Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Kako bodo industrijski ekosistemi prispevali k strateški avtonomiji EU in blaginji državljanov?

(raziskovalno mnenje)

(2022/C 194/06)

Poročevalka:

Sandra PARTHIE

Zaprosilo	francosko predsedstvo Sveta Evropske unije, 21. 9. 2021
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	13. 12. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 1. 2022
Plenarno zasedanje št.	566
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	244/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Če naj evropska gospodarstva ostanejo konkurenčna na svetovni ravni, se morajo podjetja v mnogih sektorjih prilagoditi novim globalnim konkurentom, preoblikovati poslovne modele in ponovno ovrednotiti dobavne verige. Sledile bodo spremembe, ki bodo strukturne narave in včasih celo prelomne, ne le za podjetja, temveč tudi za ljudi in pogoje, v katerih delajo. EESO opozarja na načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen, in poziva k dialogu z vsemi ustreznimi akterji o upravljanju teh strukturnih sprememb.

1.2

Odprtost trgovini, naložbam in drugim oblikam mednarodnega sodelovanja je moč EU ter vir njene rasti in blaginje. EESO podpira ambicije EU, da bi prevzela večjo odgovornost za lastno varnost, zmanjšala enostransko odvisnost na kritičnih področjih in povečala svoje sposobnosti, da si sama določa in izvaja prednostne naloge, s čimer bi si zagotovila položaj, v katerem bi bila gospodarsko konkurenčna in odpornejša.

1.3

Za zmanjšanje tveganja strateškega ali strukturnega pomanjkanja, diverzifikacijo, zaščito intelektualne lastnine ter za pošteno in na pravilih temelječo konkurenco med državami članicami ter z drugimi svetovnimi partnerji je treba ukrepati na evropski ravni z zakonskim urejanjem in določanjem standardov, pri čemer se je treba izogniti protekcionizmu. EU mora biti sposobna, da v okviru svojih mednarodnih in svetovnih zavezništev odkriva kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter predpisov o zdravju in varnosti tako ljudi kot okolja vzdolž vseh vrednostnih in dobavnih verig.

1.4

EESO priporoča, naj EU za učvrstitev svoje proizvodne baze poveča izdatke za razvoj, raziskave in inovacije ter okrepi tudi druge z njimi povezane instrumente financiranja, kot so medregionalni instrument za naložbe v inovacije (1). Tako bo vsaj v enakovrednem položaju z drugimi svetovnimi regijami in bo lahko omogočala prepotrebne inovacije.

1.5

EESO poleg tega priporoča, da se novi program znanj in spretnosti prilagodi prihodnjim potrebam na trgu dela. Rezultat pristopa, ki temelji na industrijskih ekosistemih, bi morala biti večja blaginja državljanov EU v smislu kakovostnih delovnih mest, dohodkov in dostopa do vseživljenjskega učenja. Glede tega EESO poudarja svojo podporo evropskemu paktu za znanja in spretnosti, ki je ključen za dolgoročne zaposlitvene možnosti evropskih državljanov.

1.6

EESO meni, da je pomembno doseči resnično navzgor usmerjeno konvergenco gospodarstev EU, zlasti v smislu produktivnosti, socialnih standardov, zdravja in varnosti pri delu ter okolju prijazne proizvodnje. Konkurenčnost evropskega enotnega trga je v veliki meri odvisna od razvoja in izkoriščanja celotnega potenciala vseh nacionalnih gospodarstev, ki so še vedno na zelo različnih stopnjah ter zato potrebujejo različne in ciljno usmerjene politike. Cilj bi moralo biti izkoreninjenje ekonomskih neenakosti med državami članicami. Naložbe v raziskave, razvoj in nove tehnologije so ključnega pomena.

1.7

EESO se strinja z oceno OECD, da za uravnotežen pregled blaginje potrebujemo obsežne preglednice statističnih podatkov, ki bodo izražale to, kar je ljudem najpomembnejše, in zajemale najrazličnejše rezultate, kot so dohodki, zdravje, družbene vezi, varnost in okolje. Upoštevati je treba več kot zgolj povprečja po državah, da bi razumeli, ali se življenje izboljšuje, pa tudi, za koga. Prav tako ne smemo meriti le današnje blaginje, temveč tudi vire, s katerimi jo bo mogoče ohranjati v prihodnje. Konec koncev lahko ljudje strukturne spremembe dojemajo kot grožnjo, kljub rezultatom ekonomskih analiz. Razloge za večji uspeh populističnih strank na volitvah povsod po EU, pa tudi za izid glasovanja o brexitu, je mogoče iskati v občutku volivcev, da so zaradi globalizacije izgubili pravice in nadzor nad svojimi življenjskimi odločitvami. Tega občutka statistični podatki ne morejo ublažiti. Oblikovalci politik morajo socialne partnerje in organizacije civilne družbe v veliko večji meri vključiti v obravnavanje nezadovoljstva državljanov in njihovih strahov, da jih bo prizadela socialna stiska, pa tudi v pripravo in izvajanje rešitev na lokalni in regionalni ravni. EESO podpira bolj odprto in participaciji naklonjeno upravljanje podjetij, vključno z obveščanjem delavcev na ravni podjetij, posvetovanjem z njimi in njihovo udeležbo.

