Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika

(COM(2021) 66 final)

(2021/C 374/12)

Poročevalec:	Timo Marko Johannes VUORI
Soporočevalec:	Christophe QUAREZ

Zaprosilo	Evropska komisija, 26. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	16. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	208/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predstavitev nove strategije EU za trgovinsko politiko. Kljub svetovni pandemiji obstajajo priložnosti in tveganja, povezana s svetovno trgovino in evropskim gospodarstvom. Zdaj je pravi čas za ponoven razmislek o globalnih trgovinskih pravilih in trgovinskih pravilih EU. EU bo morala za oblikovanje pravih orodij najprej analizirati in količinsko opredeliti spremembe v trgovini tako, da bo začasne spremembe in spremembe, ki jih je povzročil COVID-19, ločila od stalnih sprememb.

1.2

EESO podpira načelo spodbujanja „odprte, strateške in odločne“ trgovinske politike kot način za izboljšanje dostopa do trga in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev. V praksi mora pospeševati trajnostno rast, konkurenčnost, dostojna delovna mesta in boljše potrošniške izbire v Evropi. Za pozitiven gospodarski razvoj je potrebna trdna kombinacija zunanjih in notranjih politik. Trgovinska politika je le en del rešitve (1).

1.3

EESO se strinja, da je posodobitev Svetovne trgovinske organizacije (STO) glavna prioriteta zaradi osrednje vloge, ki jo ima ta pri uresničevanju učinkovitega večstranskega modela za sodobno trgovinsko agendo, ki vključuje okoljske in socialne vidike. EU mora zato biti na čelu ambicioznih reform STO in spodbujati sodobno agendo STO, odpravljati tabuje (tj. socialne vidike trgovine) ter trajnostno obravnavati sedanje in prihodnje izzive. Zato EESO poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo strateško sodelovanje s ključnimi trgovinskimi partnerji pri prednostnih večstranskih vprašanjih (2).

1.4

EESO meni, da bi morala EU spodbujati boljše večstranske in dvostranske trgovinske režime in standarde, povezane z izzivi na področju podnebnih in socialnih sprememb, kmetijstva, boja proti korupciji, gospodarskih in davčnih vprašanj, digitalizacije, varstva okolja, biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva in zdravstvene varnosti (3).

1.5

EESO že dolgo poziva, naj bo trajnostnost ena od gonilnih sil trgovinske politike, saj ima lahko trgovina bistveno vlogo pri doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj. Zato pozdravlja, da je trgovinska politika EU osredotočena na trajnostnost in da bo Pariški sporazum postal bistven element prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumov. EESO ponovno poziva, naj za bistvene veljajo tudi temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) (4).

1.6

EESO poziva k ambiciozni okrepitvi poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v dvostranskih trgovinskih in naložbenih sporazumih EU ter k njihovemu učinkovitejšemu izvrševanju. Prihodnji pregled poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju (5) je sestavni del trgovinske strategije EU.

1.7

EESO v celoti podpira okrepitev trajnostnosti v globalnih vrednostnih verigah (6). Trgovinska politika EU mora z razvojem instrumentov za boj proti korupciji in kršitvam okoljskih, delovnih, socialnih in človekovih pravic podpirati mednarodna prizadevanja za enake konkurenčne pogoje v globalnih dobavnih verigah. EESO meni, da mora EU razviti ambiciozno zakonodajo EU, na primer o potrebni skrbnosti v dobavnih verigah in trajnostnosti pri javnem naročanju.

1.8

EESO obžaluje, da ni omenjena ključna vloga civilne družbe v trgovini, in poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s civilno družbo od oblikovanja trgovinskih orodij in sporazumov do njihovega spremljanja. Poziva k ponovni vzpostavitvi strokovne skupine za prostotrgovinske sporazume, katere poglobljena in redna prizadevanja v zvezi s posebnimi trgovinskimi vprašanji so bila brez primere in zelo potrebna. Poudarja tudi, da je treba okrepiti notranje svetovalne skupine, ki so bistveni institucionalni stebri spremljanja sodobnih sporazumov o prosti trgovini.

1.9

EESO ugotavlja, da mora EU bolje razumeti pomen globalnih vrednostnih verig in njihov učinek na podjetja in ljudi. Večja raznolikost virov dobave je lahko močnejše orodje za odpornost kot njihova omejitev. V pomoč bi bila tudi vzpostavitev mehanizmov spremljanja za preprečevanje koncentracije virov dobave na ravni podjetij in pri javnem naročanju.

