Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Letna strategija za trajnostno rast 2021

(COM(2020) 575 final)

(dodatno mnenje)

(2022/C 105/27)

Poročevalec:

Gonçalo LOBO XAVIER

Sklep predsedstva	26. 4. 2021
Pravna podlaga	člen 32(1) poslovnika in člen 29(a) izvedbenih določb poslovnika
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	5. 10. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20. 10. 2021
Plenarno zasedanje št.	564
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	168/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO je še vedno zaskrbljen, ker upravljanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter razdelitev odgovornosti za njihovo izvajanje med centralno, regionalno in lokalno raven v večini držav članic nista dovolj jasno opredeljena. Premalo jasni so tudi ustrezni mehanizmi za vključevanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v izvajanje, spremljanje in prilagajanje teh načrtov. To je EESO zapisal že v resoluciji, (1) ki jo je sprejel februarja, stanje pa se kljub prizadevanjem Komisije ni spremenilo. EESO odločno poziva k večjemu nadzoru teh vidikov, ki so ključni za okrevanje Unije.

1.2

EESO opozarja, da je treba meriti napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost. Potrebni so dobri kazalniki za spremljanje, saj se bo na njihovi podlagi določilo, v kateri smeri nadaljevati razvoj in okrevanje. Države članice se morajo primerno odzvati na ta izziv; za ozaveščanje državljanov o velikih težavah, ki se bodo pojavile, je potreben pogum.

1.3

EESO je trdno prepričan, da je naslednji cikel semestra za Unijo pomemben kot ključen instrument za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. Nacionalni načrti vključujejo dve vrsti orodij: države članice lahko izvedejo radikalne strukturne spremembe po eni strani v okviru dvojnega prehoda, po drugi pa z naložbami in reformami za državljane (družine, delavce, podjetnike itd.), ki jih je kriza prizadela bolj neposredno. EESO meni, da je treba upoštevati obe možnosti; ti zahtevata različna orodja, ki pa se včasih ne morejo uporabljati skupaj. Okrevanje je pomembno zato, da bi gospodarski sistem postal odpornejši.

1.4

Kriza zaradi COVID-19 je opozorila na dve od najnevarnejših evropskih pomanjkljivosti: odsotnost usklajevanja industrijske politike in odvisnost Evrope od drugih gospodarskih območij pri številnih proizvodih in storitvah. EESO se zaveda, da je težko spremeniti navade in politike, pa tudi, da traja več let, preden se občutijo dejanski učinki novih politik. Vendar Unija, če se želi spremeniti in okrevati, nima na voljo veliko časa. Njena odvisnost od kritičnih sredstev se kaže tudi v dvigu cen surovin (in težav pri njihovi distribuciji), pomanjkanju polprevodnikov in visokih cenah energije. EESO želi, da bi vse države članice dejansko ukrepale z naložbami v izobraževanje in infrastrukturo ter z industrijsko politiko, ki bo povečala stopnjo zaposlenosti in spodbudila državljane, da podprejo evropsko industrijo.

1.5

EESO podpira naložbe v kakovostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter raziskave in razvoj, ki so bistvene za spodbujanje in dopolnjevanje gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih podpira instrument NextGenerationEU. Jasno je, da so ključnega pomena naložbe, ki bi okrepile zdravstvene sisteme in javnozdravstvene politike družb, ki jih je koronavirusna kriza močno prizadela. Dopolniti jih je treba z zares močno industrijsko politiko, ki bo lahko spodbujala proizvodnjo in razvoj proizvodov in storitev v Evropi, da bi se izognili popolni odvisnosti od drugih gospodarskih območij.

1.6

EESO meni, da je čas za temeljito in poglobljeno reformo pakta. V tem novem revidiranem semestru sta potrebna odločno priporočilo in nov pakt, ki bo vključeval nekaj zavezujočih postopkov in pravil za posvetovanja z organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi. Za to je treba ukrepati: čas je za oblikovanje zavezujočih pravil za udeležbo v vseh fazah od priprave do izvajanja, da bi v prihodnje preprečili strukturne probleme.

