v členu 15(5) uredbe o programu Obzorje Evropa in pod pogoji iz ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) (uredba o skupnih določbah). Preučiti bi bilo treba tudi sinergijo in dopolnjevanje z evropskimi finančnimi institucijami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka, pa tudi med skupnimi podjetji samimi ter z drugimi programi Unije za financiranje, z ustreznimi industrijskimi zavezništvi ter dobrodelnimi ustanovami in skrbniškimi skladi. Pri ocenjevanju celotnega učinka bi bilo treba upoštevati širše naložbe, ki presegajo prispevke partnerjev in jih začnejo skupna podjetja ter ki prispevajo k doseganju njihovih ciljev , da bi prispevali k hitrejšemu uvajanju inovativnih rešitev na trg .

(15)

Ta uredba temelji na načelih in merilih iz uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z odprtostjo in preglednostjo, močnim učinkom finančnega vzvoda in dolgoročnimi finančnimi zavezami vseh udeleženih strani. Eden od ciljev te uredbe je zagotoviti odprtost pobud za širok razpon subjektov, vključno z novinci. Partnerstva bi morala biti odprta za vse subjekte, ki so pripravljeni in sposobni delovati v smeri skupnega cilja, spodbujati široko in dejavno udeležbo deležnikov pri njihovih dejavnostih, članstvu in upravljanju ter zagotavljati, da rezultati koristijo vsem Evropejcem, zlasti z obsežnim razširjanjem rezultatov in dejavnostmi pred uvedbo po vsej Uniji.

(15)

Ta uredba temelji na načelih in merilih iz uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z odprtostjo in preglednostjo, močnim učinkom finančnega vzvoda in dolgoročnimi finančnimi zavezami vseh udeleženih strani. Eden od ciljev te uredbe je zagotoviti odprtost pobud za širok razpon subjektov, vključno z novinci. Partnerstva bi morala biti odprta za vse subjekte, ki so pripravljeni in sposobni delovati v smeri skupnega cilja, spodbujati široko in dejavno udeležbo deležnikov pri njihovih dejavnostih, članstvu in upravljanju ter zagotavljati, da rezultati koristijo vsem Evropejcem, hkrati pa prispevajo k svetovnemu trajnostnemu razvoju, zlasti z obsežnim razširjanjem rezultatov in dejavnostmi pred uvedbo čim širše po vsej Uniji.

(17a)

Delež 5,4  milijarde EUR, ki je bil programu Obzorje Evropa dodeljen iz instrumenta Next Generation EU v okviru medinstitucionalnega sporazuma o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir), lahko prispeva k povečanju sredstev skupnih podjetij. Ta prispevek se lahko dopolni tudi s sprostitvijo obveznosti, kot je določeno v členu 15(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in prilagodi tako, da odraža prispevke pridruženih držav. Dodatni prispevki Unije v skladu s členom 13 uredbe o programu Obzorje Evropa, členom 5 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru)  (1b) in členom 15(3) finančne uredbe se pravično razdelijo med sklope stebra II programa Obzorje Evropa, pri čemer se upoštevajo raziskovalne prednostne naloge Unije, pa tudi njeni politični cilji. Pri vseh dodatnih prispevkih Unije bi morali zagotoviti enake prispevke drugih članov.

(18)

V skladu z ambicijami iz uredbe o programu Obzorje Evropa je eden od osnovnih pogojev za vzpostavitev institucionaliziranih partnerstev zagotavljanje prispevkov partnerja v celotni življenjski dobi pobude. V tem okviru bi morali zasebni partnerji pomemben del svojih prispevkov zagotavljati v obliki prispevkov v naravi za operativne stroške skupnega podjetja. Skupna podjetja bi morala imeti možnost, da zahtevajo ukrepe za olajšanje teh prispevkov prek svojih programov dela , zlasti z znižanjem stopenj financiranja . Ti ukrepi bi morali temeljiti na posebnih potrebah skupnega podjetja in osnovnih dejavnostih. V utemeljenih primerih bi moralo biti mogoče uvesti dodatne pogoje, ki zahtevajo udeležbo člana skupnega podjetja ali njegovih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov in ki se nanašajo na dejavnosti, v katerih imajo lahko panožni partnerji skupnega podjetja ključno vlogo , kot na primer pri predstavitvah velikega obsega in vodilnih projektih, ter več prispevajo prek nižjih stopenj financiranja . Raven udeležbe članov bi moral spremljati izvršni direktor, da se upravni odbor pooblasti za sprejemanje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo ravnovesje med zavezo partnerjev in odprtostjo. V utemeljenih primerih se lahko naložba v osnovna sredstva, npr. za predstavitvene projekte velikega obsega ali vodilne projekte, šteje za upravičeni strošek v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja.

(18)

V skladu z ambicijami iz uredbe o programu Obzorje Evropa je eden od osnovnih pogojev za vzpostavitev institucionaliziranih partnerstev zagotavljanje prispevkov partnerja v celotni življenjski dobi pobude. V tem okviru bi morali zasebni partnerji pomemben del svojih prispevkov zagotavljati v obliki prispevkov v naravi za operativne stroške skupnega podjetja. Skupna podjetja bi morala imeti možnost, da zahtevajo ukrepe za olajšanje teh prispevkov prek svojih programov dela. Ti ukrepi bi morali temeljiti na posebnih potrebah skupnega podjetja in osnovnih dejavnostih. V utemeljenih primerih bi moralo biti mogoče uvesti dodatne pogoje, ki zahtevajo udeležbo člana skupnega podjetja ali njegovih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov in ki se nanašajo na dejavnosti, v katerih imajo lahko panožni partnerji skupnega podjetja ključno vlogo ali oblikujejo integriran sistemski program . Raven udeležbe članov bi moral spremljati izvršni direktor, da se upravni odbor pooblasti za sprejemanje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo ravnovesje med zavezo partnerjev in odprtostjo. V utemeljenih primerih se lahko naložba v osnovna sredstva, npr. za predstavitvene projekte velikega obsega ali vodilne projekte, šteje za upravičeni strošek v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja.

(19)

V skladu z načelom pravične delitve prispevkov med člani skupnega podjetja bi bilo treba finančne prispevke za upravne stroške skupnih podjetij enakomerno razdeliti med Unijo in drugimi člani razen Unije. Odstopanja od tega načela bi bilo treba uporabiti le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, npr. kadar bi bili zaradi velikosti ali članske strukture člana skupnega podjetja razen Unije prispevki na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt, zlasti kadar gre za mala in srednja podjetjih ( MSP), tako veliki, da bi resno ogrozili njihovo namero, da postanejo ali ostanejo subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt člana skupnega podjetja. V takih primerih bi moral najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške skupnega podjetja za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, prispevki MSP pa bi morali biti precej manjši od prispevkov večjih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov. Ko se doseže kritična masa članstva, ki omogoča večji prispevek od 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, bi bilo treba letne prispevke na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt ohraniti ali povečati, zato da bi se postopno povečal delež članov razen Unije v celotnem prispevku za letne upravne stroške skupnega podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, da bi se čim bolj povišal prispevek za 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(19)

Razmerje med upravnimi stroški in skupnim proračunom bi moralo biti med skupnimi podjetji primerljivo in ne bi smelo presegati 5 % njihovega proračuna. Poleg tega bi bilo treba v skladu z načelom pravične delitve prispevkov med člani skupnega podjetja finančne prispevke za upravne stroške skupnih podjetij enakomerno razdeliti med Unijo in drugimi člani razen Unije. Člani razen Unije bi se morali dogovoriti o pošteni porazdelitvi deleža upravnih stroškov svojih skupnih podjetij. Odstopanja od tega načela bi bilo treba uporabiti le v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, npr. kadar bi bili zaradi velikosti ali članske strukture člana skupnega podjetja razen Unije prispevki na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt, zlasti kadar gre za MSP , raziskovalne organizacije in univerze , tako veliki, da bi resno ogrozili njihovo namero, da postanejo ali ostanejo subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt člana skupnega podjetja. V takih primerih bi moral najmanjši delež letnega finančnega prispevka za upravne stroške skupnega podjetja za člane razen Unije znašati 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, prispevki MSP , raziskovalnih organizacij in univerz pa bi morali biti precej manjši od prispevkov večjih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov. Ko se doseže kritična masa članstva, ki omogoča večji prispevek od 20 % skupnih letnih upravnih stroškov, bi bilo treba letne prispevke na subjekt v sestavi ali pridruženi subjekt ohraniti ali povečati, zato da bi se postopno povečal delež članov razen Unije v celotnem prispevku za letne upravne stroške skupnega podjetja. Člani skupnega podjetja razen Unije bi si morali prizadevati za povečanje števila subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, da bi se čim bolj povišal prispevek za 50 % upravnih stroškov skupnega podjetja v njegovi življenjski dobi.

(20)

Uredba o programu Obzorje Evropa od partnerjev zahteva, naj pokažejo svojo dolgoročno zavezo, vključno z minimalnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb. Zato mora Unija v tej uredbi opredeliti ustanovne člane s sedežem v državah članicah, države, pridružene programu Obzorje Evropa, ali mednarodne organizacije. Vendar bi moralo biti, kjer je to ustrezno, mogoče razširiti članstvo skupnih podjetij po njihovi ustanovitvi s pridruženimi člani, izbranimi po odprtih in preglednih postopkih, ob upoštevanju zlasti novega tehnološkega razvoja ali pridružitve dodatnih držav programu Obzorje Evropa. Tudi pravnim subjektom, ki želijo podpirati cilje skupnih podjetij na svojih posebnih področjih raziskav, ne da bi postali člani, bi bilo treba ponuditi možnost, da postanejo prispevajoči partnerji teh skupnih podjetij.

(20)

Uredba o programu Obzorje Evropa od partnerjev zahteva, naj pokažejo svojo dolgoročno zavezo, vključno z minimalnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb. Zato mora Unija v tej uredbi opredeliti ustanovne člane s sedežem v državah članicah, države, pridružene programu Obzorje Evropa, ali mednarodne organizacije. Vendar bi moralo biti, kjer je to ustrezno, mogoče razširiti članstvo skupnih podjetij po njihovi ustanovitvi s pridruženimi člani, izbranimi po rednih, odprtih , poštenih in preglednih razpisov za prijavo interesa in nadaljnjih izbirnih postopkih, ob upoštevanju mnenja znanstvenega svetovalnega organa ter novega tehnološkega razvoja in inovativnih pristopov ali pridružitve dodatnih držav programu Obzorje Evropa. Tudi pravnim subjektom, ki želijo podpirati cilje skupnih podjetij na svojih posebnih področjih raziskav, ne da bi postali člani, bi bilo treba ponuditi možnost, da postanejo prispevajoči partnerji teh skupnih podjetij.

(21)

Ustanovitev skupnega podjetja zagotavlja vzajemno koristno javno-zasebno partnerstvo za udeležene člane, tudi s povečevanjem gotovosti glede večjih proračunskih sredstev za zadevne panoge v sedemletnem obdobju . Ko nekdo postane ustanovni član ali pridruženi član ali eden od njunih subjektov v sestavi ali pridruženih subjektov , mu to omogoči, da pridobi vpliv v upravnem odboru skupnega podjetja, in sicer neposredno ali prek predstavnikov panoge. Upravni odbor je organ odločanja skupnega podjetja, ki odloča o dolgoročni strateški usmeritvi partnerstva in njegovih letnih prednostnih nalogah. Ustanovni člani, pridruženi člani in, če je ustrezno, subjekti v njihovi sestavi bi torej morali imeti možnost, da prispevajo k oblikovanju načrta in prednostnih nalog skupnega podjetja s sprejetjem in morebitno spremembo strateškega načrta za raziskave in inovacije ter s sprejetjem letnega programa dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja.

(21)

Ustanovitev skupnega podjetja zagotavlja vzajemno koristno javno-zasebno partnerstvo za udeležene člane, tudi s povečevanjem gotovosti glede večjih proračunskih sredstev za zadevne panoge v sedemletnem obdobju ter s političnim signaliziranjem, izboljšanim načrtovanjem in gotovostjo za vlagatelje. Upravni odbor je organ odločanja skupnega podjetja, ki odloča o dolgoročni strateški usmeritvi partnerstva in njegovih letnih prednostnih nalogah na podlagi vložka partnerjev , tudi zasebnega sektorja, znanstvene skupnosti, predstavnikov držav članic in neprofitnih organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju skupnega podjetja . Ustanovni člani, pridruženi člani in, če je ustrezno, subjekti v njihovi sestavi ter vsi ustrezni deležniki bi torej morali imeti možnost, da prispevajo k oblikovanju načrta in prednostnih nalog skupnega podjetja s sprejetjem in morebitno revizijo strateškega načrta za raziskave in inovacije ter s sprejetjem letnega programa dela, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja.

(22)

Primerno je, da se člani razen Unije zavežejo izvajanju te uredbe s pismom o zavezi. Ta pisma o zavezi bi morala biti pravno veljavna v celotni življenjski dobi pobude, skupno podjetje in Komisija pa bi jih morala pozorno spremljati. Skupna podjetja bi morala ustvariti pravno in organizacijsko okolje, ki članom omogoča izpolnjevanje zavez, ob tem pa zagotavlja stalno odprtost pobude in preglednost med njihovim izvajanjem, zlasti za določanje prednostnih nalog in za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov.

(22)

Skupna podjetja bi morala biti zmožna delati prožno, preprosto in prilagodljivo ter sprejeti jasna pravila, da bi postala privlačnejša za vse deležnike, zlasti za industrijo, MSP, raziskovalne organizacije in sodelujoče države. Primerno je, da se člani razen Unije zavežejo izvajanju te uredbe s pismom o zavezi. Ta pisma o zavezi bi se morala pravočasno objaviti na spletni strani zadevnega skupnega podjetja, pri čemer bi bilo treba spoštovati pravila o zaupnosti, in biti pravno veljavna v celotni življenjski dobi pobude, skupno podjetje in Komisija pa bi jih morala pozorno spremljati. Skupna podjetja bi morala ustvariti pravno in organizacijsko okolje, ki članom omogoča izpolnjevanje zavez, ob tem pa zagotavlja stalno odprtost pobude , preglednost in spoštovanje pravil glede navzkrižja interesov med njihovim izvajanjem, zlasti za določanje prednostnih nalog in za sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov , ter spodbuja sodelovanje, ki je uravnoteženo z vidika spola in geografsko raznoliko. Skupna podjetja bi morala po potrebi navesti, pri katerih razpisih za zbiranje predlogov se spodbuja usklajevalna vloga sodelujočih MSP.

(23)

Nadaljnja poenostavitev je temeljni kamen okvirnega programa Obzorje Evropa. V tem okviru bi moral obstajati poenostavljen mehanizem poročanja za partnerje, ki jim ni več treba poročati o neupravičenih stroških. Prispevki v naravi za operativne dejavnosti bi morali biti obračunani izključno na podlagi upravičenih stroškov. To omogoča samodejni izračun prispevkov v naravi za operativne dejavnosti prek orodij IT v okviru programa Obzorje Evropa, zmanjšuje upravno breme partnerjev in povečuje učinkovitost mehanizma poročanja za prispevke. Skupna podjetja bi morala tesno spremljati prispevke v naravi za operativne dejavnosti in izvršni direktor upravnega odbora bi moral pripravljati redna poročila, da se ugotovi, ali je napredek pri doseganju ciljev v zvezi s prispevki v naravi dovolj zadovoljiv. Upravni odbor bi moral oceniti tako prizadevanja in rezultate, ki jih dosežejo člani, ki prispevajo k operativnim dejavnostim, kot druge dejavnike, kot sta stopnja sodelovanja MSP in privlačnost pobude za novince. Kadar je ustrezno, bi moral sprejeti primerne popravne ukrepe ob upoštevanju načel odprtosti in preglednosti.