2.   Ozadje mnenja in zakonodajnega predloga

2.1

EESO opozarja na sklepe Evropskega sveta z dne 1. in 2. oktobra 2020, v katerih je koncept strateške avtonomije opredeljen kot osrednja značilnost notranjega trga, industrijske politike in digitalnega sektorja. Poudarja tudi sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 13. novembra 2020, v katerih je navedeno, da zgornje vključuje tudi opredelitev in zmanjšanje strateške odvisnosti ter povečanje odpornosti v najobčutljivejših industrijskih ekosistemih in na posebnih področjih, kot so zdravstvo, obrambna industrija, vesolje, digitalna tehnologija, energija, industrija mobilnosti in kritične surovine.

2.2

Cilji odprte strateške avtonomije so stabilnost, razširjanje evropskih standardov in spodbujanje vrednot EU. Ti cilji so izraženi v več nedavnih pobudah, kot so sporočilo o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope iz februarja 2020, sporočilo o neposrednih tujih naložbah (uredba o pregledu neposrednih tujih naložb), sprejeto marca 2020, mehanizem EU za pregled neposrednih tujih naložb, ki je bil sprejet leta 2019 in se je začel v celoti izvajati oktobra 2020, strategija za podatke iz novembra 2020, pregled trgovinske politike iz februarja 2021, v katerem je poudarjena odprta strateška avtonomija, in sedanje delo v zvezi z učinkovitim instrumentom proti prisili. Predlog uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah iz julija 2021 pa je dober primer vse večje ozaveščenosti o okoljskih temah v EU.

2.3

Cilj lizbonske strategije iz leta 2000 je bil, da bi EU postala na znanju temelječa gospodarstvo in družba. Z njo so bili uvedeni merljivi kazalniki in izpostavila je potrebo po podpori ljudem pri vseživljenjskem učenju. Pakt za znanja in spretnosti je ključnega pomena z vidika izobraževanja ter strokovnih izkušenj in znanja, saj so nekatere industrijske panoge v okviru dvojnega, tj. digitalnega in okoljskega prehoda, pred veliko preobrazbo. Poleg tega – kot je poudarjeno v načrtu za znanja in spretnosti – so glavni akterji, kot so podjetja, sindikati, raziskovalne in izobraževalne ustanove ali ustanove za usposabljanje ter javne oblasti, nepogrešljivi pri obravnavanju sektorskih potreb po znanju in spretnostih. EESO pozdravlja delo Evropske komisije in sektorskih partnerjev, kot sta Sector Skills Council (svet za sektorska znanja in spretnosti) ter European Sector Skills Alliances (evropska zavezništva za panožna znanja in spretnosti), katerega namen je odpraviti neskladje v znanju in spretnostih med povpraševanjem industrije in ponudbo izobraževanja (2).

2.4

EESO opozarja tudi na delo Komisije v zvezi z odpornostjo na področju kritičnih surovin (3), s katerim želi začrtati pot do večje trajnosti in varnosti, na svoje mnenje na to temo (4) ter na mnenja, ki jih je pripravil o različnih industrijskih ekosistemih in sektorjih (5).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EU temelji na odprtem modelu gospodarstva. Njen delež v svetovnem uvozu znaša 14 %, 16 % svetovnega izvoza pa izhaja iz EU. EESO se strinja, da mora evropska industrijska politika nujno najti načine in sredstva za zmanjšanje enostranske odvisnosti od drugih na strateških področjih, ki segajo od tehnologije do prehrane in zdravstva. Industrijska politika z močno industrijsko proizvodno bazo bi morala biti zmožna, da ublaži možne negativne posledice motenj. Zanesljivo oskrbo je mogoče doseči tudi s partnerstvi z „enako mislečimi državami“, kot je Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo (EU-US Trade and Technology Council, TTC), katerega namen je navezovati takšna partnerstva. Za zaščito pred trgovinskimi neravnovesji EESO podpira prizadevanja EU za uvedbo in izboljšanje instrumentov trgovinske zaščite, kot so mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb (6), instrument EU za mednarodno javno naročanje (7) in uredba za odpravljanje izkrivljanj, ki jih na notranjem trgu povzročajo tuje subvencije, ki jo je Evropska komisija predlagala maja 2021 (8).

