Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o kombiniranem učenju za visokokakovostno in vključujoče osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

(COM(2021) 455 final)

(2022/C 105/19)

Glavna poročevalka:

Tatjana BABRAUSKIENĖ

Glavni poročevalec:

Michael MCLOUGHLIN

Zaprosilo	Svet, 30. 8. 2021
Pravna podlaga	člen 165(4) in člen 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20. 10. 2021
Plenarno zasedanje št.	654
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	152/0/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zadovoljen, da je v predlogu poudarjeno, da je izobraževanje „temeljna človekova pravica in otrokova pravica“. Poleg tega pozdravlja dejstvo, da je namen predloga izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in drugih pomembnih pobud EU (1), katerih cilj je izboljšati sodelovanje med državami članicami, da bi v zelenem in digitalnem prehodu družbenega in gospodarskega življenja ter trga dela zagotovili kakovostno in vključujoče izobraževanje.

1.2

EESO ponovno poziva „Evropsko komisijo in države članice, naj izvajajo prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic, ki določa, da morajo kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje ter vseživljenjsko učenje postati pravica za vse v Evropi“ (2), in naj ga uporabljajo za izboljšanje zagotavljanja digitalnih spretnosti in kompetenc s podpiranjem enakega dostopa do kombiniranega učenja za vse ter trajnostnim javnim financiranjem, dogovorjenim s socialnimi partnerji na področju izobraževanja in civilno družbo.

1.3

EESO se sklicuje na svoje mnenje (3), v katerem je poudaril, „da je treba pri izvajanju akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027 zagotoviti učinkovit socialni dialog in posvetovanje z deležniki, spoštovanje in uveljavljanje pravic delavcev ter obveščanje delavcev, posvetovanje z njimi in njihovo udeležbo pri razvoju digitalnih in podjetniških znanj in spretnosti, zlasti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju, izobraževanju odraslih in usposabljanju zaposlenih, da se zapolnijo vrzeli v znanjih in spretnostih, s katerimi se soočajo podjetja“.

1.4

EESO poziva države članice, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih z izobraževanjem med krizo zaradi COVID-19, zagotovijo, da bo kombinirano učenje skrbno zasnovano in se bo izvajalo v skladu z uravnoteženim učnim načrtom s pomočjo ustreznih pedagoških orodij, da bi bili vsem otrokom zagotovljeni primerno in inovativno učno okolje ter orodja. Države članice morajo zagotoviti, da je vzpostavljeno kombinirano učenje za podporo kakovostnega in vključujočega izobraževanja, zlasti za otroke, ki potrebujejo pomoč. Koncept kombiniranega učenja sicer postaja vse bolj uveljavljen in priljubljen, vendar so še vedno potrebne raziskave in študije o njem, zlasti ko gre za prikrajšanost pri izobraževanju ter za osnovne šole in začetne letnike srednjih šol.

1.5

EESO ugotavlja, da bomo učencem omogočili več samostojnosti v njihovem učnem procesu, če bo kombinirano učenje na voljo vsem učencem, ne samo tistim s podeželskih območij, kjer dostop do šol ni mogoč, ali le v terciarnem izobraževanju, v katerem se od študentov pričakuje samostojno učenje.

1.6

EESO ugotavlja, da je treba v primerih projektnega učenja izven šole zagotoviti zdravje in varnost učencev in dijakov, zlasti dijakov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU). Dolgotrajno učenje na daljavo, ki se je izvajalo med krizo zaradi COVID-19, je negativno vplivalo na duševno in fizično počutje učencev in učiteljev, pa tudi na rezultate učencev. EESO pozdravlja poudarek, ki je v predlogu namenjen dejstvu, da bi usposobljeni strokovnjaki za duševno zdravje morali zagotavljati učinkovito podporo za dobro počutje učencev in učiteljev.

1.7

EESO poziva države članice, naj po učinkovitem dialogu z ustreznimi socialnimi partnerji in deležniki na področju izobraževanja zagotovijo, da bo kombinirano učenje vključeno v njihovo strategijo za izobraževanje, tako da bo pozitivno prispevalo h kakovostnemu in vključujočemu izobraževanju za učence, zagotavljalo dostop do dobrih okolij za poučevanje in učenje ter potrebnih orodij in podpore za učitelje, pa tudi podpore za učence in dijake.