(23)

Nadaljnja poenostavitev je temeljni kamen okvirnega programa Obzorje Evropa. V tem okviru bi moral obstajati poenostavljen mehanizem poročanja za partnerje, ki jim ni več treba poročati o neupravičenih stroških. Prispevki v naravi za operativne dejavnosti bi morali biti obračunani izključno na podlagi upravičenih stroškov. To omogoča samodejni izračun prispevkov v naravi za operativne dejavnosti prek orodij IT v okviru programa Obzorje Evropa, zmanjšuje upravno breme partnerjev in povečuje učinkovitost mehanizma poročanja za prispevke. Skupna podjetja bi morala tesno spremljati prispevke v naravi za operativne dejavnosti, izvršni direktor upravnega odbora pa bi moral pripravljati redna poročila in jih pravočasno objavljati na spletni strani skupnega podjetja , da se ugotovi, ali je napredek pri doseganju ciljev v zvezi s prispevki v naravi dovolj zadovoljiv. Upravni odbor bi moral oceniti tako prizadevanja in rezultate, ki jih dosežejo člani, ki prispevajo k operativnim dejavnostim, kot druge dejavnike, kot sta stopnja sodelovanja MSP, privlačnost pobude za novince in geografska raznolikost . Kadar je ustrezno, bi moral sprejeti primerne popravne ukrepe ob upoštevanju načel odprtosti in preglednosti.

(24)

Skupna podjetja bi morala zagotavljati sistematične priložnosti in spodbude za člane razen Unije, da kombinirajo svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti z dejavnostmi skupnega podjetja. Dodatne dejavnosti ne bi smele prejeti finančne podpore iz skupnega podjetja. Vendar se lahko upoštevajo kot prispevki članov v naravi, kadar prispevajo k ciljem skupnega podjetja in so neposredno povezane z njegovimi dejavnostmi. Ta povezava je lahko vzpostavljena z uporabo rezultatov posrednih ukrepov, ki jih je financiralo skupno podjetje, ali njegovih preteklih pobud ali z izkazovanjem pomembne dodane vrednosti Unije. Ta uredba bi morala določati konkretnejše določbe v zvezi z obsegom dodatnih dejavnosti za vsako skupno podjetje, kolikor je to potrebno za dosego želene usmerjenosti in učinka. Upravni odbori skupnih podjetij bi morali odločiti tudi, ali je za vrednotenje prispevkov potrebna uporaba poenostavljenih metod, kot so pavšalni zneski ali stroški na enoto, da se dosežejo poenostavitev, stroškovna učinkovitost in ustrezna raven varstva zaupnih poslovnih podatkov.

(24)

Skupna podjetja bi morala zagotavljati sistematične priložnosti in spodbude za člane razen Unije, da kombinirajo svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti z dejavnostmi skupnega podjetja. Dodatne dejavnosti ne bi smele prejeti finančne podpore iz skupnega podjetja. Vendar se lahko upoštevajo kot prispevki članov v naravi, kadar prispevajo k ciljem skupnega podjetja in so neposredno povezane z njegovimi dejavnostmi. Ta povezava je lahko vzpostavljena z uporabo rezultatov posrednih ukrepov, ki jih je financiralo skupno podjetje, ali njegovih preteklih pobud ali z izkazovanjem pomembne dodane vrednosti Unije. Ta uredba bi morala določati konkretnejše določbe o čim preglednejšem določanju obsega dodatnih dejavnosti za vsako skupno podjetje, kolikor je to potrebno za dosego želene usmerjenosti in učinka. Upravni odbori skupnih podjetij bi morali odločiti tudi, ali je za vrednotenje prispevkov potrebna uporaba poenostavljenih metod, kot so pavšalni zneski ali stroški na enoto, da se dosežejo poenostavitev, stroškovna učinkovitost in ustrezna raven varstva zaupnih poslovnih podatkov.

(24a)

Za podporo mladim raziskovalcem na njihovi poklicni poti ter spodbujanje odličnosti pri raziskavah in inovacijah bi morala skupna podjetja skrbeti za posodobljene informacije in redne odprte razpise za doktorske in podoktorske študente na področju svojega delovanja, po potrebi pa tudi spodbujati dopolnjevanje in sinergijo z dejavnostmi programa Marie Skłodowska-Curie;

(25)

Vodstva skupnih podjetij bi morala zagotoviti, da so njihovi postopki odločanja primerni sledenju hitro spreminjajočemu se socialno-ekonomskemu in tehnološkemu okolju ter globalnim izzivom. Skupna podjetja bi morala izkoriščati strokovno znanje, svetovanje in podporo vseh zadevnih deležnikov, da bi učinkovito izvajala svoje naloge in zagotavljala sinergije na ravni Unije in nacionalni ravni. Zato bi morala biti skupna podjetja pooblaščena za ustanovitev svetovalnih organov, da bi jim zagotavljali strokovno svetovanje in izvajali vse druge svetovalne naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev skupnih podjetij. Skupna podjetja bi morala pri ustanovitvi svetovalnih organov zagotavljati uravnoteženo zastopanost strokovnjakov v okviru dejavnosti skupnega podjetja , vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov . Ti organi bi morali s svojim svetovanjem zagotoviti znanstvene poglede ter poglede nacionalnih in regionalnih organov in drugih deležnikov skupnih podjetij.

(25)

Vodstva skupnih podjetij bi morala zagotoviti, da so njihovi postopki odločanja pregledni in primerni sledenju hitro spreminjajočim se socialno-ekonomskim in tehnološkim ter okoljskim globalnim izzivom. Vodstveni organi skupnih podjetij bi morali upoštevati tudi načelo uravnotežene zastopanosti spolov in geografske raznolikosti. Skupna podjetja bi morala izkoriščati strokovno znanje, svetovanje in podporo vseh zadevnih deležnikov, med drugim univerz in drugih raziskovalnih organizacij, predstavnikov industrije in MSP, da bi učinkovito izvajala svoje naloge in zagotavljala sinergijo na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Zato bi morala biti skupna podjetja pooblaščena za ustanovitev svetovalnih organov, da bi jim zagotavljali strokovno svetovanje in izvajali vse druge svetovalne naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev skupnih podjetij. Skupna podjetja bi morala pri ustanovitvi svetovalnih organov zagotavljati uravnoteženo zastopanost strokovnjakov v okviru dejavnosti skupnega podjetja. Ti organi bi morali s svojim svetovanjem zagotoviti znanstvene poglede ter poglede nacionalnih in regionalnih organov, drugih deležnikov skupnih podjetij ter organizacij civilne družbe .

(26)

Skupna podjetja bi morala imeti možnost ustanoviti svetovalni organ z znanstveno svetovalno funkcijo. Temu organu ali njegovim članom bi moralo biti omogočeno, da zadevnemu skupnemu podjetju zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje in podporo. Znanstveno svetovanje bi se moralo nanašati zlasti na letne delovne načrte, dodatne dejavnosti in kateri koli drugi vidik nalog skupnih podjetij, kot je ustrezno.

(26)

Skupna podjetja bi morala ustanoviti svetovalni organ z znanstveno svetovalno funkcijo. Ta organ ali njegovi člani bi morali ustreznemu skupnemu podjetju zagotavljati znanstveno svetovanje in podporo neodvisno od članov drugih vodstvenih organov podjetja . Znanstveno svetovanje bi se moralo nanašati zlasti na strateški načrt za raziskave in inovacije, letne delovne načrte, dodatne dejavnosti , socialno-ekonomske učinke ter okoljske in podnebne vplive, morebitne nove člane in kateri  koli drugi vidik nalog skupnih podjetij, kot je ustrezno.

(26a)

Upravni odbori bi morali znanstvenemu svetovalnemu organu pravočasno zagotoviti informacije o odločitvah v zvezi s priporočili in mnenji, ki jih je pripravil organ. Te odločitve bi morale biti javno dostopne.

(28)

Za zagotovitev, da so skupna podjetja seznanjena s stališči in mnenji deležnikov iz celotne vrednostne verige na svojih področjih, bi morala imeti skupna podjetja možnost, da ustanovijo svoje svetovalne skupine deležnikov, s katerimi se lahko posvetujejo o horizontalnih vprašanjih ali posameznih vprašanjih glede na potrebe posameznega skupnega podjetja. Take skupine bi morale biti odprte za vse javne in zasebne deležnike, vključno z organiziranimi interesnimi skupinami in mednarodnimi interesnimi skupinami iz držav članic, pridruženih držav in drugih držav, dejavnih na področju skupnega podjetja.

(28)

Za zagotovitev, da so skupna podjetja seznanjena s stališči in mnenji deležnikov iz celotne vrednostne verige na svojih področjih, bi morala imeti skupna podjetja možnost, da ustanovijo svoje svetovalne skupine deležnikov, s katerimi se lahko posvetujejo o horizontalnih vprašanjih ali posameznih vprašanjih glede na potrebe posameznega skupnega podjetja. Take skupine bi morale biti odprte za vse javne in zasebne deležnike, vključno z organiziranimi interesnimi skupinami , organizacijami civilne družbe in mednarodnimi interesnimi skupinami iz držav članic, pridruženih držav in drugih držav, dejavnih na področju skupnega podjetja.

(29)

Skupna podjetja bi morala delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse zadevne informacije svojim ustreznim organom in promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti.

(29)

Skupna podjetja bi morala delovati preprosto, prilagodljivo, odprto , pošteno in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse zadevne informacije svojim ustreznim organom in promovirati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti , izvajati kampanje ozaveščanja ter spodbujati izobraževalne dejavnosti in dejavnosti razširjanja ob vključevanju akademskih in znanstvenih omrežij ter mrež znanja, socialnih in gospodarskih partnerjev, medijev, organizacij, ki zastopajo industrijo in MSP, ter drugih akterjev. Vsa skupna podjetja bi si morala posebej prizadevati, da bi bila javnost dovolj in pravočasno obveščena o njihovih dejavnostih, ter zagotavljati ustrezne informacije na svojih spletnih mestih, vključno z objavo ustrezne dokumentacije, npr. o letnih dejavnostih, poročil o napredku ter agend in zapisnikov sej odbora, v skladu s pravili o zaupnosti. Krepiti bi morala dialog z družbo, ozaveščati ter spodbujati aktivno sodelovanje v vseh fazah znanstvenega raziskovanja, da bi državljanom omogočila sooblikovanje rešitev, prispevanje zamisli in vzpostavljanje konstruktivnega odnosa do dejavnosti in rezultatov skupnih podjetij ter tako povečala zaupanje v tehnološke rešitve za sedanje in prihodnje izzive.

(30)

Skupna podjetja bi morala delovati na podlagi strukture in pravil, ki povečujejo učinkovitost in zagotavljajo poenostavitev. Zato bi morala skupna podjetja sprejeti finančna pravila, posebej primerna za njihove potrebe, v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(30)

Struktura upravljanja in namenska programska pisarna sta edinstveni značilnosti skupnih podjetij, ki bi morali omogočati višjo raven delovanja na podlagi zaupanja. Skupna podjetja bi morala delovati na podlagi strukture in pravil, ki povečujejo njihov vpliv in učinkovitost ter zagotavljajo kar največjo upravno poenostavitev za upravičence ter zmanjšanje njihovega upravnega bremena . Zato bi morala skupna podjetja sprejeti finančna pravila, posebej primerna za njihove potrebe, v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Da bi skupnim podjetjem omogočili izvajanje nalog in dodatnih dejavnosti, bi bilo treba zagotoviti ustrezno število uslužbencev v ustreznih razredih.

(32)

Sodelovanje pri posrednih ukrepih, ki jih financirajo skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, bi moralo biti v skladu s pravili, določenimi v uredbi o programu Obzorje Evropa. Skupna podjetja bi morala na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Skupna podjetja bi morala uporabljati vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki ga je pripravila Komisija. V zvezi z rokom za nasprotovanje prenosu lastništva rezultatov iz [člena 36(4)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi bilo treba upoštevati trajanje inovacijskih ciklov na področjih, ki jih pokrivajo posamezna skupna podjetja.

(32)

Sodelovanje pri posrednih ukrepih, ki jih financirajo skupna podjetja v okviru programa Obzorje Evropa, bi moralo biti v skladu s pravili, določenimi v uredbi o programu Obzorje Evropa. Zlasti MSP morda nimajo dovolj sredstev za dejavno sodelovanje v evropskih projektih in bi jih morala podpirati vsa skupna podjetja, da bi sodelovala pri njihovih dejavnostih. Da bi spodbudili udeležbo MSP, bi morala skupna podjetja imeti možnost, da v okviru ukrepa uporabijo različne stopnje povračila za financiranje Unije, odvisno od vrste udeleženca. Stopnje povračila bi morale biti navedene v programu dela. Skupna podjetja bi morala na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Skupna podjetja bi morala uporabljati vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih za podjetja, ki ga je pripravila Komisija. V zvezi z rokom za nasprotovanje prenosu lastništva rezultatov iz [člena 36(4)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi bilo treba upoštevati trajanje inovacijskih ciklov na področjih, ki jih pokrivajo ustrezna skupna podjetja.

(32a)

Ker je pomanjkanje znanj in spretnosti pomembna ovira za konkurenčnost, bi morala skupna podjetja dejavno prispevati k zmanjšanju pomanjkanja specifičnih znanj in spretnosti po vsej Uniji ter sprejemanju ukrepov za bolj uravnoteženo zastopanost spolov in obravnavanju razsežnosti spola – tudi na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike –, tako da bi pomagala pri gradnji novega znanja in človeškega kapitala z izvajanjem kampanj ozaveščanja in spodbujanjem izobraževalnih dejavnosti in dejavnosti razširjanja ter v to vključevala akademska in znanstvena omrežja ter mreže znanja, socialne in gospodarske partnerje, medije, organizacije, ki zastopajo industrijo in MSP, ter druge akterje. Skupna podjetja bi morala iskati načine za obveščanje študentov, ki bi želeli nadaljevati poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na drugih področjih, povezanih z operativnimi dejavnostmi skupnih podjetij. Skupna podjetja bi morala biti med ključnimi instrumenti za privabljanje nadarjenih ljudi in zmanjšanje problema bega možganov, tako da bi ohranjala uravnoteženo kroženje raziskovalcev in specializiranega strokovnega znanja.

(33)

Eden od glavnih namenov skupnih podjetij je spodbujanje gospodarskih zmogljivosti Unije ter zlasti njene znanstvene in tehnološke neodvisnosti. Poleg tega sta v okviru okrevanja po pandemiji poudarjena potreba po naložbah v ključne tehnologije, kot so tehnologija 5G, umetna inteligenca, tehnologija v oblaku, kibernetska varnost in zelena tehnologija, ter vrednotenje teh tehnologij v Uniji. Rezultati, ki jih bodo ustvarili vsi udeleženci, bodo imeli pomembno vlogo v zvezi s tem in vsi udeleženci bodo imeli korist od financiranja Unije prek rezultatov, ustvarjenih v projektu, in pravice dostopa do njih, vključno z udeleženci, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Zato bi se morala za zaščito interesov Unije pravica skupnih podjetij, da ugovarjajo prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, uporabljati tudi za udeležence, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Skupno podjetje bi moralo pri uveljavljanju te pravice do ugovora vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi Unije in varstvom temeljnih pravic glede rezultatov udeležencev brez financiranja v skladu z načelom sorazmernosti ob upoštevanju, da ti udeleženci niso prejeli nobenih finančnih sredstev Unije za dejavnost, s katero so bili ustvarjeni rezultati.

