Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021AE3601

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditih (COM(2021) 347 final – 2021/0171 (COD))

EESC 2021/03601

UL C 105, 4.3.2022, p. 92–98 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

4.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 105/92

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditih

(COM(2021) 347 final – 2021/0171 (COD))

(2022/C 105/14)

Poročevalec:

Bogdan PREDA

Zaprosili

Evropski parlament, 8. 7. 2021

Svet, 14. 7. 2021

Pravna podlaga

člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

30. 9. 2021

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

21. 10. 2021

Plenarno zasedanje št.

564

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

159/5/16

1.   Sklepi in priporočila

1.1.

 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja posodobitev zakonodaje o potrošniških posojilih, vendar opozarja, da bi morala biti direktiva na nekaterih področjih ambicioznejša ter da ponekod še ni ustreznega ravnovesja med njenimi cilji in predlaganimi rešitvami. Poleg tega meni, da bi se morale rešitve iz direktive bolj osredotočati na vpliv digitalizacije in večjo uporabo digitalnih naprav ter odobravanje zelenih potrošniških posojil, da bi potrošnikom pomagali pri bolj trajnostnih nakupih.

1.2.

 EESO ceni prizadevanja Evropske komisije za spodbuditev finančnega izobraževanja/kampanj za digitalno pismenost, saj bo to koristilo potrošnikom in kreditodajalcem.

1.3.

 EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil, s katerimi bi preprečili skrajne prakse oblikovanja cen, prinašajo oprijemljive koristi ranljivim potrošnikom, če so ustrezno umerjene po natančni analizi trga in morebitnih nadaljnjih učinkov. Zato meni, da bi morala direktiva o potrošniških kreditih določati jasno in harmonizirano metodologijo, ki bi jo države članice morale upoštevati pri uvajanju takšnih omejitev, da bi preprečile skrajne prakse, ki lahko povzročijo prezadolženost, in odvračale od njih. Harmonizirana metodologija je potrebna tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za kreditodajalce iz različnih držav.

1.4.

 EESO meni, da bi bilo koristno podrobneje pojasniti obveznost vseh kreditodajalcev, da temeljito ocenijo kreditno sposobnost potrošnikov. V zvezi s tem podpira pristop Komisije glede vrste podatkov, ki naj se uporabljajo pri ocenjevanju kreditne sposobnosti, vključno z izvzetjem občutljivih osebnih podatkov, npr. zdravstvenih, saj je zelo pomembno, da se v okviru tega postopka zagotovi uravnotežen pristop. Kljub temu je treba v direktivi nujno poudariti, da niti temeljita ocena kreditne sposobnosti ne more biti jamstvo za odplačilo posojila.

1.5.

 EESO meni, da bi bilo treba besedilo direktive o potrošniških kreditih revidirati tako, da se zagotovi enaka obravnava vseh kreditodajalcev od postopkov izdaje dovoljenja/licenciranja do pravil/obveznosti v zvezi z delovanjem, da bodo tako vsi konkurenti imeli enake konkurenčne pogoje.

1.6.

 EESO meni, da bi morala Komisija dodatno analizirati obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami, da bi poskrbela za ustrezno ravnovesje med nujnostjo in relevantnostjo informacij za potrošnike ter najučinkovitejšim in najprožnejšim načinom njihove predstavitve, pri tem pa upoštevati tudi digitalizacijo celotnega postopka.

1.7.

 EESO priporoča Komisiji, naj pojasni besedilo direktive o potrošniških kreditih v zvezi s predčasnim odplačilom.

2.   Uvod

2.1

 To mnenje obravnava predlog Evropske komisije za direktivo o potrošniških kreditih, s katero bo razveljavljena Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) o potrošniških kreditnih pogodbah.