3.2

Analiza strateške odvisnosti od spodaj navzgor, ki jo je opravila Evropska komisija, je pokazala, da odvisnost v najbolj občutljivih ekosistemih znaša samo 0,6 % vrednosti blaga, uvoženega iz držav zunaj EU. Tako so se mnoge vrednostne verige med pandemijo izkazale za izjemno odporne. EESO močno podpira delo Komisije za opredelitev strateške odvisnosti in strateških zmogljivosti. Analiza je pokazala tudi, da 137 od 5 200 uvoženih proizvodov v EU pripada občutljivim ekosistemom, od katerih je EU močno odvisna – predvsem v energetsko intenzivnih industrijskih panogah (kot so surovine) in zdravstvenih ekosistemih (kot so aktivne farmacevtske sestavine), pa tudi pri proizvodih, ki so pomembni za podporo zelenega in digitalnega prehoda. Iz Kitajske EU uvozi 52 % proizvodov, od katerih je odvisna. Pri 34 proizvodih je ranljivost potencialno večja zaradi njihovih majhnih možnosti za nadaljnjo diverzifikacijo in nadomestitev s proizvodnjo EU. Za izboljšanje konkurenčnosti evropske industrije so potrebne trdne politike na področju trajnostne energije in digitalne tehnologije. EESO poudarja, da so evropski akterji na področjih digitalnega zdravstva in energije iz obnovljivih virov med vodilnimi na svetu.

3.3

Za odprto strateško avtonomijo so značilne proizvodne zmogljivosti v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, na evropskem enotnem trgu, zlasti za blago visoke vrednosti, pri katerem je nujno ohranjati tehnološki in inovacijski potencial EU. Ocena Komisije na primer kaže, da je svetovni tržni delež Evrope v robotiki 33 %, na področju vgradnih sistemov 30 %, na področju polprevodnikov za avtomobilsko industrijo 55 %, na področju polprevodniške opreme 20 %, na področju fotonskih komponent pa 20 % (9). Ob vse večji mednarodni konkurenci in nezakoniti konkurenci strateška avtonomija vključuje mehanizme trgovinske zaščite. Industrijska politika EU je tako tesno povezana z močno trgovinsko politiko in politiko varstva konkurence.

3.4

EESO poudarja, da povečanje odprte strateške avtonomije vključuje krepitev odpornosti enotnega trga, vlaganja v kompetence in tehnološke zmogljivosti EU ter vire za lastne raziskave in razvoj, diverzifikacijo proizvodnih in dobavnih verig, skrb za digitalno suverenost, ustvarjanje strateških zalog, spodbujanje in privabljanje naložb in proizvodnje v Evropi z izboljšanjem pogojev, v katerih poslujejo podjetja, raziskovanjem alternativnih rešitev in modelov krožnega gospodarstva ter spodbujanjem širokega industrijskega sodelovanja prek meja držav članic, pa tudi prizadevanja za vodilni položaj na področju tehnologije, kot je navedel Svet za konkurenčnost novembra 2020.

3.5

Enotni trg je največja prednost Evrope in Komisija bi si morala z izvajanjem in izvrševanjem pravil še naprej prizadevati za okrepitev njegove odpornosti, hkrati pa odpravljati ovire za dosego cilja, tj. inovativnega, uspešnega in v prihodnost usmerjenega evropskega gospodarstva. Trden notranji trg je predpogoj za to, da se bodo evropska podjetja lahko ustanavljala, se razvijala in uspevala ter da se bodo preprečevale prihodnje motnje, na primer z instrumentom enotnega trga za izredne razmere.

3.6

EESO v mnenju z naslovom Ne zelenemu dogovoru brez socialnega dogovora opozarja na pomen trdnega in v prihodnost usmerjenega socialnega dialoga ter trajnostnega in participaciji naklonjenega upravljanja podjetij. Podpira tudi obveščanje delavcev in posvetovanja z njimi ter spodbuja njihovo udeležbo na ravni podjetja, da bi pospešili inovacije na delovnem mestu (10). Evropski parlament je decembra 2020 v Resoluciji o trajnostnem upravljanju podjetij pozdravil zavezo Komisije, da pregleda direktivo o nefinančnem poročanju in razvije standarde za nefinančno poročanje (11). Upoštevanje načel trajnostnega upravljanja podjetij je pomemben način za spodbujanje evropskih vrednot v tujini in evropskim podjetjem prinaša konkurenčne prednosti.