(33)

Med glavnimi nameni skupnih podjetij so spodbujanje gospodarskih zmogljivosti Unije, zlasti njene industrijske, znanstvene in tehnološke neodvisnosti , pa tudi doseganje njene podnebne nevtralnosti, in izgradnja bolj trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva, in sicer z znanstvenimi, digitalnimi in tehnološkimi inovacijami . Poleg tega je v okviru okrevanja po pandemiji poudarjena potreba po naložbah v  potrebno infrastrukturo in ključne tehnologije, kot so tehnologija 5 G in 6 G, umetna inteligenca, tehnologija v oblaku, kibernetska varnost in zelena tehnologija, pa tudi potreba po vrednotenju, uvedbi in komercializaciji teh tehnologij v Uniji . Skupna podjetja bi morala prispevati k spodbujanju odprte znanosti v skladu z načeli iz členov 14 in 39 uredbe o programu Obzorje Evropa, v katerih je navedeno, da bi moral biti dostop do raziskovalnih podatkov odprt, kolikor je mogoče, in zaprt, kolikor je potrebno“, ob upoštevanju zakonitih interesov upravičencev . Rezultati, ki jih bodo ustvarili vsi udeleženci, bodo imeli pomembno vlogo v zvezi s tem in vsi udeleženci bodo imeli korist od financiranja Unije prek rezultatov, ustvarjenih v projektu, in pravice dostopa do njih, vključno z udeleženci, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Zato bi se morala za zaščito interesov Unije pravica skupnih podjetij, da ugovarjajo prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, uporabljati tudi za udeležence, ki niso prejeli finančnih sredstev Unije. Skupno podjetje bi moralo pri uveljavljanju te pravice do ugovora vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi Unije in varstvom temeljnih pravic glede rezultatov udeležencev brez financiranja v skladu z načelom sorazmernosti ob upoštevanju, da ti udeleženci niso prejeli nobenih finančnih sredstev Unije za dejavnost, s katero so bili ustvarjeni rezultati.

(38)

V skladu s [členom 8(2)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morala imeti skupna podjetja jasen pristop k življenjskemu ciklu. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi morala biti skupna podjetja ustanovljena za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031, da se jim omogoči izvajanje njihovih odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov.

(38)

Skupna podjetja bi bilo treba financirati iz programov Unije iz večletnega finančnega okvira in, če je to ustrezno, iz instrumenta Next Generation EU.  V skladu s [členom 8(2)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morala imeti skupna podjetja jasen pristop k življenjskemu ciklu. Za ustrezno zaščito finančnih interesov Unije bi morala biti skupna podjetja ustanovljena za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031, da se jim omogoči izvajanje njihovih odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov.

(38a)

Skupno podjetje, njegovi organi in osebje bi se morali pri izvajanju svojih dejavnosti izogibati navzkrižju interesov. Upravni odbor in izvršni direktorji bi morali sprejeti pravila za preprečevanje in reševanje navzkrižij interesov ter izogibanje tem navzkrižjem. Člani znanstvenega odbora bi morali objaviti in posodabljati izjave o vseh poklicnih dejavnostih, finančnih interesih in navzkrižju interesov.

(39)

V okviru prednostne naloge Evropske komisije na podlagi evropskega zelenega dogovora (3), podprte z revidirano strategijo Unije za biogospodarstvo (4), strategijo EU za biotsko raznovrstnost (5), sporočilom Čist planet za vse (6), akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (7) in novim sporočilom o strategiji „od vil do vilic“ (8), bi moral evropski sektor na biološki osnovi, vključno z MSP, regijami in primarnimi proizvajalci, postati podnebno nevtralen, bolj krožen in bolj trajnosten, pri tem pa ostati konkurenčen na svetovni ravni. Močan, z viri gospodaren in konkurenčen ekosistem inovacij na biološki osnovi lahko zmanjša odvisnost od neobnovljivih fosilnih surovin in mineralnih virov ter pospeši njihovo nadomeščanje. Z inovacijami na podlagi trajnostnosti in krožnosti lahko razvije obnovljive izdelke na biološki osnovi, materiale, procese in hranila iz odpadkov in biomase. Tak ekosistem lahko ustvarja vrednost tudi iz lokalnih surovin – vključno z odpadki, ostanki in stranskimi tokov  – ter s tem zagotavlja delovna mesta, gospodarsko rast in razvoj po vsej Uniji, ne le na mestnih območjih, temveč tudi na podeželskih in obalnih območjih, kjer nastaja biomasa in ki so pogosto obrobne regije, ki imajo redko korist od industrijskega razvoja.

(39)

V okviru prednostne naloge Komisije na podlagi evropskega zelenega dogovora (3), podprte z revidirano strategijo Unije za biogospodarstvo (4), strategijo EU za biotsko raznovrstnost (5), sporočilom Čist planet za vse (6), akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (7) in novim sporočilom o strategiji „od vil do vilic“ (8) ter cilji OZN glede trajnostnega razvoja , bi moral evropski sektor na biološki osnovi, vključno z MSP in zagonskimi podjetji , regijami in primarnimi proizvajalci, postati podnebno nevtralen, bolj krožen in bolj trajnosten, pri tem pa ostati konkurenčen na svetovni ravni. Močan, z viri gospodaren in konkurenčen ekosistem inovacij na biološki osnovi lahko zmanjša odvisnost od neobnovljivih fosilnih surovin in mineralnih virov ter pospeši njihovo nadomeščanje. Z inovacijami na podlagi trajnostnosti in krožnosti lahko razvije obnovljive izdelke na biološki osnovi, materiale, procese in hranila iz odpadkov in biomase. Tak ekosistem lahko ustvarja vrednost tudi iz lokalnih surovin – vključno z odpadki, ostanki in stranskimi tokovi  – ter s tem zagotavlja delovna mesta, gospodarsko in družbeno rast ter razvoj po vsej Uniji, ne le na mestnih območjih, temveč tudi na podeželskih in obalnih območjih, kjer nastaja biomasa in ki so pogosto obrobne regije, ki imajo redko korist od industrijskega , gospodarskega in družbenega razvoja. Prispeva lahko tudi k prepoznavanju rešitev, pri katerih se uporabljajo tehnologije negativnih emisij.

(40)

Skupno podjetje industrije na biološki osnovi, ustanovljeno v okviru programa Obzorje 2020, je osredotočeno na trajnostno rabo virov, zlasti v sektorjih z veliko porabo virov in velikim vplivom, kot so kmetijstvo, proizvodnja tekstila in gradbeništvo, pri čemer je zlasti usmerjeno tudi v lokalne gospodarske subjekte, proizvajalce, obrate in tovarne. Njegova vmesna ocena, objavljena oktobra 2017, je vključevala tehten sklop 34 priporočil, ki so upoštevana pri oblikovanju Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, ustanovljenega s to uredbo. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ni neposredno nadaljevanje Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, temveč je program, ki temelji na dosežkih predhodnika in odpravlja njegove pomanjkljivosti. V skladu s priporočili bi moralo Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi vključevati širši razpon deležnikov, vključno s primarnim sektorjem (kmetijstvo, akvakultura, ribištvo in gozdarstvo) ter ponudniki odpadkov, ostankov in stranskih tokov, regionalnimi organi in vlagatelji, da se preprečijo nedelovanje trga in netrajnostni procesi na biološki osnovi. Da bi uresničilo svoje cilje, bi moralo financirati le projekte, ki upoštevajo načela krožnosti, trajnostnosti in omejitev planeta.

(40)

Skupno podjetje industrije na biološki osnovi, ustanovljeno v okviru programa Obzorje 2020, je osredotočeno na trajnostno rabo virov, zlasti v sektorjih z veliko porabo virov in velikim vplivom, kot so kmetijstvo, proizvodnja tekstila in gradbeništvo, pri čemer je zlasti usmerjeno tudi v lokalne gospodarske subjekte, proizvajalce, obrate in tovarne. Njegova vmesna ocena, objavljena oktobra 2017, je vključevala tehten sklop 34 priporočil, ki so upoštevana pri oblikovanju Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi, ustanovljenega s to uredbo. Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi ni neposredno nadaljevanje Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, temveč je program, ki temelji na dosežkih predhodnika in odpravlja njegove pomanjkljivosti. V skladu s priporočili bi moralo Skupno podjetje za krožno Evropo vključevati širši razpon deležnikov, vključno s primarnim sektorjem ( vse tehnologije, kmetijstvo, akvakultura, ribištvo in gozdarstvo) ter ponudniki odpadkov, ostankov in stranskih tokov, regionalnimi organi in vlagatelji, da se preprečijo nedelovanje trga in netrajnostni procesi na biološki osnovi , ter predstavniki organizacij civilne družbe. Odprto bi moralo biti zlasti za manjše akterje . Da bi uresničilo svoje cilje, bi moralo financirati le projekte, ki upoštevajo načela krožnosti, trajnostnosti in omejitev planeta ter ublažiti njihov morebitni družbeni in okoljski vpliv .

(41)

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi moralo ustanoviti skupine za uvajanje v uporabo, ki bi morale delovati kot svetovalni organi in dejavno sodelovati v strateških razpravah, s katerimi se vzpostavlja načrt za partnerstvo. Bistveno je, da se ti svetovalni organi vključijo v strukturo upravljanja, da se zagotovijo širša udeležba in večje zasebne naložbe v sektorju krožnega gospodarstva na biološki osnovi. Skupine za uvajanje v uporabo bi morale zlasti zagotavljati podporo pri strateških sestankih upravnega odbora, na katerih se vodilna podjetja v panogi in predstavniki deležnikov, skupaj z visokimi predstavniki Komisije, pridružijo stalnemu upravnemu odboru, da bi razpravljali o strateški usmeritvi partnerstva in jo določili.

(41)

Skupno podjetje za krožno Evropo na biološki osnovi bi moralo ustanoviti skupine za uvajanje v uporabo, ki bi morale delovati kot svetovalni organi in dejavno sodelovati v strateških razpravah, s katerimi se vzpostavlja načrt za partnerstvo. Bistveno je, da se ti svetovalni organi vključijo v strukturo upravljanja, da se zagotovijo širša udeležba in večje zasebne naložbe v sektorju krožnega gospodarstva na biološki osnovi. Skupine za uvajanje v uporabo bi morale zlasti zagotavljati podporo pri strateških sestankih upravnega odbora, na katerih se vodilna podjetja v panogi in predstavniki deležnikov, skupaj z visokimi predstavniki Komisije, pridružijo stalnemu upravnemu odboru, da bi razpravljali o strateški usmeritvi partnerstva in jo določili ter poskrbeli za okoljsko in socialno trajnostnost partnerstva .

(42)

Glavni cilj Skupnega podjetja za čisto letalstvo bi moral biti prispevanje k zmanjševanju ekološkega odtisa letalstva s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi bile lahko čim prej uvedene, kar bi bil pomemben prispevek k ambicioznim ciljem evropskega zelenega dogovora glede zmanjševanja vpliva na okolje, in sicer 55-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in podnebni nevtralnosti do leta 2050. Ta cilj je mogoče doseči le s pospešitvijo in optimizacijo raziskovalnih in inovacijskih procesov v aeronavtiki ter z izboljšanjem svetovne konkurenčnosti letalske industrije Unije. Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo tudi zagotavljati, da čistejše letalstvo ostane varno, zanesljivo in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku.

(42)

Glavni cilj Skupnega podjetja za čisto letalstvo bi moral biti prispevanje k zmanjševanju ekološkega odtisa letalstva s pospeševanjem razvoja podnebno nevtralnih letalskih tehnologij, da bi bile lahko čim prej uvedene, kar bi bil pomemben prispevek k ambicioznim ciljem evropskega zelenega dogovora in Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) (evropska podnebna pravila) glede zmanjševanja vpliva na okolje, tj. k 55-odstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in podnebni nevtralnosti najpozneje do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom . Ta cilj je mogoče doseči le s pospešitvijo in optimizacijo raziskovalnih in inovacijskih procesov v aeronavtiki ter z izboljšanjem svetovne konkurenčnosti letalske industrije Unije. Skupno podjetje za čisto letalstvo bi moralo tudi zagotavljati, da čistejše letalstvo ostane varno, zanesljivo in učinkovito za prevoz potnikov in blaga po zraku.

(44a)

Čisto in trajnostno letalstvo, ki se zaradi pandemije COVID-19 spopada s pomembnimi izzivi, je bilo prepoznano kot ključni element za uspeh Unije v zelo konkurenčnem svetu. Skupno podjetje za čisto letalstvo bi lahko bazo za podporo raziskavam na področju aeronavtike razširilo na različne načine. Pripomoglo bi lahko k uvozu novih znanj, rešitev in potenciala za inovacije, tako da bi poiskalo zamisli v drugih vedah in panogah. Študentom bi lahko omogočilo, da prispevajo v industrijskem okolju, zlasti v MSP. Uspešno sodelovanje med skupnimi podjetji in akademskimi organizacijami lahko pripelje do sponzorskih raziskovalnih pogodb, financiranega sodelovanja, programov pripravništva za študente, souporabe specializiranih zmogljivosti, z industrijo povezanih programov ter dodeljevanja nepovratnih sredstev in nagrad, kar vse oživlja akademsko skupnost.

(47)

Evropa se srečuje z izzivom, da mora igrati vodilno vlogo pri internalizaciji družbenih stroškov emisij toplogrednih plinov v poslovni model letalskega prevoza, pri tem pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje za evropske izdelke na svetovnem trgu. Zato bi moralo Skupno podjetje za čisto letalstvo podpreti evropske predstavnike pri prizadevanjih za mednarodno standardizacijo in mednarodnih zakonodajnih prizadevanjih.

(47)

Evropa se srečuje z izzivom, da mora igrati globalno vodilno vlogo pri internalizaciji družbenih stroškov emisij toplogrednih plinov in okoljskih vplivov v poslovni model letalskega prevoza, pri tem pa zagotavljati enake konkurenčne pogoje za evropske izdelke in storitve na svetovnem trgu , pa tudi pravico do povezljivosti in konkurenčnost sektorja . Zato bi moralo Skupno podjetje za čisto letalstvo podpreti evropske predstavnike pri prizadevanjih za mednarodno standardizacijo in mednarodnih zakonodajnih prizadevanjih.

(48)

Zanimanje za vodik se je v zadnjih petih letih izjemno močno povečalo, saj so vse države članice podpisale in ratificirale Pariški sporazum Konference pogodbenic (COP21). Komisija je ob koncu leta 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, katerega namen je Unijo do leta 2050 preoblikovati v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom brez neto emisij toplogrednih plinov. Prednostna področja vključujejo vodik, gorivne celice, druga alternativna goriva in shranjevanje energije. Vodik je pomemben v sporočilih iz julija 2020 o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo in strategiji EU za povezovanje energetskega sistema ter za uvedbo evropskega zavezništva za čisti vodik, ki združuje vse deležnike, da bi opredelili tehnološke potrebe, priložnosti za naložbe in regulativne ovire za vzpostavitev ekosistema za čisti vodik v Uniji.

