52021AE4727

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE4727 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021AE4727

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke (COM(2021) 392 final – 2021/0209 (CNS))

EESC 2021/04727

UL C 105, 4.3.2022, p. 105–107 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 105/105

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke

(COM(2021) 392 final – 2021/0209 (CNS))

(2022/C 105/16)

Poročevalec:

Tymoteusz Adam ZYCH

Zaprosilo	Svet, 15. 9. 2021
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 9. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20. 10. 2021
Št. plenarnega zasedanja	564
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	101/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO podpira predlog Evropske komisije, saj ima velik družbeno-gospodarski pomen za regijo. Unija je pristojna za njegovo sprejetje, saj je odgovorna za urejanje področja carinskih dajatev.

1.2

Predlog je razširjen in poleg kategorij izdelkov, zajetih že v Uredbi Sveta (EU) št. 1386/2011 (1), zdaj vključuje še sedem novih kategorij, ki spadajo pod oznake KN 3903 19, 5603 94, 5604 10, 7326 90, 7607 20, 8441 40 in 8479 90 (stroji za industrijske namene in surovine).

1.3

Ocenjuje se, da bosta ohranitev opustitve dajatev na uvoz industrijskih izdelkov in razširitev kategorij izdelkov, zajetih v uredbi, koristila gospodarstvu Kanarskih otokov, ki ga je pandemija COVID-19 v primerjavi z drugimi regijami Unije še posebej prizadela, zlasti z vidika obsega BDP.

1.4

Uvedba nadzora končne uporabe v skladu s pravili carinskega zakonika Unije in njegovimi izvedbenimi določbami je v tem okviru ustaljen postopek ter regionalnim in lokalnim organom ali gospodarskim subjektom ne nalaga večjega dodatnega upravnega bremena.

1.5

EESO poudarja, da sta tako uvajanje novih pravnih rešitev za podporo najbolj oddaljenim regijam kot nadaljevanje že obstoječih ključnega pomena za njihov gospodarski razvoj, ravnotežje na notranjem trgu in odpiranje delovnih mest v lokalnih panogah.

1.6

Po mnenju EESO bi morala predlagana opustitev veljati več let, da se gospodarskim subjektom omogoči sprejemanje dolgoročnih odločitev o naložbah.

2. Razlogi za pripravo mnenja

2.1

Kanarski otoki, avtonomna skupnost v Španiji, katerih skupna površina znaša 7 446,95 km2, so skupina trinajstih otokov v Atlantskem oceanu, ki so od najbližje točke na Iberskem polotoku oddaljeni več kot 1 000 km. So ena od obrobnih regij Evropske unije, ki sodi v skupino najbolj oddaljenih regij, skupaj z arhipelagom Selvagens, Zelenortskimi otoki, Madeiro in Azori pa tvorijo geografsko območje, znano kot makaronezijsko območje.

2.2

Trenutno štejejo približno 2 175 952 prebivalcev. Najgosteje naseljena otoka sta Tenerife (904 713) in Gran Canaria (846 717), na katerih prebiva več kot 80 % vseh prebivalcev. Tako visoka gostota ljudi na le dveh od trinajstih otokov je eden od razlogov za družbeno-gospodarske probleme te regije, vključno z visoko stopnjo priseljevanja.

3. Cilj predloga Komisije

3.1

EESO poudarja, da Uredba (EU) št. 1386/2011 na podlagi člena 349 PDEU določa posebne carinske ukrepe za Kanarske otoke kot eno od najbolj oddaljenih regij Evropske unije, tj. začasno opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov.