1.8

EESO poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da kombinirano učenje ne bo škodilo družbeni vrednosti izobraževanja ali pomembnosti osebnega poučevanja v izobraževalnih programih. Izkušnje z izrednim spletnim poučevanjem in učenjem med pandemijo COVID-19 so pokazale nenadomestljivo vrednost osebnega poučevanja ter stalne interakcije in povratnih informacij med učitelji in učenci za zagotavljanje kakovostnega in vključujočega izobraževanja. Za učeče se so odnosi z učitelji ključni dejavnik njihove motivacije in učenja, česar kombinirano učenje ne bi smelo spodkopati.

1.9

EESO poziva države članice, naj zagotovijo, da se pri pripravi posameznikom prilagojenih učnih načrtov upoštevajo potrebe učencev in dijakov po podporni tehnologiji. Poleg tega poudarja, da bi za to učiteljem moralo ustrezno pomagati podporno osebje, sami pa bi morali biti seznanjeni s temi tehnologijami in jih biti sposobni učinkovito uporabljati, da bi zadovoljili potrebe invalidnih učencev.

1.10

EESO poudarja, da imajo učitelji osrednjo vlogo v kombiniranem učenju. Izmenjave osebja, sodelovalni projekti in posameznikom prilagojeno poučevanje so mogoči, če je temu namenjeno dovolj delovnega časa učiteljev in če jih podpira vodstvo šole. Zelo pomembno je graditi skupnost na področju kombiniranega učenja, ki bo promovirala vrednost tehnologije za poučevanje in usposabljanje.

1.11

Poleg tega EESO poudarja, da bi kombinirano učenje za zagotavljanje vključujočega in kakovostnega izobraževanja moralo prispevati k izvajanju Sklepov Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost. V zvezi s tem EESO poziva države članice, naj učinkovito podprejo učitelje pri pripravah na zagotavljanje podpore učencem za kakovostno kombinirano učenje z izboljševanjem in posodabljanjem začetnega in stalnega poklicnega razvoja ter njegovim prilagajanjem potrebam učiteljev in učencev.

1.12

EESO pozdravlja predlagane ukrepe za podporo računalniške pismenosti učiteljev, kot so tečaji, programi in orodja za digitalno izpopolnjevanje učiteljev ter razvijanje in razširjanje spletnih in fizičnih pedagoških modulov in virov. Poleg tega bi bilo treba v predlogu podpreti pravico učiteljev, da jim je zagotovljen sodoben in dostopen stalni poklicni razvoj; to je treba priznati v socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni s tehtnim vključevanjem socialnih partnerjev na področju izobraževanja.

1.13

EESO poudarja, da prosto dostopni množični spletni tečaji (MOOC) niso nujno interaktivni in ne temeljijo nujno na dobri pedagogiki. Zato poziva Komisijo, naj v okviru platforme School Education Gateway zagotovi bolj raznoliko podporo usposabljanju učiteljev, mentorjev, vodstvenih delavcev šol in izobraževalcev učiteljev na področju kombiniranega učenja, ki bo vodilo v certificiranje. Tehnični viri in materiali, razviti s podporo Komisije, ki se bodo uporabljali pri kombiniranem učenju, morajo biti zanesljivi, preprosti za uporabo in prevedeni v vse uradne jezike EU, deležniki v učnem procesu pa jih morajo soglasno sprejeti. EESO priporoča, naj se tudi projekte učiteljskih akademij Erasmus+ pozove, da razvijejo skupne akreditirane programe za usposabljanje učiteljev o izboljšanju pedagogike kombiniranega učenja. V zvezi s kombiniranim učenjem bi bilo treba proučiti vlogo mikrokvalifikacij.

1.14

EESO pozdravlja dejstvo, da sta v predlogu poudarjena dobro počutje učiteljev in privlačnost učiteljskega poklica, in predlaga, naj države članice zaposlijo več učiteljev, da bi pripomogle k dobremu počutju učiteljskega osebja. EESO ugotavlja, da veliko pomanjkanje učiteljev ter neprivlačni delovni pogoji in plače (4) škodijo kakovosti poučevanja. To lahko ustvarja ovire za razvoj visokokakovostnih in vključujočih sistemov kombiniranega učenja.

1.15

EESO poudarja, da so pogoj za kombiniranje osebnega učenja in učenja na daljavo ustvarjalni in inovativni učitelji (5) z dobrimi pedagoškimi spretnostmi. Kombinirano učenje je ključno zasnovati tako, da se pri tem upoštevajo delovna obremenitev, delovni čas in dostojni delovni pogoji učiteljev ter da jim je zagotovljeno podporno delovno okolje.