(48)

Zanimanje za vodik se je v zadnjih petih letih izjemno močno povečalo, saj so vse države članice podpisale in ratificirale Pariški sporazum Konference pogodbenic (COP21). Komisija je ob koncu leta 2019 predstavila evropski zeleni dogovor, katerega namen je Unijo najpozneje do leta 2050 preoblikovati v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom brez neto emisij toplogrednih plinov. Prednostna področja vključujejo vodik, gorivne celice, druga alternativna goriva, shranjevanje energije ter tehnologije negativnih emisij . Vodik je pomemben v sporočilih iz julija 2020 o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo in strategiji EU za povezovanje energetskega sistema , v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za vodik  (1a) , ter za uvedbo evropskega zavezništva za čisti vodik, ki bi moralo združiti vse deležnike, da bi ugotovili raziskovalne in infrastrukturne tehnološke potrebe, priložnosti za naložbe ter regulativne in gospodarske ovire za vzpostavitev ekosistema za čisti vodik v Uniji.

(49)

Namenske raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z uporabami vodika se podpirajo od leta 2008, večinoma prek skupnih podjetij za gorivne celice in vodik (Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik ter Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2) v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 ter s tradicionalnimi sodelovalnimi projekti, ki zajemajo vse faze/področja vrednostne verige vodika. Skupno podjetje za čisti vodik bi moralo okrepiti in povezati znanstveno zmogljivost Unije, da pospeši razvoj in izboljšanje naprednih uporab čistega vodika, ki so pripravljene za trg, za končno uporabo v energetiki, prometu, gradbeništvu in industriji. To bo mogoče le v povezavi s krepitvijo konkurenčnosti vrednostne verige čistega vodika v Uniji, zlasti MSP.

(49)

Namenske raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z uporabami vodika se podpirajo od leta 2008, večinoma prek skupnih podjetij za gorivne celice in vodik (Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik ter Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik 2) v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 ter s tradicionalnimi sodelovalnimi projekti, ki zajemajo vse faze/področja vrednostne verige vodika. Skupno podjetje za čisti vodik bi moralo okrepiti in povezati znanstveno zmogljivost Unije, da pospeši razvoj in izboljšanje naprednih uporab čistega vodika, ki so pripravljene za trg, za končno uporabo v energetiki, letalstvu, pomorskem in tovornem prometu, gradbeništvu in industriji. To bo mogoče le v povezavi s krepitvijo konkurenčnosti vrednostne verige čistega vodika v Uniji, zlasti MSP in zagonskih podjetij .

(51)

Ker se vodik lahko uporabi kot gorivo, nosilec energije in za shranjevanje energije, je bistveno, da partnerstvo za čisti vodik vzpostavi strukturirano sodelovanje s številnimi drugimi partnerstvi v okviru programa Obzorje Evropa, zlasti za končno uporabo. Partnerstvo za čisti vodik bi moralo zlasti sodelovati s partnerstvi za brezemisijski cestni promet in vodni promet, evropske železnice, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo. Za ta namen bi bilo treba vzpostaviti strukturo za poročanje upravnemu odboru, da se zagotovijo sodelovanje in sinergije med temi partnerstvi na področju vodika. Pobuda za čisti vodik bi bilo edino partnerstvo, osredotočeno na obravnavo tehnologij proizvodnje vodika. Sodelovanje s partnerstvi za končno uporabo bi moralo biti zlasti osredotočeno na predstavitev tehnologije in skupno opredelitev specifikacij.

(51)

Ker se vodik lahko uporabi kot gorivo, nosilec energije in za shranjevanje energije, je bistveno, da partnerstvo za čisti vodik vzpostavi strukturirano sodelovanje s številnimi drugimi partnerstvi v okviru programa Obzorje Evropa, zlasti za končno uporabo , in sodeluje v pomembnih projektih skupnega evropskega interesa (IPCEI) . Partnerstvo za čisti vodik bi moralo zlasti sodelovati in razviti sinergijo s partnerstvi za brezemisijski cestni promet in vodni promet, evropske železnice, čisto letalstvo, procese v korist planeta in čisto jeklo. Za ta namen bi bilo treba vzpostaviti strukturo za poročanje upravnemu odboru, da se zagotovijo sodelovanje in sinergije med temi partnerstvi na področju vodika. Pobuda za čisti vodik bi bilo edino partnerstvo, osredotočeno na obravnavo tehnologij proizvodnje vodika in infrastrukture . Sodelovanje s partnerstvi za končno uporabo bi moralo biti zlasti osredotočeno na predstavitev tehnologije in skupno opredelitev specifikacij.

(53)

Cilj evropskega zelenega dogovora je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v kateri do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov in bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Prednostna področja vključujejo pospešitev prehoda na trajnostno in pametno mobilnost.

(53)

Cilj evropskega zelenega dogovora je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, energijsko učinkovitim in z viri gospodarnim trajnostnim in konkurenčnim gospodarstvom, v kateri do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov in bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Prednostna področja vključujejo pospešitev prehoda na trajnostno in pametno mobilnost.

(54)

Sporočilo Komisije o novi industrijski strategiji za Evropo (22) (marec 2020) poudarja, da imajo industrijske panoge, ki se ukvarjajo s trajnostno in pametno mobilnostjo, kot je železniška industrija, tako odgovornost kot potencial, da spodbujajo digitalni in zeleni prehod, podpirajo industrijsko konkurenčnost Evrope in izboljšujejo povezljivost. Zato bi morali cestni, železniški, letalski in vodni promet prispevati k 90-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometu do leta 2050. Prednostna naloga je preusmeritev precejšnjega dela 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti.

(54)

Komisija v sporočilu o novi industrijski strategiji za Evropo (22) (marec 2020) , pa tudi v posodobljenem sporočilu iz maja 2021, poudarja, da imajo industrijske panoge, ki se ukvarjajo s trajnostno in pametno mobilnostjo, kot je železniška industrija, tako odgovornost kot potencial, da spodbujajo digitalni in zeleni prehod, podpirajo industrijsko konkurenčnost Evrope , spodbujajo okrevanje in izboljšujejo povezljivost. Zato bi morali cestni, železniški, letalski in vodni promet prispevati k 90-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometu do leta 2050. Prednostna naloga je preusmeritev precejšnjega dela 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti.

(56)

Cilj Skupnega podjetja za evropske železnice bi moral biti, da se vzpostavi visokozmogljivo povezano evropsko železniško omrežje z odpravo ovir za interoperabilnost in zagotovitvijo rešitev za popolno integracijo, ki vključuje upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve. Pri tem bi bilo treba izkoristiti velik potencial za digitalizacijo in avtomatizacijo, da se zmanjšajo stroški železnic ter povečajo zmogljivost, prilagodljivost in zanesljivost, ter delovati na temelju zanesljive referenčne funkcionalne arhitekture sistemov, ki je skupna sektorju, v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za železnice.

(56)

Cilj Skupnega podjetja za evropske železnice bi moral biti, da se vzpostavi visokozmogljivo povezano evropsko železniško omrežje , ki si prizadeva za najvišje standarde varnosti tako za končne uporabnike, vključno s potniki, in železniške delavce, z odpravo ovir za interoperabilnost in zagotovitvijo rešitev za popolno integracijo, ki vključuje upravljanje prometa, vozila, infrastrukturo in storitve , tudi pri izdajanju vozovnic . Pri tem bi bilo treba izkoristiti velik potencial za digitalizacijo in avtomatizacijo, da se zmanjšajo stroški železnic ter povečajo zmogljivost, prilagodljivost, zanesljivost , varnost in vključevalnost , ter delovati na temelju zanesljive referenčne funkcionalne arhitekture sistemov, ki je skupna sektorju, v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za železnice.

(58)

Železnice so zapleten sistem z zelo tesnim medsebojnim delovanjem med upravljavci infrastrukture, železniškimi podjetji (upravljavci vlakov) in njihovo opremo (infrastruktura in tirna vozila). Inovacij ni mogoče uvesti brez skupnih specifikacij in strategij v vsem železniškem sistemu. Zato bi moral sistemski steber Skupnega podjetja za evropske železnice sektorju omogočati, da se zbliža z enotnim operativnim konceptom in arhitekturo sistemov, vključno z opredelitvijo storitev, funkcionalnih blokov in vmesnikov, ki so osnova za delovanje železniškega sistema. Zagotavljati bi moral splošni okvir za zagotavljanje, da so raziskave usmerjene k zahtevam strank in operativnim potrebam, ki so skupno dogovorjene, ter k skupnim zahtevam strank in operativnim potrebam. Model upravljanja in proces odločanja Skupnega podjetja za evropske železnice bi morala odražati vodilno vlogo Komisije pri poenotenju in povezovanju evropskega železniškega sistema, zlasti s hitrim in učinkovitim zagotavljanjem enotnega operativnega sistema in arhitekture sistemov, ob vključevanju zasebnih partnerjev v vloge svetovanja in tehnične podpore.

(58)

Železnice so zapleten sistem z zelo tesnim medsebojnim delovanjem med upravljavci infrastrukture, železniškimi podjetji (upravljavci vlakov) in dobavitelji njihove opreme ( npr. infrastruktura in tirna vozila). Inovacij ni mogoče uvesti brez skupnih specifikacij in strategij v vsem železniškem sistemu. Zato bi moral sistemski steber Skupnega podjetja za evropske železnice sektorju omogočati, da se zbliža z enotnim operativnim konceptom in arhitekturo sistemov, vključno z opredelitvijo storitev, funkcionalnih blokov in vmesnikov, ki so osnova za delovanje železniškega sistema. Zagotavljati bi moral splošni okvir za zagotavljanje, da so raziskave usmerjene k zahtevam strank in operativnim potrebam, ki so skupno dogovorjene, ter k skupnim zahtevam strank in operativnim potrebam , da bi v večji meri uveljavili pravice potnikov . Model upravljanja in proces odločanja Skupnega podjetja za evropske železnice bi morala odražati vodilno vlogo Komisije pri poenotenju in povezovanju evropskega železniškega sistema, zlasti s hitrim in učinkovitim zagotavljanjem enotnega operativnega sistema in arhitekture sistemov, ob vključevanju zasebnih partnerjev v vloge svetovanja in tehnične podpore ter upoštevanju potreb končnih uporabnikov, vključno s potniki, in delavcev, s posebnim poudarkom na varnosti in vključenosti .

(61)

V okviru prednostnih nalog Komisije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov , zlasti cilja trajnostnega razvoja 3, in sporočila Za celovito strategijo z Afriko (23) je Komisija zavezana, da prispeva k zagotavljanju zdravega življenja in spodbuja blaginjo za vse, da vzpostavi še trdnejše partnerstvo med našima celinama ter da podpira razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Afriki. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo obravnavati pomanjkanje ustrezne diagnostike, zdravljenj in cepiv, med drugim tako imenovane zdravstvene tehnologije, da bi lahko obravnavalo nalezljive bolezni, kot so HIV, malarija in tuberkuloza ter tudi druge z revščino povezane in zapostavljene nalezljive bolezni, ki prevladujejo v Afriki, zlasti v podsaharski Afriki. Pandemija COVID-19 je razkrila, da se lahko nalezljive bolezni hitro razširijo po vsem svetu zaradi povečane povezljivosti različnih regij po svetu, s svetovno trgovino in turizmom. Razvoj zdravstvenih tehnologij je torej ključen za omejevanje širjenja nalezljivih bolezni in za boj proti njim, ko so že razširjene, da se zaščiti zdravje državljanov v zadevnih državah in Uniji. Da se doseže močnejša vodilna vloga v svetovnem zdravju, kot je pri sedanji pobudi EDCTP2, bi moral biti obseg partnerstva razširjen, tako da bi zajemal odziv na grožnje zaradi novih nalezljivih bolezni, naraščajočih težav zaradi protimikrobne odpornosti in pridruženih motenj pri nenalezljivih boleznih.

(61)

V okviru prednostnih nalog Komisije za doseganje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja , zlasti cilja trajnostnega razvoja 3, in sporočila Za celovito strategijo z Afriko (23) je Komisija zavezana, da prispeva k zagotavljanju zdravega življenja in spodbuja blaginjo za vse, da vzpostavi še trdnejše partnerstvo med našima celinama ter da podpira razvoj raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Afriki. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo obravnavati pomanjkanje ustrezne diagnostike, zdravljenj in cepiv, med drugim tako imenovane zdravstvene tehnologije, da bi lahko obravnavalo nalezljive bolezni, kot so HIV, malarija in tuberkuloza ter tudi druge z revščino povezane in zapostavljene nalezljive bolezni, ki prevladujejo v Afriki, zlasti v podsaharski Afriki. Pandemija COVID-19 je razkrila, da se lahko nalezljive bolezni hitro razširijo po vsem svetu zaradi povečane povezljivosti različnih regij po svetu, s svetovno trgovino in turizmom. Razvoj zdravstvenih tehnologij je torej ključen za omejevanje širjenja nalezljivih bolezni in za boj proti njim, ko so že razširjene, da se zaščiti , izboljša in spodbuja zdravje državljanov v zadevnih državah in Uniji , in sicer s podpiranjem spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni, z zmanjševanjem neenakosti na področju zdravja ter z zagotavljanjem enakega in polnega dostopa do zdravja . Da se doseže močnejša vodilna vloga v svetovnem zdravju, kot je pri sedanji pobudi EDCTP2, bi moral biti obseg partnerstva razširjen, tako da bi zajemal odziv na grožnje zaradi novih nalezljivih bolezni, naraščajočih težav zaradi protimikrobne odpornosti in pridruženih motenj pri nenalezljivih boleznih.

(62)

Spopadanje z nalezljivimi boleznimi v podsaharski Afriki s sodobnimi tehnološkimi orodji zahteva sodelovanje velike skupine akterjev in dolgoročne zaveze. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo posredovati pri produktivnem in trajnostnem mreženju in sodelovanju na oseh sever–jug in jug–jug ter vzpostavljanju odnosov s številnimi organizacijami iz zasebnega in javnega sektorja za krepitev projektnega in institucionalnega sodelovanja. Program bi moral pripomoči tudi k vzpostavitvi novih sodelovanj na oseh sever–jug in jug–jug za izvajanje študij več držav na več lokacijah v podsaharski Afriki. Poleg tega bi morala redna mednarodna konferenca – forum EDCTP – zagotavljati platformo za znanstvenike in ustrezna omrežja iz Evrope, Afrike in od drugod za izmenjavo ugotovitev in zamisli ter za vzpostavitev povezav za sodelovanje.

(62)

Spopadanje z nalezljivimi boleznimi v podsaharski Afriki s sodobnimi tehnološkimi orodji zahteva sodelovanje velike skupine akterjev in dolgoročne zaveze. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo posredovati pri produktivnem in trajnostnem mreženju in sodelovanju na oseh sever–jug in jug–jug ter vzpostavljanju odnosov s številnimi organizacijami iz zasebnega , neprofitnega in javnega sektorja za krepitev projektnega in institucionalnega sodelovanja . Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo vzpostaviti trdne vezi in sinergijo s pobudami, ki jih že izvaja Evropski razvojni sklad, in izboljšati usklajevanje na različnih področjih dejavnosti z ukrepi, ki jih v Afriki podpira Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, in sicer s sodelovanjem pri krepitvi zmogljivosti ter souporabo zmogljivosti in infrastrukture. Program bi moral pripomoči tudi k vzpostavitvi novih sodelovanj na oseh sever–jug in jug–jug za izvajanje študij več držav na več lokacijah v podsaharski Afriki. Poleg tega bi morala redna mednarodna konferenca – forum EDCTP – zagotavljati platformo za znanstvenike in ustrezna omrežja iz Evrope, Afrike in od drugod za izmenjavo ugotovitev in zamisli ter za vzpostavitev povezav za sodelovanje.