3.2

Ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1386/2011, namenjeni krepitvi konkurenčnosti lokalnih gospodarskih subjektov in zagotavljanju stabilnejših delovnih mest na teh otokih, bodo prenehali veljati 31. decembra 2021. Španska vlada je aprila 2021 zaprosila za podaljšanje opustitve avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za več izdelkov. V skladu s to prošnjo so omejitve, s katerimi se sooča regija, strukturne narave in stalne ter še naprej povezane z izoliranostjo, majhnostjo trga in njegovo razdrobljenostjo. Otoki tudi ne morejo izkoriščati evropskega povezovanja v enaki meri kot regije na celini. Zahtevana shema opustitve naj bi na trgu Kanarskih otokov te omejitve zmanjšala. Zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, je španska vlada zaprosila še za opustitev dajatev skupne carinske tarife za sedem novih kategorij izdelkov.

3.3

Cilj predloga Komisije je podpreti najbolj oddaljeno špansko regijo pri izkoriščanju njenih prednosti, da bi omogočili rast in ustvarjanje delovnih mest v lokalnih panogah. Predlog dopolnjuje program možnosti za oddaljene in otoške regije (program POSEI), ki je namenjen podpori za primarni sektor in proizvodnjo surovin, dopolnjuje pa tudi Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) ter financiranje posebnih dodatnih dodeljenih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

3.4

Predlog Komisije je skladen s politikami Unije, zlasti s splošno politiko za najbolj oddaljene regije in politikami na področju mednarodne trgovine, konkurence, okolja, podjetništva, razvoja in zunanjih odnosov.

3.5

Predlog bo gospodarskim subjektom v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2031 omogočil uvoz nekaterih surovin, delov, komponent in investicijskega blaga brez plačila dajatev na podlagi začasne opustitve carinskih tarif.

4. Splošne pripombe

4.1

EESO pozdravlja predlagano spremembo veljavne uredbe Sveta in ugotavlja, da se posebni ukrepi, ki jih določa, lahko sprejmejo brez ogrožanja celovitosti in skladnosti pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami. Po mnenju EESO bo sprememba prispevala k boljšemu ravnovesju na notranjem trgu.

4.2

EESO je že večkrat opozoril, da se otoške regije soočajo z veliko težjimi razmerami kot preostala območja Skupnosti, zlasti na celini, saj so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih geografskih, demografskih in okoljskih razmer, kot so: oddaljenost od celine, omejena površina, odvisnost od pomorskega in letalskega prometa ter njegovih višjih stroškov, zmanjševanje števila prebivalcev in težke razmere na trgu dela, kopičenje proizvodnje v malih in mikro podjetjih, ki so manj odporna za dinamiko gospodarskih sprememb kot velika, ter omejene možnosti za izkoriščanje prednosti evropskega enotnega trga in konkurenčnih gospodarskih odnosov.

4.3

Omejena prevozna sredstva in zvišani stroški distribucije blaga podjetjem povzročajo višje stroške proizvodnje, kot če bi dejavnosti izvajali na celini; neposredna posledica je manjša konkurenčnost. Zaradi tega lokalna podjetja težko najdejo stranke zunaj nacionalnih meja, industrija pa je primorana v kopičenje proizvodnje na lokalnem trgu. EESO meni, da bi morala Unija pri carinski politiki upoštevati te težke gospodarske razmere otoških regij in sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje njihovih možnosti in konkurenčnosti v primerjavi z evropskimi regijami na celini.

4.4

EESO opozarja, da je turizem eden od ključnih dejavnikov gospodarske stabilnosti na mnogih otoških območjih in je glavni gospodarski vir tudi na Kanarskih otokih. Delež v državo usmerjenega turizma v BDP Kanarskih otokov je leta 2018 znašal kar 28 %, ta trend pa se je še povečeval. Leta 2017 je število turistov, ki so prispeli na Kanarske otoke, že skoraj prekoračilo mejnik 16 milijonov in je bilo za milijon višje kot v letu 2016. Leta 2019 je na otoke pripotovalo 15,11 milijona turistov.