1.7

EESO na podlagi hitre analize glavnih prednostnih nalog načrtov za okrevanje in odpornost meni, da so jasno osredotočene na cilje zelenega dogovora. Za EESO je to seveda pomembno, kljub temu pa ima pomisleke glede izvajanja in učinka nekaterih ukrepov, ki se ne zdijo ravno dobro utemeljeni. Državljane, delavce in podjetja je treba podpreti pri tem prehodu, cilje pa je treba jasno in razumno opredeliti, da dobro zveneči politični retoriki ne bo sledilo slabo izvajanje v praksi z neznanskimi stranskimi učinki pod površjem.

1.8

EESO opozarja, da se eden najdragocenejših dosežkov evropskega semestra že leta ne upošteva. Priporočila za posamezne države, ki temeljijo na usklajenih podatkih, so pravzaprav priložnost za izboljšave. Države članice bi morale ponovno razmisliti o svojem odnosu do tega instrumenta, zlasti po krizi zaradi COVID-19 in glede na priložnosti, ki jih prinaša mehanizem za okrevanje in odpornost za izvajanje strukturnih reform, ki so za večino držav članic bistvenega pomena (na področjih izobraževanja, fiskalnih politik, trga dela ter socialnega varstva v skladu s stebrom socialnih pravic in priporočili vrha v Portu). EESO državam članicam močno priporoča, naj spremenijo svoj odnos, organizacije civilne družbe pa bi morale biti v tem procesu zelo dejavne in ga nadzorovati.

1.9

EESO opozarja tudi na sposobnost nekaterih držav članic za črpanje sredstev glede na njihovo dosedanjo „uspešnost“. Do konca leta 2020 je bila še vedno neporabljena polovica sredstev strukturnih skladov v okviru večletnega finančnega okvira (2014–2020), ki jih bo treba porabiti v prihodnjih letih. Komisija bi morala na podlagi izkušenj in podatkov izdati opozorila državam članicam ter jim pomagati bolje porazdeliti sredstva in upoštevati časovni načrt. Zelo pomembno je države članice opozoriti, da njihove politične odločitve ne smejo spodkopavati okrevanja ter da je treba nekatere ukrepe sprejeti zato, da se preprečijo problemi v sistemu. Sem sodi ne le preprečevanje birokracije, temveč tudi potreba po pravi politični podpori za učinkovitost.

1.10

EESO meni, da bodo zaradi neizogibne digitalizacije, zlasti javnih storitev na zdravstvenem in socialnem področju, izgubljena številna delovna mesta. Digitalizacija utegne tudi povzročati probleme starejšim, ki se nanjo težje prilagajajo. EESO opozarja, da je treba zasnovati programe, ki bodo državljanom v resnično podporo in bodo olajšali prehod. Države članice morajo nameniti investicijska sredstva za preusposabljanje ljudi, ki jih bodo te spremembe prizadele. Za soočanje s tem izzivom bosta potrebna politični pogum ter dobra komunikacija z državljani, da se jim pojasnijo politike in cilji.

1.11

EESO pozdravlja pobudo o preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti. Meni, da bo to izjemno pomemben instrument, s katerim se bodo lahko spodbudile naložbe in ustvarili mehanizmi, ki bi bili lahko ključnega pomena za Unijo. Prav tako podpira predlagani časovni načrt, v katerem se predvideva, da bo Komisija instrument sprejela do konca septembra. (2) Vendar pa vztraja, da tudi pri tem procesu sodeluje organizirana civilna družba. Ne gre za vprašanje prepoznavnosti, temveč za vprašanje nadzora. EESO opozarja, da je treba organizacije civilne družbe opolnomočiti in jih pripraviti na ta izziv. Nesmiselno jih je pozivati k ukrepanju, če niso pripravljene ali za to nimajo potrebnih sredstev. To je zanje izjemna odgovornost in priložnost.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO pozdravlja, da je Komisija objavila sporočilo z naslovom Usklajevanje ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva. (3) Svet se spoprijema z veliko krizo, ki dozdevno onemogoča vse načrte in strategije za okrevanje, vendar morata odpornost in trdnost Evrope prevladati, če naj naša Unija obstane.