(64)

Poglavitno je, da se pri raziskovalnih dejavnostih, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ali ki so drugače zajete v njegovem programu dela, v celoti upoštevajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah , Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in njeni dodatni protokoli, etična načela, vključena v Helsinško deklaracijo Svetovne zdravniške organizacije iz leta 2008, standardi dobre klinične prakse, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo farmacevtskih izdelkov za uporabo v humani medicini, zadevna zakonodaja Unije ter lokalne etične zahteve držav, v katerih se bodo izvajale raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 zahtevati, da so inovacije in ukrepanje, razviti na podlagi rezultatov posrednih ukrepov, podprtih v programu, cenovno dosegljivi in dostopni za ranljive skupine prebivalstva.

(64)

Poglavitno je, da se pri raziskovalnih dejavnostih, ki jih financira Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 ali ki so drugače zajete v njegovem programu dela, v celoti upoštevajo Listina, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in njeni dodatni protokoli, etična načela, vključena v Helsinško deklaracijo Svetovne zdravniške organizacije iz leta 2008, standardi dobre klinične prakse, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o usklajevanju tehničnih zahtev za registracijo farmacevtskih izdelkov za uporabo v humani medicini, zadevna zakonodaja Unije ter lokalne etične zahteve držav, v katerih se bodo izvajale raziskovalne dejavnosti. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 zahtevati, da so inovacije in ukrepanje, razviti na podlagi rezultatov posrednih ukrepov, podprtih v programu, cenovno dosegljivi in dostopni za ranljive skupine prebivalstva , ki živijo v revnih okoljih . Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo podpreti tudi ustanovitev odborov za etiko v afriških državah, ki bi podpirali raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

(65)

Da bi bilo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uspešno in bi spodbudilo sodelovanje v partnerstvu, bi moralo biti financiranje skupnega podjetja omejeno na pravne subjekte, upravičene do financiranja v okviru programa Obzorje Evropa in ustanovljene v državah v sestavi združenja za partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP). Subjekti s sedežem v drugih državah članicah Unije, pridruženih državah in državah podsaharske Afrike bi morali vseeno imeti možnost sodelovanja pri razpisih brez prejetja finančnih sredstev. Poleg tega bi morali imeti tudi subjekti s sedežem v drugih državah razen članov združenja EDCTP3 možnost, da so upravičeni do financiranja za določene teme razpisa ali v primeru razpisa, ki obravnava izredne razmere v javnem zdravju, kadar je to določeno v programu dela. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s pogodbenimi, za zaščito finančnih interesov Unije. Treba bi si bilo prizadevati za sklenitev znanstvenih in tehnoloških sporazumov s tretjimi državami. Pred njihovo sklenitvijo bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uporabiti alternativne ukrepe za zaščito interesov Unije, kadar subjekti s sedežem v tretji državi brez takega sporazuma sodelujejo pri financiranju v posrednem ukrepu: finančni koordinator ukrepa bi moral imeti sedež v državi članici ali pridruženi državi, znesek predhodnega financiranja in določbe o odgovornosti v sporazumih o nepovratnih sredstvih pa bi morali biti prilagojeni, da bi se ustrezno upoštevala finančna tveganja.

(65)

Da bi bilo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uspešno in bi spodbudilo sodelovanje v partnerstvu, bi moralo biti financiranje skupnega podjetja omejeno na pravne subjekte, upravičene do financiranja v okviru programa Obzorje Evropa in ustanovljene v državah v sestavi združenja za partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP). Subjekti s sedežem v drugih državah članicah Unije, pridruženih državah in državah podsaharske Afrike bi morali vseeno imeti možnost sodelovanja pri razpisih brez prejetja finančnih sredstev. Poleg tega bi morali imeti tudi subjekti s sedežem v drugih državah razen članov združenja EDCTP3 možnost, da so upravičeni do financiranja za določene teme razpisa ali v primeru razpisa, ki obravnava izredne razmere v javnem zdravju, kadar je to določeno v programu dela. Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 bi moralo sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s pogodbenimi, za zaščito finančnih interesov Unije. Treba bi si bilo prizadevati za sklenitev znanstvenih in tehnoloških sporazumov s tretjimi državami. Pred njihovo sklenitvijo bi moralo Skupno podjetje za svetovno zdravje EDCTP3 uporabiti alternativne ukrepe za zaščito interesov Unije, kadar subjekti s sedežem v tretji državi brez takega sporazuma sodelujejo pri financiranju v posrednem ukrepu: razen v primeru projektov, ki jih vodijo afriški subjekti in države, bi moral imeti finančni koordinator ukrepa sedež v državi članici ali pridruženi državi, znesek predhodnega financiranja in določbe o odgovornosti v sporazumih o nepovratnih sredstvih pa bi morali biti prilagojeni, da bi se ustrezno upoštevala finančna tveganja.

(66)

V okviru prednostnih nalog Evropske komisije „gospodarstvo za ljudi“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ bi morala evropska industrija, vključno z MSP, postati bolj zelena , bolj krožna in bolj digitalna, pri tem pa ostati konkurenčna na svetovni ravni. Komisija je poudarila vlogo medicinskih pripomočkov in digitalnih tehnologij, s katerimi se rešujejo nastajajoči izzivi, ter uporabo e-zdravstvenih storitev za zagotavljanje visokokakovostne zdravstvene oskrbe, skupaj s pozivom za zagotavljanje dobave cenovno dostopnih zdravil za zadovoljevanje potreb Unije , ob hkratnem podpiranju inovativne in svetovno vodilne evropske farmacevtske industrije. Namen Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje je prispevati h krepitvi konkurenčnosti zdravstvene industrije Unije , ki je temeljni kamen gospodarstva Unije , ki temelji na znanju , k povečani gospodarski dejavnosti pri razvoju zdravstvenih tehnologij, zlasti celostnih rešitev v zdravstvu, ter tako predstavljati orodje za povečanje tehnološke neodvisnosti in spodbujanje digitalne preobrazbe naših družb. Take prednostne naloge politike je mogoče uresničevati s povezovanjem ključnih akterjev: akademskih krogov, različno velikih podjetij in končnih uporabnikov zdravstvenih inovacij pod okriljem javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav in inovacij v zdravstvu. Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo pripomoči k doseganju ciljev evropskega načrta za boj proti raku (9) in evropskega akcijskega načrta „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (10). Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo biti usklajeno z novo industrijsko strategijo za Evropo (11), evropsko strategijo za zdravila (12) in strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (13).

(66)

V okviru prednostnih nalog Evropske komisije „gospodarstvo za ljudi“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ bi morala evropska industrija, vključno z MSP in zagonskimi podjetji , postati bolj okoljsko trajnostna , bolj krožna in bolj digitalna, pri tem pa ostati konkurenčna na svetovni ravni. Komisija je poudarila vlogo medicinskih pripomočkov , izboljšane diagnostike, zdravljenj, in digitalnih tehnologij, s katerimi se rešujejo nastajajoči zdravstveni izzivi, ter uporabo e-zdravstvenih storitev za zagotavljanje visokokakovostne zdravstvene oskrbe, skupaj s pozivom za zagotavljanje dobave cenovno dostopnih zdravil za zadovoljevanje potreb pacientov , ob hkratnem podpiranju inovativne in svetovno vodilne evropske farmacevtske industrije. Namen Skupnega podjetja za pobudo za inovativno zdravje je prispevati h krepitvi konkurenčnosti zdravstvene industrije Unije pri razvoju zdravstvenih tehnologij, zlasti celostnih rešitev v zdravstvu, ter tako izboljšati kakovost in razpoložljivost zdravstvenih storitev po vsej Uniji , ter delovati kot orodje za tehnološki razvoj in inovativne rešitve in spodbujanje digitalne preobrazbe naših družb. Take prednostne naloge politike je mogoče uresničevati s povezovanjem ključnih akterjev: javnega sektorja, akademskih krogov, različno velikih podjetij in končnih uporabnikov zdravstvenih inovacij pod okriljem javno-zasebnih partnerstev na področju raziskav in inovacij v zdravstvu. Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo pripomoči k doseganju ciljev evropskega načrta za boj proti raku (9) , misije programa Obzorje Evropa za boj proti raku in evropskega akcijskega načrta „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (10) ter okrepiti tudi sodelovanje z različnimi evropskimi pobudami za boj proti redkim boleznim . Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo biti usklajeno z novo industrijsko strategijo za Evropo (11) in njeno posodobitvijo , evropsko strategijo za zdravila (12) in strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (13). Prizadevati bi si bilo treba za sinergije z evropskim organom za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), da bi vzpostavili strukturni sodelovalni sistem, ki bi Uniji omogočal učinkovitejše predvidevanje in obravnavanje nevarnosti v zvezi z zdravjem. Tudi mehanizmi sodelovanja in sinergija s Programom EU za zdravje so koristni za povečanje pripravljenosti Unije na čezmejne nevarnosti za zdravje, krepitev zdravstvenih sistemov ter večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost inovativnih farmacevtskih izdelkov. Skupno podjetje bi moralo razviti sinergijo tudi s pobudami za vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora ter raziskovalnimi pobudami na področju redkih bolezni.

(67)

Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje temelji na izkušnjah, pridobljenih s Skupnim podjetjem za pobudo za inovativna zdravila 2 (Skupno podjetje IMI 2), vključno z delom, opravljenim v okviru te pobude za spopadanje s pandemijo COVID-19. V skladu s priporočili iz vmesne ocene Skupnega podjetja IMI 2 (14) bi morala pobuda, ki bo nasledila prejšnjo, „omogočiti aktivno sodelovanje drugih panog industrije s farmacevtsko industrijo, da se izkoristi njihovo strokovno znanje pri razvoju novih ukrepov na področju zdravstvenega varstva“. Sodelovati morajo torej subjekti s področij biofarmacije, biotehnologije in medicinske tehnologije, vključno z družbami z digitalnega področja. Področje uporabe pobude bi moralo zajemati preventivo, diagnostiko, zdravljenje in obvladovanje bolezni ter ga je treba vzpostaviti ob upoštevanju velikega bremena za paciente in/ali družbo zaradi resnosti bolezni in/ali števila prizadetih ljudi ter velikega gospodarskega vpliva bolezni za paciente in zdravstvene sisteme. Financirani ukrepi morajo ustrezati potrebam javnega zdravja v Uniji ter podpirati razvoj prihodnjih zdravstvenih inovacij, ki so varne, usmerjene v ljudi, učinkovite, stroškovno učinkovite in cenovno dostopne za paciente in zdravstvene sisteme.

(67)

Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje temelji na izkušnjah, pridobljenih s Skupnim podjetjem za pobudo za inovativna zdravila 2 (Skupno podjetje IMI 2), vključno z delom, opravljenim v okviru te pobude za spopadanje s pandemijo COVID-19. V skladu s priporočili iz vmesne ocene Skupnega podjetja IMI 2 (14) bi morala pobuda, ki bo nasledila prejšnjo, „omogočiti aktivno sodelovanje drugih panog industrije s farmacevtsko industrijo, da se izkoristi njihovo strokovno znanje pri razvoju novih ukrepov na področju zdravstvenega varstva“. Sodelovati morajo torej subjekti s področij biofarmacije, biotehnologije in medicinske tehnologije, vključno z družbami z digitalnega področja. Nova pobuda bi morala zagotoviti dejavno sodelovanje civilne družbe in organizacij pacientov. Področje uporabe pobude bi moralo zajemati preventivo, diagnostiko, zdravljenje in obvladovanje bolezni ter ga je treba vzpostaviti ob upoštevanju velikega bremena za paciente , njihove družine in/ali družbo zaradi resnosti bolezni in/ali števila prizadetih ljudi ali ljudi, ki bi lahko bili prizadeti, ter velikega gospodarskega vpliva bolezni za paciente in zdravstvene sisteme. Financirani ukrepi morajo ustrezati potrebam javnega zdravja v Uniji ter podpirati razvoj prihodnjih zdravstvenih inovacij, ki so varne, usmerjene v ljudi in paciente , učinkovite, stroškovno učinkovite , dostopne in cenovno ugodne za paciente ter zdravstvene sisteme in storitve, da bi se izboljšalo zdravje .

(68)

Za zagotovitev najboljših možnosti za ustvarjanje novih znanstvenih zamisli ter uspešne raziskovalne in inovacijske dejavnosti bi morali biti ključni akterji v Skupnem podjetju za pobudo za inovativno zdravje raziskovalci iz različnih vrst subjektov, javnih in zasebnih. Hkrati bi morali končni uporabniki, kot so državljani Unije, zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvene dejavnosti, prispevati k strateškemu oblikovanju in dejavnostim pobude za zagotovitev , da se upoštevajo njihove potrebe. Poleg tega bi morali tudi vseevropski in nacionalni regulativni organi, organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in plačniki zgodaj prispevati k dejavnostim partnerstva, pri tem pa zagotavljati, da ni navzkrižij interesov, s čimer se poveča verjetnost, da se z rezultati financiranih ukrepov izpolnijo zahteve, potrebne za uvedbo, in se s tem dosežejo pričakovani učinki. Vsi ti prispevki bi morali pomagati pri tem, da se raziskovalna prizadevanja bolje usmerijo na področja, na katerih potrebe niso izpolnjene.

(68)

Za zagotovitev najboljših možnosti za ustvarjanje novih znanstvenih zamisli ter uspešne raziskovalne in inovacijske dejavnosti bi morali biti ključni akterji v Skupnem podjetju za pobudo za inovativno zdravje raziskovalci iz različnih vrst subjektov, javnih in zasebnih. Hkrati bi morali končni uporabniki, kot so državljani Unije in njihove družine, organizacije potrošnikov in pacientov , zdravstveni delavci in izvajalci zdravstvene dejavnosti, ter druge ustrezne skupine javnega interesa iz vse Unije, prispevati k strateškemu oblikovanju in dejavnostim pobude . Skupno podjetje za pobudo za inovativno zdravje bi moralo zagotoviti , da dejavnosti, ki jih izvaja, obravnavajo te potrebe. Poleg tega bi morali tudi vseevropski in nacionalni regulativni organi, organi za vrednotenje zdravstvenih tehnologij in plačniki zgodaj prispevati k dejavnostim partnerstva, pri tem pa zagotavljati, da ni navzkrižja interesov, s čimer se poveča verjetnost, da se z rezultati financiranih ukrepov izpolnijo potrebe pacientov in zahteve, potrebne za uvedbo, in se s tem dosežejo pričakovani učinki. Vsi ti prispevki bi morali pomagati pri tem, da se raziskovalna prizadevanja bolje usmerijo na področja, na katerih potrebe niso izpolnjene ali zadostno financirane .