4.5

Čeprav je turizem ustvaril gospodarsko rast, pa ne smemo pozabiti na slabe strani takšnega temelja gospodarstva, ki so se pokazale med pandemijo COVID-19. Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad Španije, se je število tujih turistov na Kanarskih otokih leta 2020 zmanjšalo za več kot 70 %, saj je otoke obiskalo le 3,78 milijona ljudi. Za enak odstotek so se zmanjšali prihodki regije, ki je preteklo leto s turizmom zaslužila približno 4 milijarde EUR. Največje zmanjšanje je bilo zabeleženo na otoku Lanzarote (73,7 %), najmanjše pa na otoku Tenerife (66,4 %). Zaradi omejene turistične dejavnosti na Kanarskih otokih se je BDP v letu 2020 po ocenah zmanjšal za približno 20 %. Tudi gradbena in industrijska dejavnost je zastala in se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 13 %. Poudariti je treba, da bodo posledice svetovne javnozdravstvene krize dolgoročne, saj naj bi evropski turizem vse do leta 2023 ostal pod ravnmi iz leta 2019 (2).

4.6

Zaradi koronavirusne krize se je na Kanarskih otokih močno povečala tudi brezposelnost. V prvem četrtletju leta 2020 je znašala 18,89 %, med letom pa se je povzpela na 25,42 %, kar je precej nad nacionalnim povprečjem in povprečjem Unije, tj. 15,5 % oziroma 7,1 % (Eurostat, 2021).

4.7

EESO ugotavlja, da je predlog v skladu s politiko Unije, pri kateri je teritorialna, ekonomska in socialna kohezija eden od ciljev in ki naj bi z ustreznim izvajanjem gospodarske politike okrepila Skupnost tako, da bodo najbolj oddaljene regije imele enake možnosti za razvoj in boljše življenjske pogoje. V skladu s členom 174 PDEU so namreč otoške regije priznane kot prikrajšane regije, ki jim je treba nameniti posebno pozornost.

4.8

EESO tudi opozarja, da so naraščanje cen energije v zadnjih dveh letih in posledice tega porasta za svetovne prevozne stroške brez dvoma prispevale k temu, da se je konkurenčnost industrije na otokih še bolj zmanjšala. Poleg tega so se zmanjšale koristi opustitve avtonomnih tarif, ki je bila uvedena leta 1991. Posledično je lokalna industrija postala manj konkurenčna v primerjavi s svojimi tekmeci v Španiji in na drugih območjih Skupnosti na celini. EESO se zaveda specifičnosti geografskih in gospodarskih razmer v regiji Kanarski otoki, zato meni, da je treba podpreti ukrepe, katerih namen je ublažiti negativne posledice takšnih razmer.

4.9

EESO ugotavlja, da lahko predlagana rešitev resnično pomaga ohraniti gospodarsko stabilnost v tem delu Evropske unije in da bi odprava opustitve vplivala na inflacijo na trgu, kar bi dolgoročno ogrozilo že tako skromno industrijsko bazo na otokih ter poglobilo razlike med njimi in preostalimi regijami EU.

4.10

Po mnenju EESO bi bilo treba podpreti tudi rešitev, ki je bila že večkrat kopirana, namreč, da je uporaba tarifnih ukrepov pogojena s posebno rabo proizvodov, zaradi česar koristi samo gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na ozemlju Kanarskih otokov.

4.11

Kljub temu EESO opozarja, da lahko v gospodarstvu Kanarskih otokov – ali pa celo širše, v celi EU – pride do težav, ker pojem „preusmeritev trgovinskih tokov“ iz člena 4(1) obravnavane uredbe ni opredeljen. Če se pojavijo takšne preusmeritve trgovinskih tokov, je Komisija pooblaščena, da začasno umakne opustitev avtonomnih dajatev, kar bi imelo vrsto gospodarskih posledic za regijo in lokalna podjetja. EESO želi opozoriti, da bi bilo treba ta pojem natančno opredeliti, tako z vidika kakovosti kot količinsko.

V Bruslju, 20. oktobra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Uredba Sveta (EU) št. 1386/2011 z dne 19. decembra 2011 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife na uvoz nekaterih industrijskih izdelkov na Kanarske otoke (UL L 345, 29.12.2011, str. 1).

(2) https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/126/tourism

Top

Choose the experimental features you want to try