Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Nadgrajevanje vključujoče, varne in zaupanja vredne digitalizacije za vse

(raziskovalno mnenje)

(2021/C 374/03)

Poročevalec:	Philip VON BROCKDORFF
Soporočevalka:	Violeta JELIĆ

Zaprosilo	slovensko predsedstvo, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	221/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priporoča hitro sprejetje vključujoče politike EU za digitalno upravo na temelju evropskega akcijskega načrta za e-upravo za obdobje 2016–2020, Talinske deklaracije o e-upravi ter Berlinske izjave o digitalni družbi in digitalni upravi, temelječi na vrednotah (1). Svet v sklepih priznava, da imajo javne uprave še dodatno odgovornost za enako obravnavo državljanov, ki jim morajo jamčiti enake pravice dostopa do digitalne uprave.

1.2

EESO priporoča, naj vlade v prizadevanjih za vključenost pripravijo obsežne strategije, podporne ukrepe in zakonodajo, ki bo primerna in sorazmerna. Tako bodo dosegle interoperabilnost, kakovost, osredotočenost na človeka, preglednost, varnost, zaščito in dostopnost javnih digitalnih storitev in proizvodov, pa tudi optimalen dostop do zdravja, izobraževanja ter gospodarskih in kulturnih priložnosti. Nacionalni, regionalni in lokalni organi se morajo čim hitreje digitalizirati in pospešiti uvajanje nove digitalne infrastrukture, vključno z omrežjem 5G.

1.3

EESO ugotavlja, da morajo vlade izvajati obsežne naložbe, če želijo doseči vključenost. Poleg tega se predpostavlja, da bo vključenost v načrtih držav članic za okrevanje in odpornost izredno pomembna za načrtovano digitalno preobrazbo. Pri tem se bodo uporabila sicer omejena sredstva iz Sklada za pravični prehod, ki je del instrumenta Next Generation EU, kot tudi sredstva iz programa za digitalno Evropo ter evropski strukturni in investicijski skladi (zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad plus).

1.4

EESO se zaveda, da digitalizacija podjetjem prinaša prednosti, vendar skriva tudi nevarnosti. Zato morajo vlade poskrbeti za primerno finančno podporo, tudi v okviru skladov EU, za podjetja vseh velikosti, predvsem pa za MSP. To jim bom pomagalo, da se bodo lahko uspešno prilagajala prehodu.

1.5

EESO hkrati priporoča, naj se pri uvajanju metod dela, kot je delo na daljavo, dosledno upošteva ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Za nemoten prehod so odločilnega pomena socialni dialog ter podpora MSP in podjetjem socialne ekonomije, pa tudi spoštovanje pravic delavcev, vključno s kolektivnimi pogajanji.

1.6

EESO priporoča državam članicam, naj tesneje sodelujejo pri razvoju in potrjevanju digitalnih rešitev. Tako bo nastala mreža za izmenjavo primerov dobre prakse.

1.7

EESO priporoča tudi pregled vladnih politik in ukrepov v vsej EU, da se pomembni akterji vključijo v pripravo učinkovitih ukrepov, ki temeljijo na socialni pravičnosti. Pregled naj bi zajel tudi politike in finančne vire za spodbujanje digitalne preobrazbe. Nadalje EESO opozarja na nujnost, da se v prihodnjih letih bistveno poveča stopnja vpisa na izobraževalnih področjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko.

1.8

EESO priporoča okrepitev akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih, kar je pogoj za digitalno preobrazbo, ki potrošnikom vzbuja zaupanje in jim omogoča, da sprejemajo odločitve na resnično odprtem in konkurenčnem trgu. V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba jasneje opredeliti odgovornosti in jamstva platform, ki morajo biti bolje izvršljiva kot v sedanjem predlogu. V aktu o digitalnih trgih pa bi bilo treba prepovedati „temne vzorce“ in druge strukture izbiranja, ki niso nevtralne in prikrito vplivajo na vedenje potrošnikov.