1.16

EESO priporoča, naj se zagotovi demokratično vodenje šol, da bodo lahko učenci in učitelji resnično samostojni pri usmerjanju svojega procesa učenja oziroma poučevanja. EESO ponovno poudarja, kako pomembno je zaščititi in okrepiti demokratično upravljanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bi moralo vključevati tehtno posvetovanje z organizirano civilno družbo. (6)

1.17

EESO ugotavlja, da je treba priznati kombinirano učenje izven formalnega izobraževanja, tj. v neformalnem in priložnostnem učenju, in sicer z učinkovitim izvajanjem priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja. Neformalno in priložnostno učenje imata namreč pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja bistvenih medosebnih, komunikacijskih in kognitivnih veščin, med katere spadajo tudi ustvarjalnost, aktivno državljanstvo in spretnosti za delovno življenje. Sodelovanje v postopkih vrednotenja mora biti dostopno vsem in podprto s trajnostnimi javnimi naložbami.

1.18

EESO poudarja, da je treba dobro razvito kombinirano učenje podpreti s trajnostnimi javnimi naložbami, poudariti v okviru evropskega semestra in podpreti z dodatnimi sredstvi EU, na primer v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, programa Erasmus+ in ESS+. Podpiranje dostopa do kakovostnih spletnih učnih programov je ključno za vse učeče se. Potrebnih je več naložb, zlasti da bi zagotovili visokokakovostno učenje na daljavo za dijake v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter jim omogočili dostop do orodij in simulatorjev, ki jim bodo pomagali pri neodvisnem praktičnem učenju v varnem okolju, ter da bi skupnosti zagotovili središča za vseživljenjsko učenje (7) in knjižnice.

1.19

EESO ugotavlja, da vse pogostejša uporaba digitalnih orodij v okviru kombiniranega učenja vse bolj ogroža varnost podatkov učencev in učiteljev, pa tudi intelektualne pravice učiteljev. Komisija in države članice bi zato morale zagotoviti trajnostno javno financiranje in v posvetovanju s socialnimi partnerji ter deležniki na področju izobraževanja vzpostaviti ustrezen pravni okvir za zagotovitev varstva podatkov in pravic intelektualne lastnine v izobraževanju. EESO je zaskrbljen, ker je v priporočilu predvideno, da „ne bodo potrebna dodatna sredstva“ za izvajanje načrtov iz predloga. Financiranje je lahko način za spodbujanje sodelovanja na področjih, na katerih EU nima velikih pristojnosti. Stroški lahko vključujejo gostovanje, vzdrževanje in opremo za integracijo platforme, gostovanje virov za poučevanje, varstvo podatkov, opremo za učitelje in učence itd. Najbolj prikrajšani učenci bodo utrpeli največjo škodo, če ne bo dovolj sredstev.

1.20

EESO poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo razraščanje izvajalcev izobraževanja in širitev sektorja izobraževalne tehnologije, ki se bo z izvajanjem kombiniranega učenja v izobraževalnih programih uporabljala vse več. Države članice poziva, naj pripravijo nacionalne predpise, vključno z možnostjo vzpostavitve javnih platform za spletno poučevanje in učenje, da bi zaščitili javno vrednost izobraževanja. Poleg tega bi bilo treba javne platforme izvajati s tehtnim posvetovanjem s socialnimi partnerji in deležniki na področju izobraževanja in pri teh v celoti spoštovati strokovno neodvisnost učiteljev in izobraževalnega osebja, pa tudi akademsko svobodo in neodvisnost izobraževalnih ustanov, brez pritiskanja na učitelje in izobraževalno osebje glede izobraževalnega gradiva in pedagoških metod, ki jih uporabljajo.