2.2

 Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu, je nova direktiva potrebna zaradi dejstva, da se je od leta 2008 povečala digitalizacija, z njo pa so se bistveno spremenile navade kreditodajalcev (npr. novi načini digitalnega razkrivanja informacij, ocenjevanje kreditne sposobnosti z uporabo avtomatiziranih sistemov odločanja in netradicionalnih podatkov) in njihov profil. Glede na krizo zaradi COVID-19 je treba ponuditi tudi zakonodajna orodja za lajšanje finančnega bremena finančno ranljivejših državljanov in gospodinjstev.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 EESO pozdravlja pobudo Komisije, da posodobi pravni okvir v zvezi s potrošniškimi krediti, saj se je trg od leta 2008 dejansko preobrazil in veljavne določbe ne zajemajo ustrezno vseh vrst akterjev/produktov, zaradi česar na nekaterih področjih ni primerne zaščite za potrošnike oziroma je mogoče obstoječa pravila izboljšati.

3.2

 EESO meni, da sta glavna cilja pri pripravi direktive, in sicer (i) zmanjšanje škode za potrošnike, ki jemljejo posojila na spreminjajočem se trgu, in (ii) lajšanje čezmejnega zagotavljanja potrošniških kreditov ter konkurenčnosti notranjega trga, med seboj tesno povezana in bistvena za ustrezno pokritost in enotno uporabo nove direktive. Na primer, predlog obvezne uvedbe omejitev stroškov potrošniških kreditov mora biti v direktivi o potrošniških kreditih natančnejše določen in usklajen na podlagi jasne metodologije. To je potrebno za zagotovitev enotne ravni varstva potrošnikov ob učinkovitem preprečevanju neodgovornih praks posojanja po vsej EU in razvoja produktov potrošniških kreditov z oderuškimi obrestnimi merami ali pretiranimi stroški, ki pogosto ciljajo na najranljivejše potrošnike in lahko večkrat privedejo do prezadolženosti. Harmonizirana metodologija je potrebna tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za kreditodajalce iz različnih držav.

3.3

 Razširitev uporabe direktive in jasnejša opredelitev več pojmov sta lahko samo koristni za potrošnike in kreditodajalce, zagotovita pa lahko tudi večjo jasnost glede s tem povezanih pravic in obveznosti. EESO meni, da bi moral potrošnikom v težkem položaju koristiti tudi predlog o uvedbi obveznosti držav članic, da ustanovijo neodvisne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov za prezadolžene ali druge ranljive potrošnike. Poleg tega predlaga, naj direktiva spodbuja kreditodajalce k sprejetju politik za zgodnje odkrivanje finančnih težav, ki bodo vključevale tudi določbe o ukrepih restrukturiranja. Oba ukrepa bi preprečila prezadolženost in kreditodajalce spodbudila k iskanju rešitev za kreditojemalce v težavah.

3.4

 EESO ceni prizadevanja Komisije, da bi s spodbujanjem pobud za finančno izobraževanje/digitalno pismenost zagotovila, da bodo potrošniki ustrezno razumeli posojilne produkte in tveganja, ki jih prevzemajo, ko vzamejo posojilo, saj je to najučinkovitejša metoda za ohranjanje njihovega dobrega finančnega stanja. Glede tega meni, da bi bilo treba besedilo direktive v zvezi s komuniciranjem med kreditodajalci in potrošniki v vseh fazah odnosa prilagoditi, da bi vključevalo digitalni prehod in povečano uporabo digitalnih naprav.

3.5

 EESO ceni tudi prizadevanja Komisije za pripravo jasnih pravil o finančnih svetovalnih storitvah v zvezi s posojilnimi pogodbami, vendar bi si želel, da bi bilo s pravnega vidika jasno pojasnjeno, kako se lahko tovrstne storitve ponujajo.