1.9

Nenazadnje se EESO zaveda, da so digitalizacija, ekologizacija gospodarstev EU in predvsem cilji EU o ogljični nevtralnosti tesno povezani. Čeprav sta digitalna preobrazba in zeleni prehod ključnega pomena, EESO znova poudarja, da bi moralo uvajanje digitalnih in zelenih tehnologij vedno slediti načelom enakosti in socialnega dialoga.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Evropska družba se seli na splet. Zaradi pandemije COVID-19 je digitalizacija družbe še nujnejša, saj so državljani in podjetja med ukrepi zapore pogosto imeli na voljo le digitalne kanale.

2.2

Mnogi lastniki podjetij ugotavljajo, da se morajo bolj usmeriti v digitalni svet, če želijo dolgoročno uspešno poslovati. Ravno tako morajo delavci in javnost razumeti, kaj digitalizacija pravzaprav pomeni in kako vpliva na njihovo poklicno in vsakdanje življenje v podjetju ali javnem sektorju ali pa tudi enostavno v skupnosti. Kot je navedeno v Novi agendi za potrošnike, bi morali biti evropski potrošniki v jedru digitalne preobrazbe in v tem procesu sprememb ustrezno zaščiteni. Poleg tega jim je treba dati večjo odgovornost.

2.3

Za vlade v EU je nagla digitalizacija neizogibna in izvedljiva le z javnimi naložbami v digitalno infrastrukturo. Javni organi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni se morajo razviti v prožne, odporne in inovativne organizacije, ki izkoriščajo prednosti digitalne preobrazbe, nastajajočih tehnologij in naprednih zmogljivosti, da lahko državljanom in podjetjem zagotavljajo vključujoče, nemotene, primerne, pregledne, varne in zaupanja vredne digitalne storitve, pri katerih je v središču človek.

2.4

Javne uprave, podjetja, delavci in splošna javnost se morajo prilagoditi tehnično osredotočenem svetu, v katerem živimo, pri čemer jim je treba pomagati in, če je potrebno, kot alternativo ponuditi analogne rešitve. Pomembno je razumeti, kakšna je razlika med digitizacijo, digitalizacijo in digitalno preobrazbo.

2.5

Digitizacija pomeni pretvorbo fizičnih ali analognih informacij v digitalno obliko in je pomembna za delovanje podjetij in uprav ter število ur dela. Proces digitizacije sproži verigo dogodkov, ki lahko korenito optimizirajo delovne postopke katerega koli podjetja in javnega organa, rezultat pa so avtomatizirani poslovni in upravni procesi. To je tako za delavce kot javne uslužbence izziv.

2.6

Večina podjetij in javnih organov pri vsakodnevnih procesih uporablja osnovne metode digitizacije, vendar je mogoče storiti še veliko več za njeno učinkovito uporabo. Če naj bi se delavci, javni uslužbenci in splošna javnost uspešno prilagodili novim digitiziranim delovnim postopkom in procesom, je treba najprej pridobiti njihovo zaupanje. Na delovnem mestu ta prehod zahteva socialni dialog ter spoštovanje kolektivnih pogajanj. Prehod lahko močno vpliva na življenje delavcev, zato je treba že v zgodnji fazi procesa obveščati in organizirati posvetovanja. Ravno tako je treba tudi javnost ozaveščati o nenamernih posledicah preobrazbe.

2.7

Čeprav digitizacija na prvi pogled poveča učinkovitost podjetij in uprav (potencialne koristi so bile vedno precenjene), pa je treba zanjo vedno plačati ceno, na primer takrat, ko delavci ali javni uslužbenci postanejo odvečna delovna sila ali ko se ji javnost, predvsem starejši in invalidi, ne morejo dovolj hitro, ali pa sploh ne, prilagoditi. Zato je pomembno, da je digitalizacija dostopna vsem, ne glede na starost, spol, družbeno-gospodarski položaj in invalidnost. Podobno se lahko MSP znajdejo v slabšem konkurenčnem položaju, če ne morejo v korak z digitizacijo v svoji panogi, predvsem če tovrstni procesi zahtevajo visoke začetne stroške.