1.21

Glede na pomembnost, ki se pripisuje celotnemu področju kombiniranega učenja, EESO predlaga, naj se za to priporočilo razvijejo diskretne metode merjenja in zbiranja diferenciranih podatkov glede na starost, ki bodo upoštevale različne razvojne potrebe otrok in mladih; pri tem bi bilo treba omogočiti tudi zbiranje informacij o ustreznih parametrih prikrajšanosti, kot sta ustrahovanje in zgodnje opuščanje šolanja. Natančno merjenje bi lahko razvili skupaj z ustreznimi partnerji. Treba je tudi vzpostaviti jasno poročanje o izvajanju priporočila in njegovo spremljanje.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

V mnenju je obravnavan predlog priporočila Sveta o kombiniranem učenju za visokokakovostno in vključujoče osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, in sicer s poudarkom na začetnem srednješolskem poklicnem izobraževanju. Predlagano priporočilo se ne zavzema za to, da bi zmanjšana prisotnost izobraževalcev v postopku učenja postala stalnica, niti za to, da bi se še več ur preživelo pred zaslonom. EESO pozdravlja vključenost mladih, ki bi jo bilo treba ohraniti v celotnem procesu.

2.2

Po navedbah iz študije Evropske komisije (8)„se kombinirano učenje razume kot hibridni pristop, ki združuje učenje v šoli z učenjem na daljavo, vključno s spletnim učenjem. Kombinirano učenje je prožen model, s katerim se lahko podpre projekt ali potek študija, saj učiteljem in učečim se ni treba biti vedno fizično na istem mestu.“

2.3

Učenje v šoli izboljšuje socialne spretnosti učencev, njihovo dobro počutje, občutek pripadnosti, občutek za skupnost in boljšo osebno interakcijo med učitelji in učenci ter med samimi učenci, dobro organizirano kombinirano učenje pa lahko pomaga učencem in dijakom doseči bolj neodvisno in posameznikom prilagojeno učenje, ki ga sami usmerjajo (9). Posebej obetavno je na področju učenja o umetnosti, ki lahko vključuje video gradivo.

2.4

V predlogu je kombinirano učenje opisano kot hibridni pristop in poudarjena sta njegova prožnost ter potencial za spodbujanje samostojnega študija, vendar je potrebna dodatna pojasnitev vloge, ki jo imajo učitelji in mentorji pri izvajanju kombiniranega učenja. V zvezi s tem je pomembno zagotoviti, da se kombinirano učenje izvaja v skladu z učnim načrtom in s pristopom, ki vključuje celo šolo, ter da se pri njem upoštevajo potrebe učiteljev, učencev in njihovih družin. Poleg tega je treba kombinirano učenje izvajati v času pouka in ne sme povzročati nevzdržne preobremenitve učiteljev ali dodatne obremenitve družin učencev.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Zaradi koronavirusne krize so se učenci osnovnih šol ter dijaki srednjih in poklicnih šol morali začeti učiti bolj samostojno. Šole in učitelji so se morali večinoma brez ustrezne priprave prilagoditi izrednemu spletnemu učenju in učenju na daljavo z uporabo digitalnega sporočanja, elektronske pošte, spletnih video klepetov in drugih sredstev za povezovanje z otroki, da bi jim med zaporo zagotovili ustrezno poučevanje. To je bil znaten izziv za invalidne otroke, ki so pri interakcijah prek digitalnih medijev bolj prikrajšani. Vlade, televizijske hiše, socialni partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, nevladne organizacije in posamezniki so se zelo hitro odzvali s podporo učiteljem pri vzpostavljanju virtualnih učilnic in sodelovalnih platform, vendar nas še vedno čaka veliko dela.

3.2

Glede na ogromen vpliv krize zaradi COVID-19 na mlade in izobraževalni sistem moramo previdno izbrati čas za spremembe. Za vrnitev k osebnemu šolanju je potreben čas za prilagoditev in številni mladi se morajo privaditi na vrnitev v „normalnost“: preveč sprememb v prekratkem času jih lahko destabilizira. Kriza zaradi COVID-19 je hudo prizadela otroke in mlade. Njihovo izobraževanje, družabno življenje, gospodarski obeti in duševno zdravje so bili med pandemijo posebno hudo prizadeti. Prednostna naloga v prihodnjem obdobju bi morala biti normalizacija in posebna osredotočenost na dobro počutje, duševno zdravje in formalno učenje.

3.3

EESO izraža zaskrbljenost glede tega, kako se bodo učenci v osnovnih šolah in celo dijaki na začetku srednjih šol spoprijemali s kombiniranim učenjem, saj jim pri tej starosti pogosto manjkajo potrebne kompetence, da bi bili dejavni učeči se v okolju kombiniranega učenja. Pogosto jim manjkajo samostojnost, sodelovalne spretnosti, znanja in spretnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, sposobnosti za gradnjo znanja, spretnosti samoocenjevanja in številna druga tako imenovana znanja in spretnosti 21. stoletja. Ta znanja in spretnosti so nujni za uspešno učenje v kombiniranem okolju in pomanjkanje teh znanj in spretnosti med učenci resnično ogroža zagotavljanje kakovostnega kombiniranega učenja. Treba je vzpostaviti načelo, da se poskusi s kombiniranim učenjem v šolanju najprej začnejo izvajati s starejšimi učenci, ne pa mlajšimi.