2.2

Dejstvo je, da je Evropska unija sprejela edinstvene ukrepe za boj proti pandemiji COVID-19, ublažitev posledic krize in usmeritev našega gospodarstva na pot trdne, trajnostne in vključujoče rasti. Vendar je učinkovitost zdravstvenih politik še vedno precej negotova, saj je kriza zelo omajala zaupanje državljanov, ki je bistveno za gospodarsko in družbeno okrevanje. Cilj več kot 70-odstotne precepljenosti evropskega prebivalstva bo izjemno vplival na zaupanje ljudi in EESO pozdravlja usklajevanje med državami članicami za njegovo uresničitev. EESO opozarja, da je treba državljanom pojasniti, da so to sicer pomembni dosežki, vendar pa je še vedno potrebna previdnost, saj ti ukrepi morda ne bodo zadostovali za popolno odpravo zdravstvene krize.

2.3

Priložnost, da države članice predstavijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, je izjemno pomembna in mora imeti prednost. EESO je prepričan, da imajo lahko organizacije civilne družbe ključno vlogo pri izvajanju in spremljanju teh načrtov, česar se morajo jasno zavedati vse države članice. Kot je EESO zapisal v resoluciji: „EESO meni, da morajo vse reforme v procesu prestrukturiranja temeljiti na načelih EU: varstvu človekovih in socialnih pravic, demokratičnih vrednotah in pravni državi. Namen naložb v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost mora biti sprostitev celotnega potenciala enotnega trga, krepitev gospodarske odpornosti EU, uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, vzpostavitev krožnega gospodarstva, doseganje podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050, spodbujanje inovacij in modernizacije v povezavi z digitalizacijo gospodarstva in družbe ter učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic za zagotovitev socialne kohezije, izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti“ (4).

2.4

Instrument NextGenerationEU v vrednosti 750 milijard EUR (doslej je bilo dodeljenih 500 milijard EUR) je ključno orodje EU za spodbujanje naložb in okrevanja, da bi bila Evropa po trenutni krizi močnejša in odpornejša.

2.5

EESO meni, da akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic določa konkretne ukrepe za okrepitev socialne razsežnosti v vseh politikah Unije in bo pomagal zagotoviti vključujoče okrevanje.

2.6

EESO poleg tega zagovarja stališče, da morajo biti okoljska trajnost, produktivnost, enakopravna in pravična porazdelitev ter makroekonomska stabilnost še naprej vodilna načela gospodarske agende EU. Vsem izzivom navkljub je zeleni dogovor še vedno dolgoročna prednostna naloga, Evropa pa mora izkoristiti priložnost, da pri tem vprašanju prevzame vodilno vlogo.

2.7

EESO je prepričan, da je za usmeritev gospodarstva EU na pot večje, trajnostne in vključujoče rasti po pandemiji še naprej nujno učinkovito usklajevanje politik v okviru evropskega semestra. To je že izjavil v preteklih mesecih in je še vedno prednostna naloga.

2.8

EESO meni, da je vključenost organizirane civilne družbe v državah članicah na splošno še vedno nizka. Organizacije so bile obveščene in v številnih primerih slišane, vendar je oprijemljivih rezultatov le malo. Razen nekaj izjem v večini držav članic ni bilo uspešnih posvetovanj, ki bi privedla do bistvenih sprememb prvotnih vladnih predlogov.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Zaradi ukrepov, sprejetih na ravni EU in nacionalni ravni, je bil vpliv pandemije na evropske trge dela omejen. Vendar se mnenja in razmere v Uniji še vedno razlikujejo. EESO meni, da so za okrevanje držav članic, ki jih je kriza prizadela bolj kot druge, potrebni diferencirani pristopi.

3.2

EESO se strinja s pogledom, da mora biti gospodarska politika v letih 2021 in 2022 še naprej podporna. Države članice so se znašle v veliki bitki, ki je še zdaleč ni konec. Unija mora v njej zmagati ter se zavedati, da bodo načrti za okrevanje učinkovali šele čez nekaj časa in da je za doseganje rezultatov potrebna odpornost. EESO odločno poziva h kratko- in srednjeročnim strategijam, s katerimi bi ustrezno obravnavali negativne učinke krize in zagotovili večletno močno in trajnostno rast.