2.8

Drugi pojem, ki ga morajo podjetja, delavci in splošna javnost razumeti, je digitalizacija. Ta zajema širok nabor elementov in z uporabo digitalnih tehnologij pomaga spremeniti način dela podjetij. To vpliva na poslovne modele, komuniciranje v podjetju in z drugimi podjetji ter dejansko na celotno vrednostno verigo.

2.9

Digitalizacija ustvarja popolnoma nove tokove prihodkov, ki temeljijo na digitalni tehnologiji, in s tem odpira nove priložnosti za podjetja. Uvajanje po meri zasnovanih poslovnih aplikacij – od uporabe družbenih medijev do ponudbe naročniških podatkovnih storitev za stranke – je lahko za podjetja v prihodnje ključ do inovacij, rasti in širitve. Nove digitalne tehnologije, zlasti t. i. tehnologije SMACIT (socialne, mobilne, analitične, oblakovne in internet stvari), so velika priložnost za MSP, saj za velike in stare organizacije hkrati pomenijo priložnost in eksistenčno grožnjo.

2.10

Večletne raziskave rezultatov digitalnih preobrazb so pokazale, da je stopnja uspešnosti teh prizadevanj konstantno nizka in znaša manj kot 30 % načrtovane. V pred kratkim opravljeni študiji McKinsey z 263 sodelujočimi jih je samo 16 % navedlo, da je bila digitalna preobrazba njihove organizacije uspešna in je izboljšala rezultate. S tovrstnimi izzivi se soočajo tudi „pametne panoge“, kot so visoka tehnologija, mediji in telekomunikacije, pri katerih stopnja uspešnosti ne presega 26 %. Po drugi strani pa sodelujoči iz organizacij z manj kot 100 zaposlenimi 2,7-krat pogosteje poročajo o uspešni digitalni preobrazbi kot sodelujoči iz velikih organizacij z več kot 50 000 zaposlenimi.

2.11

Ne glede na velikost pa podjetja, v katerih so še vedno zakoreninjeni bolj tradicionalni procesi, tvegajo, da bodo manj konkurenčna in napačno je že vnaprej domnevati, da lahko vsa podjetja uspešno izvedejo digitalizacijo. Enako velja za delavce, zlasti v tradicionalnih dejavnostih.

2.12

Digitalizacija lahko pripomore k večji učinkovitosti podjetij, lahko jim prinese nove priložnosti za ustvarjanje prihodka ter jim pomaga zmanjšati ogljični odtis. Spodbudi lahko večjo mobilnost na trgu dela, poveča produktivnost in prožnost na delovnem mestu ter omogoči združljivost poklicnega in zasebnega življenja v primeru dela na daljavo kot med pandemijo COVID-19.

2.13

Toda stvarnost je lahko precej drugačna in vprašati se je treba, ali sta digitalizacija in zlasti delo na daljavo resnično izboljšala usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Čeprav se mnogi delavci zavzemajo za delo na daljavo, je bilo to pogosto uvedeno neorganizirano in je negativno vplivalo na delovne pogoje, predvsem zaposlenih mater in delavcev z nezadostnimi digitalnimi kompetencami. Zato se je treba upravičeno vprašati, ali digitalizacija briše meje med zasebnim in poklicnim življenjem. Čeprav lahko poveča uspešnost zaposlenih in podjetij, pa so njene posledice za družinsko življenje in morebiti za zdravje čisto druga zgodba. Orodja pametne inteligence, ki so se v naglici uvajala med pandemijo, so običajno povečala stres ter tveganja za zdravje in varnost delavcev.