3.6

 EESO pozdravlja pobudo za natančnejšo določitev obveznosti vseh kreditodajalcev, da temeljito ocenijo kreditno sposobnost potrošnikov in ugotovijo, ali si lahko posojilo privoščijo in ali so njihove finančne potrebe zaščitene, ter za hkratno preprečevanje neodgovornih praks posojanja in prezadolženosti. Pri tem pa bi morala Komisija upoštevati, da se z novimi pravili odgovornosti za dejansko odplačevanje ne more in ne sme prevaliti na kreditodajalce, saj se morajo potrošniki čim bolj potruditi, da izpolnjujejo svoje obveznosti odplačevanja dolgov in previdno upravljajo svoje osebne izdatke. EESO poziva Komisijo, naj dodatno preuči besedilo direktive, da bo v njem jasno navedeno, da temeljita ocena kreditne sposobnosti ni jamstvo za odplačilo posojila. Za ustrezno zaščito potrošnikov poleg tega poziva Komisijo, naj natančneje določi primere, v katerih imajo kreditodajalci v specifičnih in dobro utemeljenih okoliščinah pravico, ne pa tudi kakršno koli obveznost, da potrošniku odobrijo posojilo, čeprav ni bil ocenjen kot kreditno sposoben.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 EESO poziva Komisijo, naj dodatno analizira nekatere nove opredelitve, da bi zagotovila jasnost besedila. Spremeniti bi bilo na primer treba opredelitev kreditodajalca, da bo v področje uporabe direktive zajet celotni sektor kreditov in se bo za vsa podjetja uporabljal enak nadzor/licenciranje, če izvajajo isto vrsto dejavnosti. Poleg tega bi morala zaradi enakih konkurenčnih pogojev in učinkovitega zagotavljanja enake ravni varstva za potrošnike za vse kreditodajalce, ne glede na pravni status družbe, veljati enaka pravila in obveznosti, tudi glede poročanja, razen v primeru brezplačnih posojil, če so bile izpolnjene vse določbe, namenjene varstvu potrošnikov.

4.2

 Direktiva bi morala biti ambicioznejša glede obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti ponujanja potrošniških posojil, in zaradi ustreznega varstva potrošnikov, učinkovitega spremljanja in enakih konkurenčnih pogojev za potrošniška posojila določati, da je za tako posojilno dejavnost potrebno dovoljenje/licenca pristojnega organa. Zdi se, da je trenutno predlagani sistem mešanica izdaje dovoljenj in registracije, čeprav to še zdaleč ni jasno.

4.3

 V zvezi s posebno določbo o pretvorbi posojil, izraženih v eurih, v nacionalne valute EESO poziva Komisijo, naj dodatno spremeni člen 4 direktive, da bi pojasnila njegovo uporabo. Predlagana rešitev poleg tega, da ni v skladu s členom 23 Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine, ni dovolj jasna glede namena/uporabe in dejanske metodologije, predlagane za pretvorbo.

4.4

 Kar zadeva načelo nediskriminacije (člen 6 direktive), je EESO zaskrbljen, da ga bo verjetno zelo težko izvajati iz več razlogov, ki večinoma zadevajo različne zahteve na nacionalni ravni in težavnost izvedbe vsega potrebnega preverjanja v okviru ocenjevanja kreditne sposobnosti. Glede dostopa do podatkovnih zbirk EESO izraža bojazen, da v nekaterih okoliščinah za kreditodajalce morda ne bo praktično ali ekonomično, da bi neposredno dostopali do zbirk podatkov iz drugih držav članic, in sicer iz več razlogov (npr. nezadostno povpraševanje po čezmejnih kreditih, različne zahteve na nacionalni ravni in težavnost izvajanja vseh preverjanj v postopku ocenjevanja kreditne sposobnosti). Zato Komisijo poziva, naj to načelo dodatno preuči in razmisli tudi o posrednem dostopu do teh zbirk podatkov, npr. tako, da bi kreditodajalci za dokumentacijo, ki je potrebna za oceno kreditne sposobnosti, zaprosili prek svoje lokalne zbirke podatkov ali lokalnih davčnih organov.

4.5

 EESO v zvezi z nacionalnimi zbirkami podatkov o poročanju ugotavlja, da bi lahko obravnavanje podatkov o kreditih med pandemijo COVID-19 ali v podobni izredni situaciji vplivalo na celovitost sistema poročanja o kreditih in nazadnje na odobravanje potrošniških kreditov. Komisijo zato poziva, naj v direktivi poudari pomembnost neprekinjene izmenjave vseh informacij o kreditih, vključno s poročanjem o podatkih o zamujenih plačilih/moratorijih med krizo, prav tako kot v običajnih časih. Poleg tega EESO v skladu s smernicami EBA o dajanju posojil priporoča tudi, naj Komisija določi, da morajo zbirke podatkov o poročanju vsebovati vsaj informacije o plačilnem ravnanju potrošnikov v zvezi z njihovimi obstoječimi posojilnimi pogodbami, vključno z morebitnimi zaostalimi plačili.