3.4

EESO poudarja, da so bili dijaki poklicnega izobraževanja in usposabljanja med pandemijo COVID-19 prikrajšani za večino praktičnih učnih izkušenj. Pomanjkljiv dostop do širokopasovnih povezav in orodij informacijske tehnologije, neustrezna interakcija med učitelji in učenci ter neustrezna učna okolja so povzročili večji osip, zlasti med dekleti ter socialno-ekonomsko prikrajšanimi otroki. Kombinirano učenje je torej treba skrbno zasnovati in uporabljati, da bi vsem otrokom zagotovili vključujoče učno okolje in orodja. Čeprav je priporočilo osredotočeno na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, tudi na raven začetnega srednješolskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, bi bilo koristno proučiti potencial za kombinirano učenje na področju vajeništev.

3.5

Predlog med ukrepi za neposreden odgovor na krizo vključuje „dajanje prednosti fizičnemu in duševnemu dobremu počutju učencev in dijakov ter njihovih družin“ ter „spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc učencev in dijakov ter družin“. EESO v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razširiti obseg zagotavljanja dobrega počutja in izboljševanja digitalnih kompetenc, tako da bo zajemalo celoten izobraževalni sistem, vključno z učitelji, mentorji in zlasti vodstvenimi delavci šol.

3.6

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se v sodelovanju z državami članicami pripravijo specifične smernice, priročniki in drugi konkretni rezultati, ki temeljijo na dokazih, dejavnostih vzajemnega učenja in dobrih praksah. Tako se bodo zapolnile opredeljene vrzeli pri podpori razvoju pristopa kombiniranega učenja na ravni šol in sistemski ravni. Socialni partnerji in drugi ustrezni deležniki bi prav tako morali biti vključeni v to sodelovanje. Vsak ukrep, spremembo ali prilagoditev izobraževalnega sistema je treba izvesti kar najbolj previdno. Biti moramo popolnoma prepričani, da te spremembe nikakor ne bodo povečale prikrajšanosti pri izobraževanju in zgodnjega opuščanja šolanja, ki sta zagotovo največja izziva, s katerima se sooča naš izobraževalni sistem.

3.7

EESO meni, da bi kombinirano učenje lahko popolnoma preobrazilo poučevanje in učenje. V predlogu so poudarjene „priložnosti, ki jih ustvarja kombinirano učenje, kot so izboljšanje kakovosti in vključujočnosti izobraževanja in usposabljanja, širok razvoj kompetenc in dobro počutje učencev in dijakov“, vendar EESO poudarja, da je treba skrbno premisliti o omejitvah pri izvajanju kombiniranega učenja, zlasti na podeželskih in revnih območjih, kjer ni ustrezne infrastrukture (ni dostopa do širokopasovnih povezav in orodij informacijske tehnologije) in podpornega okolja (domače okolje, finančno ozadje itd.) za kakovostno kombinirano učenje, ki bi koristilo učencem. Povezave z zmogljivimi in zanesljivimi omrežji so ključne, zlasti če se mora z njimi povezati vsa družina za izvajanje svojih dejavnosti. Poleg tega nimajo vsi učenci ustrezne ravni digitalnih znanj in spretnosti, samodiscipline ali samostojnosti, potrebne za samostojno sledenje učnim uram in opravljanje nalog brez osebne interakcije z učitelji. Na splošno je uspešno kombinirano učenje močno odvisno od starševskega nadzora in pomoči, zlasti pri mlajših učencih. To prinaša tveganje, da bo kombinirano učenje ustvarilo ali povečalo neenakosti v učnih rezultatih učencev in dijakov ali prispevalo k višji stopnji zgodnjega opuščanja šolanja, saj nimajo vsi staršev, ki bi bili zmožni učinkovito opravljati to vlogo ali imeli za to dovolj časa.

3.8

Medtem ko se izobraževalni sistemi v zadnjih letih soočajo z vse večjo privatizacijo, bi bilo treba kombinirano učenje uvajati v izobraževalne programe tako, da bosta odgovornost in preglednost pri upravljanju javnih izobraževalnih sistemov zaščitena pred vplivom zasebnih in komercialnih interesov in akterjev. Kombinirano učenje ne sme spodkopati izobraževanja kot javne dobrine.