2.14

Poleg tega se posamezniki vse bolj nagibajo k temu, da se ne „odklopijo“ od digitalnih delovnih postopkov. Ker delo na daljavo postaja pravilo v podjetjih in javnih službah, je izredno nujno, da poteka v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Pravico do odklopa je treba priznati z instrumentom na ravni EU.

2.15

Končni vidik digitalizacije vpliva ne le na lastnike podjetij, temveč tudi na družbo na splošno. V zadnjih treh desetletjih, najbolj opazno pa v zadnjih desetih letih, je prišlo do dramatičnega premika k uvajanju digitalnih tehnologij v vseh socialnih okoljih in pri vseh človekovih dejavnostih. To je v veliki meri pripomoglo k nastanku t. i. „digitalnih potrošnikov“ in vse več ljudi se pri praktično vseh vidikih vsakodnevnega življenja zanaša na digitalizacijo. Digitalizacija počasi postaja podlaga za povezovanje organizacij vseh oblik in velikosti s strankami, vendar bi bilo napačno domnevati, da so vsi, ne glede na starost, zmožni slediti novemu digitalnemu razvoju.

2.16

To nas privede do razlikovanja med digitalizacijo in digitalno preobrazbo. Pri zadnji gre za preoblikovanje podjetij in družbenih dejavnosti v elemente digitalnega sveta, kot smo vsi na nešteto načinov izkusili med pandemijo, na primer s povečanim obsegom dela na daljavo.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

Sedanja digitalizacija naše družbe in gospodarstva se bo samo še nadaljevala in poglabljala. Čeprav obljublja dodatne družbene in gospodarske koristi, pa vzbuja tudi zaskrbljenost zaradi ločevalnega učinka na družbo in vprašanja, ali je vse več ljudi sploh digitalno izobraženih. Prelomne tehnologije na papirju spodbujajo socialno vključevanje in ne povečujejo vrzeli med digitalno izobraženimi in prikrajšanimi skupinami, toda kot že rečeno, stvarnost na licu mesta je lahko precej drugačna. Mnogi ljudje se enostavno ne zmorejo prilagajati hitremu tempu digitalne preobrazbe. To zlasti velja za starejše, invalide in ljudi, ki živijo na podeželju ter na odročnih območjih.

3.2

Čeprav je digitalizacija za vse nujna za povečanje učinkovitosti in produktivnosti ter za pospešitev družbeno-gospodarskega razvoja v svetu po pandemiji, pa mora biti digitalna preobrazba izvedena na pravilen način. To pomeni, da mora biti politika digitalne preobrazbe, tako za javni kot zasebni sektor, vključujoča, in da je treba za vsako ceno preprečiti izključenost posameznih družbenih skupin, kot so starejši, družbeno-gospodarsko prikrajšani, invalidi in osebe s podeželja.

3.3

Za vključenost morajo vlade pripraviti obsežne strategije in podporne ukrepe, da bi zagotovile interoperabilnost, kakovost, osredotočenost na človeka, preglednost, varnost, zaščito in dostopnost javnih digitalnih storitev in produktov, pa tudi optimalen dostop do zdravja, izobraževanja ter gospodarskih in kulturnih priložnosti. Javne uprave lahko pri tem uporabljajo digitalna orodja, da bi državljane vključile v oblikovanje digitalnih javnih storitev in poskrbele za to, da takšne storitve izpolnjujejo potrebe in želje državljanov, ki jih uporabljajo.

3.4

Vključenost predvsem zahteva ogromne vladne naložbe in predpostavlja se, da bo v načrtih držav članic za okrevanje in odpornost izredno pomembna za načrtovano digitalno preobrazbo. Pri tem se bodo uporabila sredstva iz Sklada za pravični prehod, ki je del instrumenta Next Generation EU, kot tudi sredstva iz programa za digitalno Evropo ter evropski strukturni in investicijski skladi (zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad plus). Sicer so bili v primeru Sklada za pravični prehod izraženi pomisleki glede njegove ustreznosti za obvladovanje izzivov, ki jih prinašajo digitalna preobrazba in podnebne spremembe (2). Tudi nacionalni, regionalni in lokalni organi se morajo digitalizirati in pospešiti uvajanje nove digitalne infrastrukture, vključno z omrežjem 5G.