3.3

Evropski državljani več varčujejo, kar je zanimiv trend. Izkoristiti bi ga bilo treba za spodbuditev kombinacije zasebnega in javnega vlaganja, ki lahko bistveno pripomore k okrevanju gospodarstva ter izboljša socialne razmere. EESO v zvezi s tem poziva h konkretnim ukrepom in meni, da bi morala Komisija vse države članice spodbujati k sprejetju močne fiskalne politike. Potrebna je ustvarjalnost, da se sprejmejo strategije za pretvorbo teh prihrankov v pametne naložbe, odgovornost za to pa morajo skupaj prevzeti vlade, zainteresirane strani in finančne institucije.

3.4

EESO namerava z dejavno podporo in delom svoje skupine za evropski semester v naslednjih mesecih pripraviti še eno resolucijo, v kateri bodo upoštevani prispevki 27 tričlanskih delegacij skupine za evropski semester, ki so bile oblikovane v ta namen. Cilj je spremljati udeležbo civilne družbe v procesu izvajanja ter analizirati politične vsebine z vidika civilne družbe. Doslej je bil zabeležen le majhen napredek, večinoma v zvezi s formalnimi informativnimi sestanki, z zelo omejenimi možnostmi za vplivanje na načrte.

3.5

Organizacije civilne družbe so bolj optimistične glede obetov, da bodo vlade uporabile sredstva za spodbujanje naložb, kot glede obetov, da jih bodo uporabile za reforme, ki bodo spodbudile rast. Mnoge menijo, da so načrti za okrevanje in odpornost njihovih držav premalo ambiciozni oziroma vsebujejo premalo zavez glede reform, druge pa so kritične zaradi pomanjkanja dodatnih naložb, ki pred krizo zaradi COVID-19 še niso bile predvidene.

3.6

Kriza zaradi COVID-19 je Evropo močno prizadela in izpostavila nevarno pomanjkljivost Unije, in sicer odsotnost usklajevanja industrijske politike ter odvisnost od drugih gospodarskih območij pri številnih proizvodih in storitvah. To dejstvo je treba usklajeno obravnavati, da se pospeši okrevanje. Bolj kot kdaj koli potrebujemo ustrezno industrijsko politiko in ukrepati je treba takoj. Odvisnost Unije od kritičnih sredstev je razvidna tudi iz dviga cen surovin. EESO želi, da bi vse države članice dejansko ukrepale z naložbami v izobraževanje in infrastrukturo ter z industrijsko politiko, ki bo povečala stopnjo zaposlenosti in spodbudila državljane, da podprejo evropsko industrijo.

3.7

Velika večina organizacij civilne družbe (71 %) meni, da je bila njihova vključenost v oblikovanje načrta za okrevanje in odpornost njihove države nezadostna oziroma izjemno omejena.

3.8

EESO meni, da je za okrevanje gospodarstva in družbe temeljnega pomena digitalizacija, vendar pa morajo države članice zasnovati programe in dodeliti sredstva za odpravo ovir v tem procesu, zlasti za nekatere skupine prebivalstva, kot so starejši in manj usposobljeni. Zato je treba prednostno razviti učinkovite programe IT, usklajene s programsko opremo, ki lahko koristi vsem državljanom. Digitalizacija je potrebna, vendar ne za vsako ceno.

3.9

EESO izraža veliko zadovoljstvo s pobudo Komisije za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti. To je pomemben korak k spremljanju izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost in je po mnenju EESO priložnost za spodbuditev naložb in vzpostavitev mehanizmov, ki bi bili lahko ključnega pomena za Unijo. Organizacije civilne družbe imajo lahko tudi v tem procesu pomembno vlogo in so pripravljene sodelovati.