3.7

Družbeno-gospodarske razmere v državah članicah in regijah EU se še vedno močno razlikujejo, zato je pomembno, da se v okviru posebnih procesov upravljanja za različne ekosisteme razvijejo ciljno usmerjene poti za prehod regij, vključno s podpiranjem dostopa do novih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in trajnostnimi vrednostnimi verigami. EESO podpira pristope k upravljanju, kot so regionalne komisije ali vozlišča za preobrazbo, ki v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji opredeljujejo specifične lokalne in regionalne rešitve za prihodnje gospodarske spremembe.

3.8

Glede izboljšanja industrijskega sodelovanja med državami članicami EU EESO ceni analitično delo, ki ga je opravila Komisija, da bi opredelila in orisala 14 „industrijskih ekosistemov“; podobno so storile ZDA in Kitajska. Sistemi so razdeljeni v dve različni kategoriji, in sicer na ekosisteme, opredeljene kot mreža grozdov, ki spadajo na posamezno področje dejavnosti, ter regionalne ekosisteme, ki se nanašajo na interakcijo med poslovnimi subjekti v posamezni regiji. Skupaj tvorijo interaktivno platformo za optimizacijo sodelovanja med organi in zainteresiranimi stranmi ter lajšanje medsebojnega komuniciranja. EESO v tem vidi resnično dodano vrednost za podjetja, ki lahko tako svoje potrebe sporočijo celotnemu ekosistemu, ki se je nato zmožen odzvati. Bolj kot je ekosistem globok in prepleten, koristnejši bo za vse sodelujoče akterje in večja bo njegova dodana vrednost.

3.9

EU in njene države članice se osredotočajo na javne programe za vrhunske raziskave na ravni EU. Tudi proračunska sredstva za raziskave in inovacije so se prenesla z nacionalne ravni na raven EU in so največja doslej, čeprav še vedno ne dosegajo ravni strateških tekmic, kot je Kitajska; s četrtim krogom prelomnih programov naj bi EU ponovno prevzela vodilni položaj na področju raziskav in inovacij na svetu. To bi moralo vključevati velike podjetniške modele umetne inteligence (LEAM), skupne industrijske podatkovne prostore in nove zelene tehnologije ter okrepiti raziskave, razvoj in inovacije za ustvarjanje sintetičnih nadomestkov za kritične surovine.

3.10

Evropska unija je leta 2019 za raziskave in razvoj namenila 2 % BDP. Za primerjavo, Kitajska je tega leta raziskavam in razvoju namenila enak odstotek svojega BDP, ZDA pa so v ta namen porabile 3 %. EESO priporoča EU, naj za okrepitev proizvodne baze poveča izdatke za raziskave in razvoj, hkrati pa obžaluje, da – razen temeljnih javnih naložb v raziskave in razvoj ter močnih zasebnih konglomeratov na področju blažitve podnebnih sprememb in zdravstva – inovacijski sistemi EU ne uspevajo dovolj (12).. Čeprav je učinkovita konkurenca v EU odlična inovacijska spodbuda za podjetja, bi jih bilo treba kljub temu bolje podpreti z obsežno uporabo drugih instrumentov EU za financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Tako bi bila EU vsaj v enakovrednem položaju z drugimi svetovnimi regijami in bi omogočala prepotrebne inovacije. Naložbe EU so zdaj usmerjene predvsem v podpiranje domačih, tj. nacionalnih interesov držav članic, namesto da bi razvijali evropske pristope in rešitve ter ustvarjali in izkoriščali boljše in globlje povezave med poslovnimi subjekti.

3.11

EESO močno podpira pozive k izboljšanim ekosistemom in vrednostnim verigam ter meni, da jih je treba za večjo blaginjo Evropejcev povezati z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom. Načrti za prehod bodo prispevali dodano vrednost s predlaganjem smiselnega vrstnega reda politik in zagotovili predvidljivost, ki je pomembna za podjetja in blaginjo državljanov, na primer v zvezi z razvojem znanj in spretnosti. Pri tem je vredno poudariti gospodarske modele, osredotočene na zainteresirane strani, katerih glavno gonilo je blaženje podnebnih sprememb in degradacije okolja. EESO poziva države članice in Komisijo, naj te modele bolj izkoristijo pri oblikovanju politik in ocenah učinka.