1.10

EESO podpira krepitev odpornosti vrednostnih verig, zlasti prek njihove trajnostnosti. Gospodarstvo EU je odvisno od globalnih vrednostnih verig in to se mora odražati v „avtonomiji EU“. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da je treba okrepiti avtonomijo EU na kritičnih in strateških področjih, zato je pomembno, da EU najprej oceni svoje šibke točke. EESO podpira prizadevanja EU za obvezno potrebno skrbnost v dobavnih verigah, da bi okrepili njihovo odpornost in podjetjem pomagali prepoznati tveganja, povezana s socialnimi in okoljskimi standardi. V tem okviru EESO podpira prizadevanja za novo pogodbo OZN o podjetjih in človekovih pravicah ter konvencijo MOD o dostojnem delu v okviru globalnih oskrbovalnih verig (7).

1.11

EESO poudarja, kako pomembne so koristi raznovrstnih prostotrgovinskih sporazumov EU, ki odražajo vrednote EU in mednarodne standarde. Kadar STO ne more ukrepati ali v celoti uresničevati interesov EU, bi se morala EU zanašati na te sporazume z vodilnimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu v mednarodni trgovini. Več kot 60 % zunanje trgovine EU kljub široki mreži še vedno poteka brez preferencialnih sporazumov, na podlagi pravil STO.

1.12

EESO poziva EU, naj sklene ambiciozne prostotrgovinske sporazume EU, zlasti s trgovinskimi partnerji v Aziji in Ameriki. Pri oblikovanju strateških partnerstev s sosednjimi državami in državami, ki se pripravljajo na pristop k EU, tudi sredozemskimi in afriškimi državami, EESO poudarja strateški pomen poglobitve partnerstev, zlasti z ZDA. Poleg tega mora EU nadalje izboljšati trgovinske odnose in zagotoviti enake konkurenčne pogoje z Azijo in Latinsko Ameriko.

1.13

EESO ugotavlja, da mora EU zaradi ugleda, ki ga uživa kot trgovinska partnerica, zagotavljati bolj neoviran proces med pogajanji o trgovinskih in naložbenih sporazumih EU in njihovo ratifikacijo. Komisija mora od določitve mandata in ves čas pogajanj (8) sodelovati z Evropskim parlamentom in civilno družbo, zlasti prek EESO, da bi lahko upoštevala njihove zadržke in – z njihovim obravnavanjem – zagotovila lažjo ratifikacijo.

1.14

EESO podpira konkretne ukrepe za izvajanje, spodbujanje in zagotavljanje učinkovitega izvajanja obstoječih prostotrgovinskih sporazumov EU. Ti so dragoceno orodje EU za podporo pretoku blaga in storitev v globalnih dobavnih verigah ter za zagotavljanje boljše odpornosti EU. Glavi uradnik za trgovinsko skladnost bi moral spodbujati dosledno izvajanje in izvrševanje sporazumov EU in STO, tudi poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju.

1.15

EESO pozdravlja dejstvo, da EU odločno enostransko zagovarja vrednote in trgovinske zaveze EU, kadar so vse druge možnosti neuspešne. Upoštevati bi morala tudi vse možne politične in gospodarske posledice takih odločitev.

1.16

EESO podpira dejstvo, da EU še naprej uporablja pomoč za trgovino, da bi državam v razvoju pomagala pri izvajanju trgovinskih sporazumov ter podpirala spoštovanje pravil in standardov, zlasti v zvezi s trajnostnim razvojem.

1.17

EESO poudarja, da je treba zagotavljati enake konkurenčne pogoje za kmetijski sektor EU. Evropski kmetijski proizvodi bi morali imeti boljši dostop do trgov tretjih držav, uvoženi proizvodi iz tretjih držav pa morajo izpolnjevati evropske standarde glede trajnostnosti in varnosti hrane. Prostotrgovinski sporazumi EU morajo biti v skladu z določbami EU na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter spoštovati previdnostno načelo (9).

1.18

EESO pozdravlja, da se v tej novi trgovinski politiki na vseh ravneh namenja posebna pozornost malim in srednjim podjetjem (MSP) (10). Ponovno poziva k večjim prizadevanjem za sporočanje učinka mednarodne trgovine na podjetja in ljudi.