(70)

Cilji partnerstva bi morali biti osredotočeni na predkonkurenčno področje in s tem ustvariti varno okolje za učinkovito sodelovanje med podjetji, dejavnimi na različnih področjih zdravstvenih tehnologij. Da se izrazi povezovalna narava pobude, pripomore k odpravi ovir med sektorji zdravstvene industrije in okrepi sodelovanje med industrijo in akademskimi krogi, bi morala biti večina projektov, financiranih v okviru pobude, medsektorskih.

(70)

Cilji partnerstva bi morali biti osredotočeni na nekonkurenčno in predkonkurenčno področje in s tem ustvariti varno okolje za učinkovito in uspešno sodelovanje med podjetji, dejavnimi na različnih področjih zdravstvenih tehnologij. Da se izrazi povezovalna narava pobude, pripomore k odpravi ovir med sektorji zdravstvene industrije in okrepi sodelovanje med industrijo in akademskimi krogi, bi morala biti večina projektov, financiranih v okviru pobude, medsektorskih.

(71)

Izraz ključne digitalne tehnologije se nanaša na elektronske komponente in sisteme, ki podpirajo vse pomembne gospodarske sektorje. Komisija je poudarila potrebo o obvladovanju teh tehnologij v Evropi, zlasti v okviru uresničevanja prednostnih nalog evropske politike, kot je avtonomija na področju digitalne tehnologije (30). Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba nujno ukrepati, da v evropski inovacijski in vrednostni verigi ne bi bilo šibkega člena. Treba bi bilo torej ustanoviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združeval in usmerjal zagotavljanje podpore, ki jo za raziskave in inovacije v elektronske komponente in sisteme namenjajo države članice, Unija in zasebni sektor.

(71)

Izraz ključne digitalne tehnologije se nanaša na elektronske komponente in sisteme, ki podpirajo vse pomembne gospodarske sektorje. Komisija je poudarila potrebo o obvladovanju teh tehnologij v Evropi, zlasti v okviru uresničevanja prednostnih nalog evropske politike, kot je avtonomija na področju digitalne tehnologije (30). Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo deležniki v Uniji, je treba nujno ukrepati, da v evropski inovacijski in vrednostni verigi ne bi bilo šibkega člena. Treba bi bilo torej ustanoviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združeval in usmerjal zagotavljanje podpore, ki jo za raziskave in inovacije v elektronske komponente in sisteme namenjajo države članice, Unija in zasebni sektor. Pobude skupnega podjetja bi morala dopolnjevati tudi zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije ter zavezništvo za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku.

(72)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi evropskim industrijam v širšem smislu omogočile, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da se raziskovalnim skupinam in evropskim industrijam pomaga ohranjati trenutne prednosti vodilnega položaja v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru ter se odpravi vrzel v tehnologijah, ki so kritične za digitalno preobrazbo Evrope , ki upošteva osrednje vrednote Unije, vključno z zasebnostjo ter zaupanjem, zanesljivostjo in varnostjo. Za razvoj novih tehnologij in hitro uvajanje inovacij na trg je poglavitno sodelovanje med deležniki ekosistema, ki zastopajo vse segmente vrednostnih verig. Za povezovanje ustreznih deležnikov, zlasti MSP, na nastajajočih ali sosednjih področjih tehnologije ali na obeh, sta ključni tudi odprtost in prilagodljivost.

(72)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi evropskim industrijam v širšem smislu omogočile, da snujejo, izdelujejo in uporabljajo najbolj inovativne tehnologije za elektronske komponente in sisteme. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da se raziskovalnim skupinam in evropskim industrijam pomaga ohranjati trenutne prednosti vodilnega položaja v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru ter se odpravi vrzel v tehnologijah, ki so kritične za digitalno preobrazbo Unije in njeno vodilno tehnološko vlogo , ki upošteva osrednje vrednote Unije, vključno z zasebnostjo , varstvom podatkov ter zaupanjem, zanesljivostjo in varnostjo na vseh ravneh vrednostnih verig . Za razvoj novih tehnologij , ki temeljijo na vgrajeni zasebnosti in varnosti, in njihovo hitro uvajanje inovacij na trg je poglavitno sodelovanje med deležniki ekosistema, ki zastopajo vse segmente vrednostnih verig. Za povezovanje organizacij civilne družbe in ustreznih deležnikov, zlasti MSP, na nastajajočih ali sosednjih področjih tehnologije ali na obeh, sta ključni tudi odprtost in prilagodljivost. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo oblikovati tudi raziskovalne dejavnosti, da bi prispevalo k ciljem iz sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“.

(73)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju, ustvarjanje pomembnih učinkov prelivanja za družbo ter zagotovitev delitev tveganj z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije Unija, države članice in države, prostovoljno pridružene programu Obzorje Evropa, ter združenja kot zasebni člani, ki zastopajo svoja podjetja v sestavi (in druge pravne subjekte, dejavne na področju elektronskih komponent in sistemov v Evropi). Sodelovanje držav članic bo dodatno olajšalo uskladitev z nacionalnimi programi in strategijami, s čimer se bosta zmanjšala prekrivanje in razdrobljenost prizadevanj, ob zagotavljanju sinergij med vsemi deležniki in dejavnostmi.

(73)

Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so bistvena za obvladovanje vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju ter ustvarjanje pomembnih učinkov prelivanja za družbo z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije Unija, države članice in države, prostovoljno pridružene programu Obzorje Evropa, ter združenja kot zasebni člani, ki zastopajo svoja podjetja v sestavi (in druge pravne subjekte, dejavne na področju elektronskih komponent in sistemov v Evropi). Sodelovanje držav članic bo dodatno olajšalo uskladitev z nacionalnimi programi in strategijami, s čimer se bosta zmanjšala prekrivanje in razdrobljenost prizadevanj, ob zagotavljanju sinergij med vsemi deležniki in dejavnostmi.

(74)

V skladu s [členom 8(1)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morale sodelujoče države Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije pooblastiti za izvajanje svojih prispevkov, namenjenih njihovim nacionalnim udeležencem v posrednih ukrepih. Upravičenci bi morali s skupnim podjetjem podpisati sporazum o enkratnih nepovratnih sredstvih v skladu s  pravili programa Obzorje Evropa, vključno z ustreznim okvirom za pravice intelektualne lastnine, odvisno od programa Unije, ki podpira zadevno dejavnost dodeljevanja nepovratnih sredstev. Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije bi moralo obdelati zahtevke za povračilo stroškov in izvesti plačila upravičencem .

(74)

V skladu s [členom 8(1)(c)] uredbe o programu Obzorje Evropa bi morala skupna podjetja z usklajenim pristopom izvajati centralno upravljanje vseh finančnih prispevkov. Zato bi morale vse sodelujoče države s skupnim podjetjem skleniti upravne sporazume, v katerih bi bil določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s  sedežem v zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Za zagotavljanje skladnosti z nacionalnimi strateškimi prednostnimi nalogami in v ustrezno utemeljenih primerih bi morale imeti sodelujoče države pravico veta glede uporabe svojih nacionalnih finančnih prispevkov za posamezne vložnike .

(77)

Namen pravnega okvira Unije za enotno evropsko nebo (31) je prenoviti sistem upravljanja zračnega prometa v Evropi z institucionalnimi, operativnimi, tehnološkimi in regulativnimi ukrepi za izboljšanje njegovega delovanja, kar zadeva zmogljivost, varnost, učinkovitost in vpliv na okolje.

(77)

Namen pravnega okvira Unije za enotno evropsko nebo (31) je prenoviti sistem upravljanja zračnega prometa v Evropi z institucionalnimi, operativnimi, tehnološkimi in regulativnimi ukrepi za izboljšanje njegovega delovanja, kar zadeva zmogljivost, varnost, učinkovitost ter vpliv na podnebje in okolje.

(78)

Namen projekta raziskav in razvoja upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (v nadaljnjem besedilu: projekt SESAR) (32) je posodobiti upravljanje zračnega prometa ter združiti tehnološke in operativne inovacije v podporo enotnega evropskega neba. Njegov namen je zagotoviti tehnološke rešitve za zelo učinkovito upravljanje zračnega prometa do leta 2035, da se omogoči delovanje sektorja zračnega prevoza, pri katerem ni prezasedenosti ter ki je še varnejše in bolj okolju prijazno . Projekt SESAR zajema tri medsebojno povezane, neprekinjene in razvijajoče se sodelovalne procese, v katerih se opredeljujejo, razvijajo in uporabljajo inovativni tehnološki sistemi in operativni postopki, na katerih temelji digitalno evropsko nebo, opredeljeno v osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa v Evropi (33).

(78)

Namen projekta raziskav in razvoja upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (v nadaljnjem besedilu: projekt SESAR) (32) je posodobiti upravljanje zračnega prometa ter združiti tehnološke in operativne inovacije v podporo enotnega evropskega neba. Njegov namen je zagotoviti tehnološke rešitve za zelo učinkovito upravljanje zračnega prometa do leta 2035, da se omogoči delovanje sektorja zračnega prevoza, pri katerem ni prezasedenosti ter ki je še varnejše in bolj prijazno okolju in podnebju, in sicer v skladu z evropskim zelenim dogovorom in evropskimi podnebnimi pravili . Projekt SESAR zajema tri medsebojno povezane, neprekinjene in razvijajoče se sodelovalne procese, v katerih se opredeljujejo, razvijajo in uporabljajo inovativni tehnološki sistemi in operativni postopki, na katerih temelji digitalno evropsko nebo, opredeljeno v osrednjem načrtu za upravljanje zračnega prometa v Evropi (33).

(79)

Osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi je orodje za načrtovanje za posodobitev upravljanja zračnega prometa po vsej Evropi, ki povezuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z upravljanjem zračnega prometa s scenariji uvajanja v uporabo v smeri doseganja ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba.

(79)

Osrednji načrt za upravljanje zračnega prometa v Evropi je orodje za načrtovanje za posodobitev upravljanja zračnega prometa po vsej Evropi, ki povezuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z upravljanjem zračnega prometa s scenariji uvajanja v uporabo v smeri doseganja ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba , s čimer ne le izboljšuje učinkovitost posameznih letov, temveč omogoča tudi nenehno prilagajanje njegove skupne zmogljivosti glede na tehnološki napredek .

(81)

Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo temeljiti na izkušnjah Skupnega podjetja SESAR in nadaljevati svojo usklajevalno vlogo pri raziskavah o upravljanju zračnega prometa v Uniji. Glavni cilji Skupnega podjetja SESAR 3 bi morali biti krepitev in nadaljnje povezovanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Evropi, pomoč pri pospeševanju digitalizacije sektorja ter povečevanje njegove odpornosti in prilagodljivosti nihanjem v prometu. Z inovacijami bi moralo okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza s posadko in brez nje ter storitve upravljanja zračnega prometa, da se spodbudita gospodarsko okrevanje in rast. Razviti in pospešiti bi moralo uvajanje inovativnih rešitev na trg za vzpostavitev zračnega prostora enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okoljsko prijaznega letalskega neba na svetu.

(81)

Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo temeljiti na izkušnjah Skupnega podjetja SESAR in nadaljevati svojo usklajevalno vlogo pri raziskavah o upravljanju zračnega prometa v Uniji. Glavni cilji Skupnega podjetja SESAR 3 bi morali omogočati podpiranje ukrepov za krepitev in nadaljnje povezovanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v Evropi, kar bi nato pomagalo pri pospeševanju digitalizacije sektorja ter povečalo njegovo odpornost in prilagodljivost nihanjem v prometu. Z inovacijami bi moralo pomagati okrepiti konkurenčnost zračnega prevoza s posadko in brez nje ter storitve upravljanja zračnega prometa, da se spodbudita gospodarsko in socialno okrevanje in rast. Podpreti bi moralo razvoj in pospešiti uvajanje inovativnih rešitev na trg za vzpostavitev zračnega prostora enotnega evropskega neba kot najučinkovitejšega in okoljsko prijaznega letalskega neba na svetu.

(83)

Sodelovanje v Skupnem podjetju SESAR 3 bi moralo biti odprto za najširši možni razpon in zastopanost deležnikov iz vseh držav članic in držav, pridruženih programu Obzorje Evropa, vključno z MSP, na podlagi raznih oblik sodelovanja. Zlasti bi moralo sodelovanje zagotavljati ustrezno ravnotežje med proizvajalci opreme za letalstvo s posadko ali brez posadke, uporabniki zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališči, vojsko in strokovnim osebjem ter omogočati priložnosti malim in srednjim podjetjem, akademskim krogom in raziskovalnim organizacijam. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so jih sposobni uporabljati, objavila razpis za prijavo interesa za potencialne člane. Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov tega razpisa izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(83)

Sodelovanje v Skupnem podjetju SESAR 3 bi moralo biti odprto za najširši možni razpon in zastopanost deležnikov iz vseh držav članic in držav, pridruženih programu Obzorje Evropa, vključno z MSP, znanstvenimi strokovnjaki in ustreznimi organizacijami civilne družbe, med drugim tudi na področju okolja in podnebja, na podlagi raznih oblik sodelovanja. Zlasti bi moralo sodelovanje zagotavljati ustrezno ravnotežje med proizvajalci opreme za letalstvo s posadko ali brez posadke, uporabniki zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališči, vojsko in strokovnim osebjem ter omogočati priložnosti malim in srednjim podjetjem, akademskim krogom in raziskovalnim organizacijam. Komisija je za določitev najobetavnejših pristopov in subjektov, ki so jih sposobni uporabljati, objavila razpis za prijavo interesa za potencialne člane. Upravnemu odboru bi moralo biti omogočeno, da na podlagi rezultatov tega razpisa izbere pridružene člane za zagotovitev hitre razširitve skupine članov.

(86)

Agencija organizacije Eurocontrol ima ustrezno infrastrukturo ter potrebne upravne, IT, komunikacijske in logistične podporne storitve. Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo izkoristiti tako infrastrukturo in službe organizacije Eurocontrol. V tem okviru bi bilo mogoče z združevanjem upravnih sredstev z drugimi skupnimi podjetji prek skupne zaledne službe pridobiti le malo potencialnih sinergij. Iz tega razloga bi se moralo Skupno podjetje SESAR 3 odločiti za izvzetje iz funkcij skupne zaledne službe, vzpostavljenih s to uredbo.

(86)

Agencija organizacije Eurocontrol ima ustrezno infrastrukturo ter potrebne upravne, IT, komunikacijske in logistične podporne storitve. Skupno podjetje SESAR 3 bi moralo izkoristiti tako infrastrukturo in službe organizacije Eurocontrol. V tem okviru bi bilo mogoče z združevanjem upravnih sredstev z drugimi skupnimi podjetji pridobiti le malo potencialnih sinergij. Iz tega razloga bi se moralo Skupno podjetje SESAR 3 odločiti za izvzetje iz funkcij skupne zaledne službe, vzpostavljenih s to uredbo.

(88)

Glede na prednostne naloge Evropske komisije za obdobje 2019–-2024 „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ in „gospodarstvo za ljudi“ ter cilje politike, postavljene v okviru njenih sporočil o „oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope“, mora Evropa razviti kritične digitalne infrastrukture na podlagi omrežij 5G in zgraditi svoje tehnološke zmogljivosti v smeri tehnologije 6G, kar naj bi bilo izvedeno do leta 2030. Komisija je v tem okviru poudarila strateški pomen evropskega partnerstva za pametna omrežja in storitve za zagotovitev varnih storitev, ki temeljijo na povezljivosti, za potrošnike in podjetja. Te prednostne naloge je mogoče opraviti s povezovanjem ključnih akterjev, in sicer industrije, akademskih krogov in javnih organov, v okviru evropskega partnerstva, ki temelji na dosežkih pobude javno-zasebnega partnerstva na področju tehnologije 5G, v okviru katere so bili uspešno razviti tehnologija in standardi 5G.