3.12

Z naložbami za ustvarjanje odpornejših in trajnostnih vrednostnih verig, ki zagotavljajo dostop do bistvenih storitev in blaga, je treba doseči rezultate v smislu gospodarske rasti in blaginje. Pripraviti bi bilo treba sektorske akcijske načrte, ki bi bili povezani s pobudami glavnih gospodarskih akterjev in bi okrepili sedanje skupine podjetij v Evropi, vključno z MSP. To bi moralo vključevati institucionalno podporo, ki bi podjetjem omogočila, da s stresnimi testi ali ocenami tveganja bolje nadzorujejo vrednostne verige in predvidevajo krize ter tako preprečujejo pomanjkanje.

3.13

Ključno bo opredeliti prave strateške vrednostne verige, dobavne verige in grozde. S spodbujanjem pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in sklepanjem industrijskih zavezništev na področjih baterij za električna vozila, visokozmogljivostnega računalništva, mikroelektronike, povezanih, čistih in avtonomnih vozil, pametnega zdravstva, nizkoogljične industrije, vodikovih tehnologij in sistemov, industrijskega interneta stvari ter kibernetske varnosti je Komisija jasno pokazala, katera področja je treba razvijati prednostno in z resnično dodano vrednostjo EU. Skupaj z zaščito evropskih interesov glede standardov, razvitih v Evropi, in varstvom evropske intelektualne lastnine je to trdna podlaga za skladen niz industrijskih in gospodarskih politik.

3.14

To ni cilj sam po sebi, temveč je namenjen ohranjanju blaginje Evropejcev z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, ob hkratnem prizadevanju za dvojni prehod. Za uresničitev teh ciljev je treba uporabiti prave kazalnike in metrike. EESO meni, da je „blaginja“ kot statistični in merilni pojem dozorela ter postala „kompas“, ki usmerja odločitve oblikovalcev politik.

3.15

EESO se strinja z OECD, ki je ekonomijo blaginje opredelila kot ekonomijo, ki: 1) ljudem ponuja več možnosti za navzgor usmerjeno socialno mobilnost in izboljšanje tistih plati njihovega življenja, ki jim največ pomenijo; 2) omogoča, da iz teh priložnosti nastanejo rezultati, ki prinašajo blaginjo vsem segmentom prebivalstva, tudi tistim pri dnu lestvice; 3) zmanjšuje neenakost ter 4) spodbuja okoljsko in družbeno trajnost.

---

(1)  https://eismea.ec.europa.eu/programmes/interregional-innovation-investments-i3-instrument_en

(2)  Načrt za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti – odziv na neskladje v znanju in spretnostih na sektorski ravni – ključen ukrep novega programa znanj in spretnosti za Evropo.

(3)  Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti, COM(2020) 474.

(4)  UL C 220, 9.6.2021, str. 118.

(5)  Mnenje Strategija EU za mobilnost in industrijske vrednostne verige v EU: pristop ekosistemov avtomobilske industrije, (UL C 105, 4.3.2022, str. 26); dopolnilno mnenje Posodobitev nove industrijske strategije – vplivi na zdravstveni industrijski ekosistem, (UL C 105, 4.3.2022, str. 152); mnenje Predvidevanje strukturnih in sektorskih sprememb ter preoblikovanje industrijske kulture – do novih meja okrevanja in odpornosti v različnih delih Evrope (mnenje je še v pripravi); mnenje Trajnostne zahteve za baterije v EU, (UL C 220, 9.6.2021, str. 128); mnenje Evropska steklarska industrija na razpotju: kako jo narediti bolj ekološko in energijsko varčno, obenem pa okrepiti njeno konkurenčnost in ohraniti kakovostna delovna mesta, (UL C 105, 4.3.2022, str. 18).

(6)  Evropska komisija: Mehanizem EU za pregled tujih naložb začenja v celoti delovati, 9. oktober 2020.

(7)  Služba Evropskega parlamenta za raziskave: Instrument EU za mednarodno javno naročanje, oktober 2021.

(8)  Evropska komisija: Komisija predlaga novo uredbo za odpravljanje izkrivljanj, ki jih na notranjem trgu povzročajo tuje subvencije, 5. maj 2021.

(9)  Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko (COM(2017) 479 final).

(10)  UL C 341, 24.8. 2021, str. 23.

(11)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o trajnostnem upravljanju podjetij (2020/2137(INI)).

(12)  Poročilo Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za politiko: Shaping & Securing the EU’s open strategic autonomy by 2040 and beyond (Oblikovanje in zagotavljanje odprte strateške avtonomije EU do leta 2040 in po njem), 2021.