4.6

 EESO ceni prizadevanja Komisije, da bi bile predpogodbene informacije bolj dostopne potrošnikom, vendar meni, da ustrezna rešitev ne bi smela biti uvedba dodatnega dokumenta – standardnega pregleda kredita –, saj lahko potrošnikom in kreditodajalcem naloži dodatno breme ter zavede potrošnike v smislu, da lahko svojo analizo omejijo zgolj na informacije, ki so na voljo v pregledu, ne da bi ustrezno upoštevali vse druge informacije, določene v obrazcu o standardnih informacijah o evropskem potrošniškem kreditu. Boljša rešitev bi bila, da se v skladu s potrebo po odzivu na nove digitalne metode razmisli o poenostavitvi postopka vzpostavitve (in vzdrževanja) odnosa s potrošniki, vključno s specifično določitvijo digitalnih načinov za izpolnitev obveznosti o zagotovitvi standardnih informacij o evropskem potrošniškem kreditu.

4.7

 Kar zadeva izjemo od pravil o vezani in paketni prodaji, povezano s tekočimi ali varčevalnimi računi, je zelo vprašljivo, ali je dejansko v interesu potrošnika, da se ta izjema omeji samo na račune, katerih edini namen je omejen na zahteve v zvezi s krediti. V skladu z besedilom bi morali kreditodajalci potrošnikom onemogočiti uporabo zadevnih računov za osebne namene, razen pri zahtevah v zvezi s kreditom. EESO se strinja, da potrošnik ne sme biti prisiljen k odprtju računa, ki ni potreben za odobritev/odplačilo posojila, toda ko je tak račun enkrat odprt, naj bi ga potrošnik uporabljal, kot se mu zdi ustrezno.

4.8

 V zvezi s pravicami potrošnikov v primeru, da ocenjevanje kreditne sposobnosti vključuje uporabo profiliranja ali drugo samodejno obdelavo osebnih podatkov, EESO meni, da predlagana rešitev ogroža sposobnosti finančnih institucij, da določijo ocenjevalne pogoje v skladu s svojo pripravljenostjo prevzemanja tveganj, s čimer se zmanjša prožnost postopka. EESO meni, da bi bilo treba člen 18(6) v celoti preoblikovati v skladu z zahtevami splošne uredbe o varstvu podatkov. To pomeni, da ima potrošnik pravice, ki mu jih dodeljuje ta uredba, če se ocenjevanje kreditne sposobnosti izvaja izključno samodejno in ima posledice za posameznika.

4.9

 EESO meni, da je predčasno odplačilo posojil osrednja določba v direktivi, saj je njen namen spodbujati konkurenčnost na trgu in vplivati na primere prezadolženosti, ter pozdravlja splošne cilje predloga. Vendar poudarja, da je treba pregledati besedilo direktive o potrošniških kreditih, da bi (i) resnično olajšali uresničevanje te pravice in (ii) preprečili sodne postopke, do katerih prihaja zaradi opredelitve pojma „vsi stroški“.

4.10

 EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil, s katerimi bi preprečili skrajne prakse oblikovanja cen, prinašajo oprijemljive koristi ranljivim potrošnikom, če so ustrezno umerjene po natančni analizi trga in morebitnih učinkov. Tak pristop bi moral zagotoviti, da so ukrepi dejansko koristni za potrošnike, hkrati pa preprečiti nasprotni učinek.

4.11

 V skladu z najnovejšo direktivo na področju varstva potrošnikov člen 44 direktive o potrošnikih kreditih določa, da morajo države članice v nacionalno zakonodajo uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za primer kršitve pravil, prenesenih iz direktive. EESO pozdravlja take določbe, vendar poziva Komisijo, naj v direktivi navede tudi, da upravne sankcije ne vplivajo na pravico potrošnikov do nadomestila ali povračila, odvisno od primera.