3.5

Hitrost, razpon in obseg digitalne preobrazbe so takšni, kakršnih doslej še ni bilo. Nerealno je pričakovati, da bi se lahko vsa podjetja, MSP in podjetja socialne ekonomije hitro in uspešno prilagodila temu neprimerljivemu valu sprememb. Če podjetja ne bodo imela dovolj časa za prilagajanje in se jih ne bo podprlo z ustreznimi ukrepi, lahko preobrazba prinese ravno toliko žrtev kot zgodb o uspehu.

3.6

Ukrepi za pomoč podjetjem bi morali zajemati vzpostavljanje infrastrukture za podporo digitalne preobrazbe ter spremljajoč zakonodajni okvir, ki je sorazmeren in primeren za svoj namen. Poleg tega je pomembno, da države članice tesneje sodelujejo pri razvoju in potrjevanju digitalnih rešitev, kar bo privedlo do nastanka mreže za izmenjavo primerov dobre prakse. Drugi ukrepi bi lahko vključevali davčne olajšave za dodatno podporo naložb, ki jih morajo podjetja izvesti pri digitalni preobrazbi svojih dejavnosti in delovnih procesov.

3.7

Osnovni pogoj za zaupanja vredno digitalizacijo so trgi, ki potrošnikom vzbujajo zaupanje, ne manipulirajo z njimi in jim omogočajo sprejemanje odločitev v resnično odprtem in konkurenčnem okolju. To pa ni vedno stvarnost, če pomislimo na tržno koncentracijo na nekaterih področjih (družbeni mediji, aplikacije za komuniciranje, iskalniki, operativni sistemi ipd.) in na to, kako pogosto se kršijo pravice potrošnikov. EESO je v svojem mnenju o novi agendi za potrošnike (INT/922 (3)) opozoril, da je treba tudi pravila o varstvu potrošnikov prilagoditi digitaliziranemu svetu. Izzivi, ki jih prinašajo nastajajoče digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari in robotika, zahtevajo okrepitev sedanje zaščite.

3.8

Še en osnoven pogoj za to, da bo digitalna preobrazba prinesla želene rezultate, je, da se podjetja vseh velikosti, tudi podjetja socialne ekonomije, pripravijo nanjo. Sem med drugim sodijo podpora iz ustreznih finančnih virov in programi usposabljanja za lastnike malih podjetij in njihove zaposlene, da se seznanijo z najnovejšimi tehnologijami in priložnostmi, ki jih prinašajo. Poleg tega je treba na delovnem mestu na vseh ravneh obveščati o vseh vidikih uvajanja teh korenitih sprememb, nenazadnje pa tudi ozaveščati o nujnosti uvajanja novih načinov dela, obnašanja in komuniciranja v skladu z neprimerljivimi spremembami v organizacijski kulturi.

3.9

Digitalna preobrazba je povzročila precejšnje povečanje povpraševanja po digitalnih spretnostih v praktično vseh panogah, od proizvodnje do finančnih storitev in drugih. V bližnji prihodnosti bo to povpraševanje samo še naraščalo. Zato je nujno, da vlade in podjetja še naprej vlagajo v izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno s poklicnim usposabljanjem, in poskrbijo za nemoteno digitalno preobrazbo s pravimi ljudmi na pravih mestih, da bi posamezniki in podjetja lahko izkoristili prednosti te preobrazbe. To bi moralo zajemati tudi izobraževanje o uporabi digitalnih platform.