4.   Načrti za okrevanje in različni pristopi

4.1

Glede sedanjega okvira EESO meni, da je treba dati prednost politikam za trajnostno in vključujočo rast ter proračunsko ravnovesje v državah članicah. Jasno je, da se je treba prilagoditi novi fazi, ko bo nevarnost za zdravje, ki jo povzroča pandemija COVID-19, odpravljena. Obstajati bi morala alternativa čezmernemu neravnotežju kot edini možnosti po neznanski rasti dolga in primanjkljaja v državah članicah. EESO meni, da je čas za korenito in poglobljeno reformo okvira fiskalnega upravljanja, ter svari pred povratkom k „starim“ fiskalnim pravilom. Za ta novi revidiran semester sta potrebna odločno priporočilo in nov pakt, ki bo vključeval nekaj zavezujočih postopkov in pravil za posvetovanje z organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi, za kar je potrebno ukrepati. Čas je za oblikovanje zavezujočih pravil za udeležbo v vseh fazah od priprave do izvajanja in države članice morajo preučiti nove cilje za zmanjšanje primanjkljaja s poudarkom na rasti in upravljanju.

4.2

Nujno je treba posodobiti fiskalni in gospodarski okvir, uporabiti pristop, ki je osredotočen na blaginjo, in uvesti zlato pravilo. Komisija zdaj preučuje stran odhodkov, pa tudi – zelo upravičeno – stran prihodkov. EESO priporoča preusmeritev z obdavčitve dela na okoljske davke, hkrati pa je treba sprejeti regresivni pristop in ne obremeniti gospodinjstev z nizkimi prihodki. Poziva tudi k boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in goljufijam, saj bi to lahko spodkopalo gospodarsko in fiskalno okrevanje držav članic ter EU kot celote. V zvezi s tem sta potrebna pameten pristop in močnejša konvergenca v Uniji, da se doseže napredek. Ena od možnosti mora biti tudi monetarna in fiskalna politika, po potrebi s progresivnimi okoljskimi davki in postopnim znižanjem davkov. Jasno je, da je mogoče z davčno konkurenco s tretjimi državami namesto znotraj EU stvari spremeniti.

4.3

EESO poudarja, da je poleg pandemije pomemben dejavnik dvig cen surovin, ki ga je treba obravnavati z veliko skrbnostjo. EESO verjame v lojalno konkurenco in se strinja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji, vendar poudarja, da se stanje zaostruje in da bi lahko celotna Unija utrpela veliko škodo. Cene surovin so se v zadnjih mesecih dvignile za od 30 % do 120 % in še niso dosegle vrha.

4.4

Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost kažejo, da imajo države članice različne poglede o okrevanju posameznih gospodarstev in stanju v družbi, s čimer se tudi razkrivajo neenakosti v državah članicah. EESO poziva k bolj usklajenim politikam, s katerimi bo mogoče okrepiti Unijo. Potrebno je sodelovanje med državami članicami, pri čemer bi se lahko z izmenjavo primerov dobre prakse izognili napakam. Sektorji, kot sta med drugim turizem in predelovalna industrija, so utrpeli najhujše posledice, zato bi bilo treba prednostno poskrbeti za njihov razvoj. To bo zelo pomembno za ustvarjanje delovnih mest, prilagajanje delovne sile dejanskim potrebam gospodarstva in udeležbo organizacij civilne družbe pri izvajanju.

4.5

EESO je zaskrbljen, ker nekatere države članice doslej večinoma niso upoštevale priporočil za posamezne države, ki jih pripravi Komisija. Zato je skeptičen glede morebitne spremembe odnosa v prihodnosti. Poleg tega so sposobnosti črpanja sredstev v nekaterih državah članicah in preobrazbeni učinek mehanizma za okrevanje in odpornost vprašljivi; obstajajo dvomi glede njune potencialne učinkovitosti in uspešnosti. EESO poudarja, da je zato potrebno podrobno spremljanje.

4.6

EESO meni, da se nacionalni načrti za okrevanje in odpornost ne bi smeli izvajati zgolj kot formalnost, temveč v resničnem duhu tega instrumenta: treba je priznati vlogo organizacij civilne družbe, posvetovanja pa bi se morala odvijati v javnih forumih, ne za zaprtimi vrati.

4.7

Kriza zaradi COVID-19 je razkrila in poglobila dolgotrajne razlike v naših družbah. Pogosto je najbolj prizadela najbolj ranljive. Pojavnost okužb s COVID-19 je bila najvišja pri najbolj prikrajšanih in več delov družbe pogosto najbolj prizadenejo učinki ukrepov za boj proti krizi. Upad zaposlenosti zaradi krize je bil nesorazmeren in največji pri nizko usposobljenih in/ali mladih. Poleg tega je kriza mnogim povzročila resne motnje v izobraževanju. Povečala so se tveganja neenakosti v skupini manj usposobljenih.