V Bruslju, 21. oktobra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

(2)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

PRILOGA

Naslednja besedila iz mnenja strokovne skupine so bila med razpravo zavrnjena zaradi amandmajev, ki jih je sprejela skupščina, vendar so prejela vsaj četrtino glasov:

AMANDMA 2

Vlagatelj:

TEDER Reet

INT/956 – Potrošniške kreditne pogodbe

Točka 4.1

Spremeni se tako:

Mnenje strokovne skupine

Amandma

EESO poziva Komisijo, naj dodatno analizira nekatere nove opredelitve, da bi zagotovila jasnost besedila. Spremeniti bi bilo na primer treba opredelitev kreditodajalca, da bo celotni sektor kreditov zajet v področje uporabe direktive in se bo za vsa podjetja uporabljal enak nadzor/licenciranje, če izvajajo isto vrsto dejavnosti. Za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in učinkovito zagotavljanje enake ravni varstva potrošnikov bi morala za vse kreditodajalce, ne glede na pravni status družbe, veljati enaka pravila in obveznosti, tudi glede poročanja.

EESO poziva Komisijo, naj dodatno analizira nekatere nove opredelitve, da bi zagotovila jasnost besedila. Spremeniti bi bilo na primer treba opredelitev kreditodajalca, da bo celotni sektor kreditov zajet v področje uporabe direktive in se bo za vsa podjetja uporabljal enak nadzor/licenciranje, če izvajajo isto vrsto dejavnosti. Poleg tega bi morala za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in učinkovitega zagotavljanja enake ravni varstva za potrošnike za vse kreditodajalce, ne glede na pravni status družbe, veljati enaka pravila in obveznosti, tudi glede poročanja, razen v primeru brezplačnih posojil, če so bile izpolnjene vse določbe, namenjene varstvu potrošnikov .

Rezultat glasovanja:

Za:

88

Proti:

79

Vzdržani:

21

KOMPROMISNI PREDLOG K AMANDMAJU 3

Vlagatelj:

PREDA Bogdan

INT/956 – Potrošniške kreditne pogodbe

Točka 4.10

Mnenje strokovne skupine

Kompromisno besedilo

EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil prinašajo oprijemljive koristi potrošnikom , zlasti ranljivim .

EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil, s katerimi se izognemo skrajnim praksam oblikovanja cen , prinašajo oprijemljive koristi ranljivim potrošnikom , če so ustrezno umerjene po natančni analizi trga in morebitnih učinkov . Tak pristop bi moral zagotoviti, da so ukrepi dejansko koristni za potrošnike, hkrati pa preprečiti nasprotni učinek.

Rezultat glasovanja:

Za:

82

Proti:

79

Vzdržani:

17

KOMPROMISNI PREDLOG K AMANDMAJU 4

Vlagatelj:

PREDA Bogdan

INT/956 – Potrošniške kreditne pogodbe

Točka 1.3

Mnenje strokovne skupine

Kompromisno besedilo

EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil prinašajo oprijemljive koristi potrošnikom , zlasti ranljivim . Vendar mora predlog o omejitvah stroškov potrošniških kreditov v direktivi o potrošniških kreditih vsebovati natančnejša določila in biti harmoniziran v okviru jasne metodologije, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za kreditodajalce iz različnih držav.

EESO ugotavlja, da je iz dokazov glede izvorov prezadolženosti razvidno, da omejitve stroškov posojil , s katerimi se izognemo skrajnim praksam oblikovanja cen, prinašajo oprijemljive koristi ranljivim potrošnikom , če so ustrezno umerjene po natančni analizi trga in morebitnih nadaljnjih učinkov . Zato EESO meni, da bi morala direktiva o potrošniških kreditih predvideti jasno in usklajeno metodologijo, ki bi jo države članice morale upoštevati pri določanju takšnih omejitev, da bi preprečile skrajne prakse, ki lahko povzročijo prezadolženost, in odvračale od njih . Usklajena metodologija je potrebna tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za kreditodajalce iz različnih držav.

Rezultat glasovanja:

Za:

88

Proti:

77

Vzdržani:

15
Top