(88)

Glede na prednostne naloge Komisije za obdobje 2019–-2024 „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ in „gospodarstvo za ljudi“ ter cilje politike, postavljene v okviru njenih sporočil o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope in Digitalnem kompasu do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje , mora Evropa razviti kritične digitalne infrastrukture na podlagi omrežij 5G in zgraditi svojo bazo znanja in tehnološke zmogljivosti v smeri tehnologije 6G ter novih komunikacijskih tehnologij , kar naj bi bilo izvedeno do leta 2030. Komisija je v tem okviru poudarila strateški pomen evropskega partnerstva za pametna omrežja in storitve za zagotovitev varnih storitev, ki temeljijo na povezljivosti, za potrošnike in podjetja. Te prednostne naloge je mogoče opraviti s povezovanjem ključnih akterjev, in sicer industrije, akademskih krogov , organizacij civilne družbe in javnih organov, v okviru evropskega partnerstva, ki temelji na dosežkih pobude javno-zasebnega partnerstva na področju tehnologije 5G, v okviru katere so bili uspešno razviti tehnologija in standardi 5G.

(89)

Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve je oblikovano za obravnavo vprašanj politike na področju digitalne infrastrukture ter za razširitev tehnološkega obsega raziskav in inovacij za omrežja 6G. Ob tesnem sodelovanju držav članic bi moralo okrepiti odziv na politiko Unije in družbene potrebe v zvezi z energijsko učinkovitostjo omrežja, kibernetsko varnostjo, tehnološko neodvisnostjo, zasebnostjo in etičnimi vprašanji ter bo obseg raziskav in inovacij razširilo z omrežij na zagotavljanje storitev v oblaku ter komponente in naprave, ki omogočajo storitve za državljane in širok razpon gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, prevoz, predelovalne dejavnosti in mediji.

(89)

Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve je oblikovano za obravnavo vprašanj politike na področju digitalne infrastrukture ter za razširitev tehnološkega obsega raziskav in inovacij za omrežja 6G ter druga komunikacijska omrežja . Ob tesnem sodelovanju držav članic bi moralo okrepiti odziv na politiko Unije in družbene potrebe v zvezi z energijsko učinkovitostjo omrežja, kibernetsko varnostjo, tehnološko neodvisnostjo in odpornostjo , zasebnostjo in etičnimi vprašanji ter bo obseg raziskav in inovacij razširilo z omrežij na zagotavljanje storitev v oblaku ter komponente in naprave, ki omogočajo storitve za državljane in širok razpon gospodarskih in socialnih sektorjev, kot so zdravstvo, prevoz, predelovalne dejavnosti in mediji.

(91)

Napredne infrastrukture 5G bodo podlaga za razvoj ekosistemov za digitalni in zeleni prehod ter v naslednjem koraku za pripravljenost Evrope, da uvede tehnologijo 6G. Program Instrument za povezovanje Evrope 2 – Digitalno ter program za digitalno Evropo in program InvestEU omogočajo priložnosti za razvoj digitalnih ekosistemov na podlagi tehnologije 5G in pozneje 6G. Ob upoštevanju širokega nabora javnih in zasebnih deležnikov, ki so udeleženi pri takih projektih uvajanja, je bistveno usklajevati vzpostavitev strateškega načrta, prispevanje k programskemu načrtovanju ter obveščanje in sodelovanje deležnikov v zvezi s takimi programi. Kot strateško podlago za te naloge bi moralo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve usklajevati razvoj strateških načrtov uvajanja v uporabo za zadevna področja uporabe, kot so sistemi 5G vzdolž cest in železnic. V teh načrtih bi morali biti med drugim določeni časovni načrti uvajanja v uporabo, glavne možnosti za modele sodelovanja in druge strateške zadeve.

(91)

Napredne infrastrukture 5G so lahko podlaga za razvoj ekosistemov za digitalni in zeleni prehod ter v naslednjem koraku za pripravljenost Evrope, da na pregleden in odprt način uvede tehnologijo 6G , saj bi z oblikovanjem svetovnih standardov 6G znižali stroške, vzpostavili učinkovitejše digitalne dobavne verige in pospešili inovacije . Program Instrument za povezovanje Evrope 2 – Digitalno ter program za digitalno Evropo in program InvestEU omogočajo priložnosti za razvoj digitalnih ekosistemov na podlagi tehnologije 5G in pozneje 6G. Ob upoštevanju širokega nabora javnih in zasebnih deležnikov, ki so udeleženi pri takih projektih uvajanja, je bistveno omogočiti vzpostavitev strateškega načrta, prispevanje k programskemu načrtovanju ter obveščanje in sodelovanje deležnikov v zvezi s takimi programi. Kot strateško podlago za te naloge bi moralo Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve usklajevati razvoj strateških načrtov uvajanja v uporabo za zadevna področja uporabe, kot so sistemi 5G vzdolž cest in železnic. V teh načrtih bi morali biti med drugim določeni časovni načrti uvajanja v uporabo , tehnološka priporočila , glavne možnosti za modele sodelovanja in druge strateške zadeve.

6a.

9.

„dodatna dejavnost“ pomeni dejavnost zunaj glavnega dela programa dela, ki ne prejema finančne podpore iz skupnega podjetja, vendar prispeva k njegovim ciljem in je neposredno povezana z uporabo rezultatov projektov v okviru tega skupnega podjetja ali njegovih preteklih pobud ali ustvarja pomembno dodano vrednost Unije;

9.

„dodatna dejavnost“ pomeni dejavnost , ki je vključena v letni načrt dodatnih dejavnosti, priložen h glavnemu delu programa dela, in ki ne prejema finančne podpore iz skupnega podjetja, vendar prispeva k njegovim ciljem in je neposredno povezana z uporabo rezultatov projektov v okviru tega skupnega podjetja ali njegovih preteklih pobud ali ustvarja pomembno dodano vrednost Unije in prispeva k politikam Unije;

(a)

krepiti in povezovati znanstvene in tehnološke zmogljivosti Unije, da se podpreta ustvarjanje in razširjanje visokokakovostnega novega znanja, zlasti za spopadanje z globalnimi izzivi, zaščito konkurenčnosti Unije, trajnostnost in prispevanje k okrepljenemu evropskemu raziskovalnemu prostoru;

(a)

krepiti in povezovati znanstvene , inovacijske in tehnološke zmogljivosti Unije , držav članic in regij , da se podpreta ustvarjanje in razširjanje visokokakovostnega novega znanja, zlasti za spopadanje z globalnimi družbenimi izzivi, zaščito in krepitev konkurenčnosti Unije, evropsko dodano vrednost, odpornost in trajnostnost ter prispevanje k okrepljenemu evropskemu raziskovalnemu prostoru;

(b)

zagotavljati trajnostno usmerjeno svetovno vodilno vlogo vrednostnih verig Unije in odprto strateško avtonomijo Unije v ključnih tehnologijah in industrijah v skladu z industrijsko strategijo za Evropo;

(b)

zagotavljati trajnostno usmerjeno svetovno vodilno vlogo in odpornost vrednostnih verig Unije in ohranjati strateško avtonomijo Unije v ključnih tehnologijah in industrijah v skladu z industrijsko strategijo in strategijo za MSP za Evropo , evropskim zelenim dogovorom, drugimi politikami Unije in evropskim načrtom za okrevanje, pri tem pa ohranjati odprto gospodarstvo ;

(c)

razvijati in pospeševati uvajanje inovativnih rešitev po vsej Uniji za obravnavo podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih globalnih družbenih izzivov, ki prispevajo k strateškim prednostnim nalogam Unije, zlasti za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in doseganje podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

(c)

razvijati in pospeševati uvajanje inovativnih rešitev po vsej Uniji za obravnavo podnebnih, okoljskih, zdravstvenih , digitalnih in drugih globalnih družbenih izzivov, ki prispevajo k strateškim prednostnim nalogam Unije, pospeševati gospodarsko rast Unije in podpirati inovacijski ekosistem, pri tem pa doseči cilje OZN glede trajnostnega razvoja in podnebno nevtralnost v Uniji najpozneje do leta 2050 , v skladu s Pariškim sporazumom .

(a)

povečati kritično maso in znanstvene zmogljivosti v medsektorskih in meddisciplinarnih raziskavah in inovacijah po vsej Uniji;

(a)

povečati kritično maso ter znanstvene in tehnološke zmogljivosti v  sodelovalnih, medsektorskih in meddisciplinarnih raziskavah in inovacijah po vsej Uniji;

(b)

pospešiti družbeni, ekološki in gospodarski prehod na področjih in v sektorjih, ki so strateškega pomena za prednostne naloge Unije, zlasti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v skladu s cilji, določenimi v okviru evropskega zelenega dogovora;

(b)

pospešiti zeleni in digitalni prehod na področjih in v sektorjih, ki so strateškega pomena za prednostne naloge Unije, zlasti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v skladu s  podnebnimi in energetskimi cilji, določenimi v okviru evropskega zelenega dogovora in evropskih podnebnih pravil, pa tudi za prispevanje k okolju z ničelnim onesnaževanjem in brez strupov ter za ohranjanje in obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti ;

(c)

povečati inovacijske zmogljivosti in uspešnost obstoječih in novih evropskih raziskovalnih in inovacijskih vrednostnih verig, tudi v  malih in srednjih podjetjih (MSP) ;

(c)

povečati raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uspešnost obstoječih in novih evropskih ekosistemov in vrednostnih verig, tudi v  MSP in zagonskih podjetjih;

(d)

pospešiti uvajanje, uporabo in razširjanje inovativnih rešitev v okrepljenih evropskih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemih, tudi s široko in zgodnjo udeležbo in soustvarjanjem končnih uporabnikov, državljanov ter regulativnih organov in organov za standardizacijo;

(d)

pospešiti uvajanje, uporabo in razširjanje inovativnih rešitev , tehnologij, storitev ter znanj in spretnosti v okrepljenih evropskih raziskovalnih in inovacijskih ter industrijskih ekosistemih in končno tudi v družbi , tudi s široko in zgodnjo udeležbo in soustvarjanjem končnih uporabnikov, vključno z MSP, zagonskimi podjetji, potrošniških organizacij , državljanov ter regulativnih organov in organov za standardizacijo;

(da)

prispevati k zmanjšanju pomanjkanja specifičnih znanj in spretnosti po vsej Uniji z ozaveščanjem in podporo pri krepitvi novega znanja in človeškega kapitala na svojih raziskovalnih področjih; prispevati k hitrejšemu izpopolnjevanju in prekvalifikaciji evropskih delavcev ter k večji udeležbi MSP v industrijskih ekosistemih, povezanih z delovanjem skupnih podjetij; po vsej Uniji olajšati vključevanje ustreznih znanstvenih in inovacijskih kompetenc v evropske raziskovalne in inovacijske ekosisteme in vrednostne verige;

(e)

zagotavljati izboljšave za okolje in produktivnost pri novih izdelkih in storitvah z izkoriščanjem zmogljivosti in virov Unije.

(e)

zagotavljati izboljšave za okolje ter dosegati prihranke energije in virov, pa tudi izboljšave glede trajnostnosti, družbenih vidikov, produktivnosti in krožnosti pri novih izdelkih , tehnologijah, uporabi in storitvah z  medsebojnim povezovanjem in popolnim izkoriščanjem zmogljivosti in virov Unije.

(ea)

prispevati k premostitvi razkoraka med spoloma na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike v Evropi ter k vključevanju vidika spola v rezultate raziskav, ki se razvijajo v okviru evropskih partnerstev, in s tem doseči boljšo usklajenost evropskih partnerstev s cilji Komisije glede enakosti spolov;

(eb)

iskati načine za obveščanje študentov, ki bi želeli nadaljevati poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na drugih področjih, povezanih z operativnimi dejavnostmi skupnih podjetij;

(a)

krepiti in razširjati odličnost, tudi s spodbujanjem širše udeležbe po vsej Uniji;

(a)

krepiti in razširjati odličnost, tudi s spodbujanjem širše udeležbe in geografske uravnoteženosti po vsej Uniji , in sicer tudi udeležbe držav članic, ki imajo v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov skromne ali povprečne rezultate na področju inovacij ;

(aa)

spodbujati in nagrajevati znanstveno odličnost, tudi z zagotavljanjem, da se pri izvajanju dejavnosti upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in ugotovitve temeljnih raziskav;

(c)

krepiti povezavo med raziskovalnimi, inovacijskimi in, kadar je ustrezno, izobraževalnimi ter drugimi politikami, vključno z dopolnjevanjem z raziskovalnimi in inovacijskimi politikami in dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(c)

krepiti povezavo med raziskovalnimi, inovacijskimi in, kadar je ustrezno, politikami enakosti spolov ter izobraževalnimi in drugimi politikami, vključno z dopolnjevanjem z  znanji in spretnostmi, raziskovalnimi in inovacijskimi politikami in dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(ca)

spodbujati odgovorne raziskave in inovacije, ob upoštevanju previdnostnega načela;

(cb)

krepiti upoštevanje vidika spola na področju raziskav in inovacij, tudi v vseh skupnih podjetjih;

(e)

okrepiti mednarodno sodelovanje;

(e)

okrepiti mednarodno sodelovanje v skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije ter spodbujati evropsko konkurenčnost in vodilni položaj v industriji, pri tem pa spoštovati strateško avtonomijo Unije, vendar hkrati ohraniti odprto gospodarstvo ;

(f)

povečati ozaveščenost javnosti, sprejemanje, povpraševanje in uporabo novih rešitev z vključevanjem državljanov in končnih uporabnikov v procese skupnega snovanja in soustvarjanja;

(f)

povečati ozaveščenost javnosti, sprejemanje, povpraševanje in uporabo novih rešitev z vključevanjem državljanov , organizacij civilne družbe, potrošniških organizacij in končnih uporabnikov , vključno z MSP in zagonskimi podjetji, v procese skupnega snovanja in soustvarjanja;

(g)

spodbujati izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij ter dejavno razširjati in izkoriščati rezultate , zlasti za spodbujanje zasebnih naložb in razvoj politike ;

(g)

spodbujati aktivno razširjanje, uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter njihovo izkoriščanje, tudi za oblikovanje politike, in sicer s standardizacijo , naročanjem inovativnih rešitev in predkomercialnim naročanjem, da bi pospešili proces uvajanja dosežkov raziskav in rezultatov na svojih raziskovalnih področjih na trg ;

(h)

pospeševati industrijsko preobrazbo, tudi z izboljšanimi znanjem in spretnostmi za inovacije;

(h)

pospeševati industrijsko preobrazbo in odpornost v vseh vrednostnih verigah , tudi z izboljšanimi znanjem in spretnostmi za inovacije;

(ha)

dvigniti raven znanj in spretnosti ter izkušenj med študenti, predstavniki akademskega sveta in strokovnjaki v Uniji, in sicer s spodbujanjem oblikovanja posebnih univerzitetnih in izobraževalnih programov na različnih področjih, v katerih bo posebna pozornost namenjena vidiku spola in zagotavljanju kar največje geografske pokritosti v Uniji;

(i)

podpirati izvajanje povezanih politik Unije na podlagi dokazov ter regulativne dejavnosti in dejavnosti za standardizacijo in trajnostne naložbe na evropski in svetovni ravni.