5.   Enotni trg kot prednost evropskega načina življenja

5.1

Krizo zaradi COVID-19 so občutile vse države članice, vendar z različnimi posledicami. Z usklajenim pristopom k cepljenju je Unija dosegla zelo dobre rezultate. Cilj 70-odstotne precepljenosti prebivalstva Unije je bil velik zalogaj, odziv EU pa je bil zelo pozitiven. Kljub nekaterim težavam (ki so pri takem projektu pričakovane), je bil to uspeh in dober primer „mirovnega projekta“, ki ga Unija predstavlja že od vsega začetka.

5.2

Bolj kot kdaj koli je treba prednostno obravnavati enotni trg in njegovo povezovanje ter se izogibati političnim sporom. Politična retorika v nekaterih državah članicah, ki spodkopava enotni trg, je v nasprotju z dejstvi: le z močno Unijo in usklajenim pristopom se je bilo mogoče tako hitro pogajati o načrtih za okrevanje in odpornost ter jih pripraviti. Za spodbujanje evropskih vrednot je bistveno komuniciranje, enotni trg pa je del tega procesa. Od notranjega trga morajo imeti koristi vsi evropski državljani, da bodo lahko ponosni, da se je bila Evropa navkljub vsem oviram pri iskanju usklajenega odziva sposobna odzvati na krizo.

5.3

EESO razume, da so države članice v zvezi z zdravstvenimi razmerami ubrale različne pristope, vendar tudi poudarja, da bi bilo treba po kampanji cepljenja bolj promovirati usklajevanje in primere dobre prakse. Evropa mora izkoristiti svoje prednosti, in sicer svobodno gibanje državljanov in proizvodov ter prosti pretok kapitala. EESO želi podpreti to svobodo brez spodkopavanja zdravstvenih sistemov držav članic, to pa je mogoče zgolj z usklajevanjem enotnega trga. Države članice so v preteklosti že večkrat pokazale, da je to mogoče. Zdaj je čas za dober odziv.

5.4

EESO podpira enotni trg in priložnosti, ki jih prinaša skupaj z močnim socialnim trgom, ki je ključnega pomena in daje Uniji pečat. To je dosežek, ki ga je treba zaščititi.

6.   Organizacije civilne družbe in načrti za okrevanje

6.1

EESO vztraja, da je za okrevanje ključna udeležba organizacij civilne družbe, še zlasti ker je treba priznati, da bi izredni ukrepi za okrevanje – tako na nacionalni kot tudi evropski ravni – lahko postali stalni.

6.2

Organizacije civilne družbe podpirajo visokokakovostne naložbe v izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter raziskave in razvoj, ki so bistvene za spodbujanje in dopolnjevanje gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih podpira instrument NextGenerationEU, pa tudi naložbe, ki krepijo zdravstvene sisteme in politike javnega zdravja v družbah, ki jih je močno prizadela pandemija COVID-19. Organizacije na lokalni in regionalni ravni imajo doslej največjo možnost in odgovornost, da nakažejo in predlagajo, kako se zoperstaviti dejanskim izzivom, države članice pa jih morajo pogumno vključiti v proces odločanja. EESO poziva k tovrstnemu pristopu predvsem zaradi izkušenj in znanja, pridobljenih med večdesetletnim zavzemanjem za različne cilje, pri katerem so bili doseženi zelo dobri rezultati.

6.3

Kadar nastopi kriza, je glas organizacij civilne družbe najbolj pomemben, ne le zaradi njihovih izkušenj, temveč predvsem zaradi njihovega neposrednega stika s stvarnostjo, ki je bistven za spremljanje in izvajanje politik z dejanskim učinkom.

---

(1)  Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(2)  Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti ter skupni kazalniki, osnutek delegiranega akta: Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti – skupni kazalniki in podrobni elementi.

(3)  COM(2021) 500 final, 2. junij 2021 – Usklajevanje ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva.

(4)  Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).