3.9

Pred pandemijo COVID-19 so se izobraževalci spopadali z izzivom vse večjih učnih vrzeli med učenci zaradi različnih socialno-ekonomskih pritiskov. Drugi dejavniki vključujejo rasizem, segregacijo in splošen upad mobilnosti navzgor ter upad gospodarske rasti. Na splošno se je izobraževanje vse bolj zanašalo na domače naloge, zaradi česar so se še povečevale vrzeli v dosežkih. Osamitev in samostojno učenje imata poleg tega škodljive psihološke učinke. Številnim učencem in dijakom, zlasti tistim iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, je osebna interakcija z učitelji in sovrstniki v uteho in jim pomaga zmanjševati učne vrzeli. Sedanja pandemija COVID-19 je povečala te učne vrzeli, vključno z vrzelmi v digitalnih znanjih in spretnostih, zato bi lahko še več učencev prizadela izguba znanja.

3.10

EESO opozarja na dejstvo, da začetno izobraževanje in stalen poklicni razvoj učiteljev slednjim ne zagotavljata ustreznih znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi, pedagoških metod ali učnega gradiva za poučevanje v okviru kombiniranega učenja. To zlasti drži pri delu z učenci s posebnimi potrebami, v večkulturnem okolju ali s prikrajšanimi učenci, kar je še bolj problematično kot običajno, saj so prizadete prav skupine učečih se, ki bi v sedanjih razmerah potrebovale dodatno podporo. Evropski invalidski forum poziva k zagotovitvi enakega dostopa do izobraževalnih storitev za invalidne delavce in učence ter izvedbi ukrepov, kot so tolmačenje v znakovni jezik, podnaslavljanje v živo in prilagojeno delo.

3.11

Z orodji za samoocenjevanje, navedenimi v predlogu, kot je novo orodje SELFIE za učitelje, bi lahko podprli izvajanje kombiniranega učenja. Vendar EESO opozarja na nevarnost, da bodo ta orodja povzročila primerjanje med izobraževalnimi ustanovami za oblikovanje šolskih lestvic, lig in tekmovanj. Pomembno je, da se pri izvajanju kombiniranega učenja spoštujejo posebnosti izobraževalnih ustanov in prioritete v zvezi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, o katerih bi se morali dogovoriti učitelji, mentorji in vodstveni delavci šol.

3.12

Delo z otroki in mladimi mora v skladu s členom 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah vse bolj temeljiti na njihovem dejanskem stalnem sodelovanju. V priporočilu niso razen enega posvetovanja nikjer poudarjena mnenja otrok. To vrzel je treba odpraviti. Številne države članice razvijajo modele dobrih praks in EU razvija lastno strategijo o otrokovih pravicah. Tovrstne spremembe bi se morale navsezadnje izražati v upravljanju šol in ocenjevanju.

---

(1)  COM(2020) 625 final, COM (2020) 624 final, UL C 66, 26.2.2021 str. 1, UL C 221, 10.6.2021, str. 3.

(2)  UL C 56, 16.2.2021, str. 1.

(3)  UL C 286, 16.7.2021, str. 27.

(4)  Evropska komisija: Teachers in Europe. Careers, Development and Well-being (Učitelji v Evropi. Poklicne poti, razvoj in dobro počutje), 2021.

(5)  Evropska komisija: Blended learning in school education – guidelines for the start of the academic year 2020/21 (Kombinirano učenje v šolskem izobraževanju – smernice za začetek šolskega leta 2020/2021).

(6)  UL C 286, 16.7.2021, str. 27.

(7)  Downes, P. (2011). Multi/Interdisciplinary Teams for Early School Leaving Prevention: Developing a European Strategy Informed by International Evidence and Research (Večdisciplinarne/interdisciplinarne ekipe za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja: razvoj evropske strategije na podlagi mednarodnih dokazov in raziskav), Evropska komisija, NESET (mreža strokovnjakov za družbeni vidik izobraževanja in usposabljanja), Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo, Bruselj.

(8)  Evropska komisija: Blended learning in school education – guidelines for the start of the academic year 2020/21 (Kombinirano učenje v šolskem izobraževanju – smernice za začetek šolskega leta 2020/2021).

(9)  Prav tam.