(i)

podpirati izvajanje povezanih politik Unije na podlagi znanstvenih dokazov ter regulativne dejavnosti in dejavnosti za standardizacijo in trajnostne naložbe na nacionalni, evropski in svetovni ravni.

(a)

zagotavljajo finančno podporo, večinoma v obliki nepovratnih sredstev, za posredne ukrepe na področju raziskav in razvoja, izbrane na javnih in konkurenčnih razpisih, razen če ni drugače določeno v njihovem programu dela;

(a)

zagotavljajo finančno podporo, večinoma v obliki nepovratnih sredstev, za posredne ukrepe na področju raziskav in razvoja, izbrane na javnih , poštenih, preglednih in konkurenčnih razpisih, razen v utemeljenih primerih, ki se določijo v njihovem programu dela;

(b)

razvijajo tesno sodelovanje in zagotavljajo usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi, tudi z dodelitvijo dela proračuna skupnega podjetja skupnim razpisom, kjer je ustrezno;

(b)

razvijajo tesno sodelovanje in zagotavljajo usklajevanje in sinergijo z drugimi evropskimi partnerstvi, tudi z dodelitvijo dela proračuna skupnega podjetja skupnim razpisom, kjer je ustrezno;

(c)

iščejo sinergije z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvajanje inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalno sodelovanje, kot so skladi kohezijske politike, v skladu s strategijami za pametno specializacijo, ter, kjer je ustrezno, možnosti za nadaljnje financiranje iz takih dejavnosti in programov;

(c)

iščejo in zagotavljajo učinkovito sinergijo z ustreznimi dejavnostmi in programi na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uporabo inovativnih rešitev in njihovo uvajanje na trg ter usposabljanje , izobraževanje in regionalno sodelovanje, kot so skladi kohezijske politike – v skladu s strategijami za pametno specializacijo –, iščejo pa tudi sinergijo z evropskimi finančnimi institucijami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka, in z ustreznimi industrijskimi zavezništvi ter dobrodelnimi ustanovami in skrbniškimi skladi ;

(ca)

krepijo povezavo med raziskavami, inovacijami in ukrepi, predvidenimi v sporočilu Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (program znanj in spretnosti za Evropo), zlasti med tistimi, ki so namenjeni razvoju znanj in spretnosti za podpiranje zelenega in digitalnega prehoda ter povečanju števila diplomantov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, še posebej v industrijskih ekosistemih, povezanih z delovanjem skupnih podjetij;

(d)

zagotavljajo, da njihovo delovanje prispeva k strateškemu večletnemu načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju ter drugim zahtevam programa Obzorje Evropa iz [členov 45 in 47] uredbe o programu Obzorje Evropa, kot je izvajanje skupnega okvira za povratne informacije o politiki;

(d)

zagotavljajo, da njihovo delovanje prispeva k strateškemu večletnemu načrtovanju, poročanju, spremljanju in ocenjevanju , ne da bi se pri tem povečalo njihovo upravno breme ali upravno breme njihovih upravičencev, ter drugim zahtevam programa Obzorje Evropa iz [členov 45 in 47] uredbe o programu Obzorje Evropa, kot je izvajanje skupnega okvira za povratne informacije o politiki;

(e)

spodbujajo udeležbo MSP v svojih dejavnostih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje informacij MSP v skladu s cilji programa Obzorje Evropa;

(e)

spodbujajo in zagotavljajo udeležbo MSP in zagonskih podjetij ter njihovih združenj v svojih dejavnostih ter MSP in zagonskim podjetjem pravočasno zagotavljajo informacije, v skladu s cilji programa Obzorje Evropa; po potrebi navedejo, pri katerih razpisih je usklajevalna vloga namenjena MSP ali zagonskim podjetjem;

(ea)

oblikujejo ukrepe za privabljanje novih udeležencev, vključno z MSP, k raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim skupnih podjetij ter za širjenje sodelovalnih omrežij ter spodbujanje boljšega povezovanja obstoječih nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov in omrežij med seboj in na višjih ravneh, vse do evropske;

(eb)

spodbujajo in zagotavljajo vključevanje mladih raziskovalcev in postdoktorskih študentov v dejavnosti ustreznega skupnega podjetja, v tesni sinergiji z dejavnostmi programa Marie Skłodowska-Curie;

(f)

mobilizirajo vire iz javnega in zasebnega sektorja, potrebne za doseganje ciljev iz te uredbe;

(f)

mobilizirajo vire iz javnega in zasebnega sektorja ter , kadar je mogoče, tudi dodatne vire, ki so potrebni za doseganje ciljev iz te uredbe;

(g)

spremljajo napredek pri doseganju ciljev iz te uredbe in ciljev iz [člena 45] uredbe o programu Obzorje Evropa in [Priloge  V] k navedeni uredbi;

(g)

spremljajo napredek pri doseganju ciljev iz te uredbe in ciljev iz [člena 45] uredbe o programu Obzorje Evropa ter iz [Prilog III in V] k navedeni uredbi;

(h)

opredelijo in izvajajo svoj program dela;

(h)

oblikujejo strateški načrt za raziskave in inovacije, na podlagi katerega določijo in izvajajo svoj program dela;

(i)

vzpostavljajo povezave z najširšim razponom deležnikov, med drugim z decentraliziranimi agencijami, raziskovalnimi organizacijami in univerzami, končnimi uporabniki in javnimi organi, zlasti za opredelitev prednostnih nalog in dejavnosti posamezne pobude ter zagotavljanje vključenosti;

(i)

vzpostavljajo povezave z najširšim razponom deležnikov, med drugim z decentraliziranimi agencijami, raziskovalnimi organizacijami in univerzami, organizacijami civilne družbe, končnimi uporabniki , združenji MSP in javnimi organi, zlasti za določitev prednostnih nalog in dejavnosti posamezne pobude ter zagotavljanje vključenosti , odprtosti in dodane vrednosti za družbo ;

(j)

izvajajo dejavnosti informiranja, komuniciranja, objavljanja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, pri čemer se smiselno uporablja [člen 46] uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih iz financiranih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na voljo in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov programa Obzorje Evropa;

(j)

izvajajo dejavnosti informiranja, komuniciranja, objavljanja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, pri čemer se uporabljata člena 10 in 39 te uredbe ter smiselno uporablja [člen 46] uredbe o programu Obzorje Evropa, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih iz financiranih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na voljo splošni javnosti in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov programa Obzorje Evropa na uporabniku prijazen način ;

(ja)

spodbujajo kampanje ozaveščanja, izobraževalne dejavnosti in dejavnosti razširjanja informacij, in sicer s sodelovanjem akademskih in znanstvenih omrežij ter mrež znanja, in na svojih spletnih mestih zagotavljajo ustrezne informacije, vključno z objavljanjem ustreznih dokumentov;

(l)

prispevajo k razvoju učinkovitejšega stičišča znanosti in politike, spodbujanju odprte znanosti z zagotavljanjem boljšega izkoriščanja rezultatov in obravnavi potreb politike ter k spodbujanju hitrejšega širjenja in uporabe rezultatov;

(l)

prispevajo k razvoju učinkovitejšega stičišča znanosti in politike, spodbujanju odprte znanosti in spoštovanju njenih načel iz členov 14 in 39 uredbe o programu Obzorje Evropa ter k obravnavi potreb politike , pa tudi k spodbujanju hitrejšega izkoriščanja, širjenja in uporabe rezultatov ter večje prepoznavnosti, kot je določeno v členu 51(1) uredbe o programu Obzorje Evropa ; skupna podjetja določijo stroga pravila za odstopanja od zahtev glede odprtega dostopa, določenih v uredbi o programu Obzorje Evropa, Komisija pa spremlja prakse, povezane z odprtim dostopom, vse izjeme pa bi morale biti pregledno navedene na ustreznih spletnih mestih.

(n)

podpirajo Komisijo pri razvoju in izvajanju zanesljivih tehničnih meril za pregled na znanstveni podlagi v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 o trajnostnih naložbah s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja tega člena v gospodarskem sektorju , v katerem delujejo, da bi po potrebi zagotovili ad hoc povratne informacije za oblikovanje politike ;

(n)

podpirajo Komisijo pri razvoju in izvajanju zanesljivih tehničnih meril za pregled na znanstveni podlagi v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852, kadar dejavnosti skupnih podjetij spadajo na področje uporabe te uredbe ;

(o)

spoštujejo načelo , da se ne škoduje bistveno , v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2020/852 in upoštevajo določbe navedene uredbe za izboljšanje dostopa do vzdržnega financiranja, kjer je ustrezno;

(o)

pri dejavnostih skupnih podjetij , ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2020/852 , v skladu z njenim členom 17 spoštujejo načelo, da se ne škoduje bistveno in upoštevajo določbe navedene uredbe za izboljšanje dostopa do trajnostnega financiranja, kjer je ustrezno;

(ga)

spodbujanje izmenjave primerov dobre prakse med skupnimi podjetji.

(a)

zagotavlja skrbno in pravočasno spremljanje napredka raziskovalnega in inovacijskega programa skupnega podjetja ter posameznih ukrepov, povezanih s prednostnimi nalogami Komisije in strateškim načrtom za raziskave in inovacije, in po potrebi sprejme popravne ukrepe za zagotovitev, da skupno podjetje dosega svoje cilje;

(a)

sprejme ukrepe za izvajanje splošnih, posebnih in operativnih ciljev skupnega podjetja, oceni njihovo učinkovitost in vpliv, zagotavlja skrbno in pravočasno spremljanje napredka raziskovalnega in inovacijskega programa skupnega podjetja ter posameznih ukrepov, povezanih s prednostnimi nalogami glede na splošne cilje in politike Unije ter s strateškim načrtom za raziskave in inovacije, in po potrebi sprejme popravne ukrepe za zagotovitev, da skupno podjetje dosega svoje cilje;

(b)

oceni, sprejme ali zavrne vloge za članstvo v skladu s členom 7;

(b)

oceni, sprejme ali zavrne vloge za članstvo v skladu s členom 7 , pri čemer upošteva nasvet znanstvenega svetovalnega organa v skladu s členom 19 in potencialno navzkrižje interesov ;

(c)

oceni, sprejme ali zavrne vloge potencialnih prispevajočih partnerjev v skladu s členom 9;

(c)

oceni, sprejme ali zavrne vloge potencialnih prispevajočih partnerjev v skladu s členom 9 , pri čemer upošteva nasvet znanstvenega svetovalnega organa v skladu s členom 19 in potencialno navzkrižje interesov ;

(i)

imenuje in razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo;

(i)

na podlagi odprtega in preglednega postopka imenuje in razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo v skladu s členom 17, in sicer tudi z določitvijo nabora ključnih kazalnikov uspešnosti za oceno njegove uspešnosti ;

(j)

na začetku pobude sprejme strateški načrt za raziskave in inovacije ter ga med celotnim trajanjem programa Obzorje Evropa po potrebi spremeni. V strateškem načrtu za raziskave in inovacije se opredelijo načrtovani učinek partnerstva, predvideni nabor dejavnosti, merljivi pričakovani izidi, viri, rezultati in mejniki v določenem časovnem okviru. Opredelijo se tudi druga evropska partnerstva, s katerimi skupno podjetje vzpostavi formalno in redno sodelovanje, ter možnosti za sinergije med dejavnostmi skupnega podjetja in nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami na podlagi informacij, ki jih prejmejo sodelujoče države ali skupina predstavnikov držav, ter sinergije z drugimi programi Unije;

(j)

na začetku pobude sprejme strateški načrt za raziskave in inovacije ter ga med celotnim trajanjem programa Obzorje Evropa po potrebi spremeni na podlagi prispevkov vseh partnerjev, vključno z zasebnim sektorjem, znanstveno skupnostjo, predstavniki držav članic in organizacijami civilne družbe, dejavnimi na področju zadevnega skupnega podjetja . V strateškem načrtu za raziskave in inovacije se opredelijo načrtovani učinek partnerstva, predvideni nabor dejavnosti, merljivi pričakovani izidi, viri, rezultati in mejniki v določenem časovnem okviru. V tem načrtu se tudi navedejo druga evropska partnerstva, s katerimi skupno podjetje vzpostavi formalno in redno sodelovanje, ter možnosti za sinergijo med dejavnostmi skupnega podjetja in nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami na podlagi informacij, ki jih prejmejo sodelujoče države ali skupina predstavnikov držav, ter – na podlagi smernic Komisije – sinergijo z drugimi programi in politikami Unije , vključno z ukrepi, predvidenimi v programu znanj in spretnosti za Evropo ;

(k)

sprejme program dela in ustrezne ocene odhodkov, kot jih predlaga izvršni direktor za izvajanje strateškega načrta za raziskave in inovacije, vključno z upravnimi dejavnostmi, vsebino razpisov za zbiranje predlogov, raziskovalnimi področji, ki so odvisna od skupnih razpisov in sodelovanja z drugimi partnerstvi, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja, pri čemer posebno pozornost posveti povratnim informacijam za zahteve politike;

(k)

sprejme program dela in ustrezne ocene odhodkov, kot jih predlaga izvršni direktor za izvajanje strateškega načrta za raziskave in inovacije, vključno z upravnimi dejavnostmi, vsebino razpisov za zbiranje predlogov – pri čemer dosledno zagotavlja, da nekateri razpisi vključujejo tudi nižje ravni tehnološke pripravljenosti –, merili, ki bodo spodbujala tako uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko raznolikost , raziskovalnimi področji, ki so odvisna od skupnih razpisov in sodelovanja z drugimi partnerstvi , sinergijami z drugimi programi Unije , veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbire, oddaje in pregledovanja , vključno s posebnimi postopki za ugotavljanje in preprečevanje navzkrižja interesov , pri čemer posebno pozornost posveti povratnim informacijam za zahteve politike;

(ka)

podpira prepoznavnost in odprtost dejavnosti skupnih podjetij ter sprejema ukrepe, da bi k dejavnostim skupnega podjetja pritegnil nove partnerje, zlasti MSP, univerze, raziskovalne ustanove in organizacije civilne družbe, hkrati pa zagotovil učinkovit nadzor s strani splošne javnosti in organizacij civilne družbe;

(ma)

sprejme ustrezne in korektivne ukrepe na podlagi rezultatov vmesne ocene, ki jo izvede Komisija v skladu z določbami člena 171, in rezultatov letne revizije, ki jo opravi Evropsko računsko sodišče;

(n)

oceni konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki in proračunom, dodeljenim skupnim razpisom z drugimi evropskimi partnerstvi;

(n)

oceni in odobri konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki in proračunom, dodeljenim skupnim razpisom z drugimi evropskimi partnerstvi;

(s)

odobri seznam ukrepov, ki so bili izbrani za financiranje;

(s)

po posvetu z znanstvenim svetovalnim organom odobri seznam ukrepov, ki so bili izbrani za financiranje , če je to ustrezno ;

(u)

sprejme pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v skupno podjetje ali uporabi pripravnikov;

(u)

sprejme pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov , tudi o njihovem plačilu, v skupno podjetje ali uporabi pripravnikov;

(w)

po potrebi Komisiji predloži zahtevo za spremembo te uredbe , ki jo predlaga član skupnega podjetja ;

(w)

zbira in po potrebi Komisiji predloži zahteve za spremembo te uredbe;