3.10

Vse hitrejšo digitalno preobrazbo mora spremljati tudi bistveno povečanje stopnje vpisa na izobraževalnih področjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, v prihodnjih letih. Pridobivanje teh znanj je potrebno za podporo preobrazbe, premostitev razlik med spoloma in za oblikovanje prihodnje generacije inovatorjev. Izobraževanje na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike bo poleg tega pomagalo spodbuditi gospodarstvo in ustvarjati delovna mesta.

3.11

Digitalna preobrazba je privedla do večje intenzivnosti dela in negotovosti zaposlitev, s tem pa resno ogroža zaščito, zastopanje in pravično obravnavo delavcev. V deklaraciji o prihodnosti dela, sprejeti leta 2019 ob stoti obletnici Mednarodne organizacije dela, se predlaga pristop k novi tehnologiji v svetu dela, ki je osredotočen na človeka. Vprašanje pa je, kako to preoblikovati v učinkovite politike, zakonodajo in ukrepe, ki ščitijo delavce in omogočajo ustrezno zastopanje. Zato bi bilo treba na ravni EU pregledati politike (in po možnosti tudi zakonodajo z vidika sorazmernosti in primernosti za namen) in ukrepe, ne le zaradi njihove skladnosti, temveč tudi zato, da se zainteresirane strani vključijo v pripravo politik, ki temeljijo na osnovnem cilju, tj. socialni pravičnosti.

3.12

Nenazadnje v nobeni razpravi o digitalizaciji za vse ni mogoče prezreti njene povezave z ekologizacijo gospodarstev EU in cilji EU glede ogljične nevtralnosti ter dejstva, da se v načrtih za okrevanje in odpornost daje poudarek pobudam, ki te cilje podpirajo.

3.13

Digitalna preobrazba in zeleni prehod bi morala potekati hkrati in sta nujna za spodbujanje inovacij po vsej EU. Med primeri je mogoče omeniti tehnologijo veriženja blokov, ki pomaga optimizirati dobavne verige, povečati učinkovitost in s tem zmanjšati rabo virov, hkrati pa slediti komponentam, proizvodom in materialom, kar spodbuja krožno gospodarstvo. Poleg tega lahko digitalne tehnologije pomagajo nevtralizirati ali nadomestiti emisije, katerih zmanjšanje je tehnično težavno ali drago. Čeprav sta digitalna preobrazba in zeleni prehod ključnega pomena, pa bi morala njuna izvedba, kot je poudarjeno v tem mnenju, vedno slediti temeljnemu načelu pravičnosti v družbi. Povedano drugače, vsi bi morali imeti možnost, da izkoristijo prednosti digitalne preobrazbe, na primer pri uporabi najnovejših tehnologij za pametne, nemotene in nevsiljive storitve na področjih energije, varnosti, mobilnosti, dobrega počutja in skupnosti, ki pomagajo dosegati ogljično nevtralnost.

3.14

Zavedamo se, da je to težko doseči, toda ravno zato bi morali načrti za digitalizacijo, povezani z ekologizacijo gospodarstev EU, temeljiti na posvetovanju z več stranmi in analizi na podlagi socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, pri katerih so v središču srednje- in dolgoročni cilji, ki lahko spremenijo življenja Evropejcev.

---

(1)  To je v skladu s sklepi Sveta o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (z dne 9. junija 2020), v katerih Svet „poziva Komisijo, naj pripravi predlog o okrepitvi politike EU za digitalno upravo, ob upoštevanju e-vključevanja vseh državljanov in zasebnih akterjev, da bi zagotovi usklajevanje in podporo za digitalno preobrazbo javnih uprav v vseh državah članicah EU, vključno z interoperabilnostjo in skupnimi standardi za varen in čezmejen pretok podatkov in storitve javnega sektorja“.

(2)  https://www.epsu.org/article/proposed-transition-fund-really-just

(3)  UL C 286, 16.7.2021, str. 45.