2.   Splošna priporočila

2.1

EESO pozdravlja prošnjo Komisije po izmenjavi stališč in zamisli o tem, kako zagotoviti, da bo nova trgovinska politika EU koristila podjetjem in ljudem. Zlasti se strinja z nujnostjo tega pregleda glede na konkretno vlogo, ki jo lahko ima trgovina pri okrevanju po pandemiji COVID-19. Trgovina je za EESO prioriteta, zato je veliko prispeval k širokemu javnemu posvetovanju (11).

2.2

Mednarodna trgovina je bistvena za evropsko gospodarstvo in Evropejce. Podpira več kot 35 milijonov delovnih mest v EU, od katerih jih je 45 % odvisnih od tujih naložb. MSP predstavljajo več kot 85 % vseh izvoznikov EU. Mednarodna trgovina ustvari 43 % bruto domačega proizvoda EU. EU je s svojim enotnim trgom s 450 milijoni potrošnikov in BDP na prebivalca v višini 25 000 EUR največji in najbolj privlačen potrošniški trg na svetu. EU je vodilna v svetu na področju trgovine z agroživilskimi proizvodi in je največja trgovinska partnerica več kot 80 držav. Zaradi vsega navedenega je EU največji mednarodni trgovec. Gospodarstvo EU je močno povezano z drugimi deli sveta.

Pomen odprte in vključujoče mednarodne trgovine za evropsko gospodarstvo in ljudi

2.3

EESO pozdravlja, da si EU še naprej prizadeva za osnovne cilje svoje trgovinske politike: odpreti trge za evropsko blago, storitve, naložbe in javna naročila, zmanjšati in odpraviti neupravičene trgovinske ovire v tretjih državah ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje z mednarodnimi in dvostranskimi trgovinskimi režimi. Poleg tega je po mnenju EESO bistveno, da trgovinska politika spodbuja vrednote in mednarodne standarde EU, pospešuje trajnostni razvoj, se bori proti podnebnim spremembam in krepi varnost.

2.4

EESO je zadovoljen, da trgovinska strategija obravnava nekatere pomisleke, ki so jih deležniki izpostavili med javnim posvetovanjem. Vendar se v njej ne razmišlja o tem, kako povečati vključenost civilne družbe v trgovinsko politiko (12). EESO poudarja, da je potrebno nadaljnje sodelovanje s civilno družbo na nacionalni ravni in na ravni EU, ki bi preseglo pregled uveljavljenega dialoga s civilno družbo, da bi zagotovili, da trgovinska politika pomeni dodano vrednost za naše življenje.

2.5

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila ranljivost svetovnega trgovinskega sistema in zaposlenih v dobavnih verigah (13) zaradi zdravstvene krize. Izguba nadzora nad vrednostnimi verigami in zavedanje o odvisnosti industrije EU sta sprožila vprašanja o povezavah med zdravjem in trgovino.

3.   Posebne ugotovitve

Spretna uporaba „odprte strateške avtonomije“

3.1

EESO podpira zamisel o odprti strateški avtonomiji EU. EU potrebuje strateški pristop za ohranitev odprtosti in enakih konkurenčnih pogojev s sodobnimi trgovinskimi in naložbenimi politikami EU. Spodbujati mora odprto in pravično trgovino, ki temelji na pravilih, ter zaščititi podjetja, delavce in potrošnike pred vsemi nepoštenimi trgovinskimi praksami.

3.2

Izboljšanje odpornosti in trajnostnosti je strateška izbira za EU. Najti je treba pravo ravnovesje med odprtostjo in avtonomnostjo evropskega gospodarstva. Odpornost bo dosežena le s trajnostnostjo.

Boljše razumevanje izboljšanja odpornosti in trajnostnosti vrednostnih verig

3.3

Zaradi tesnega povezovanja našega gospodarstva v globalne vrednostne verige ima lahko trgovinska politika EU ključno vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19.

3.4

EU mora temeljito oceniti svojo odvisnost od svetovnih in globalnih dobavnih verig. Uvoz lahko prispeva k odpornosti z diverzifikacijo virov oskrbe (14).

3.5

Izboljšati je treba usklajevanje in odpornost na večstranski ravni, zlasti v okviru Združenih narodov, vključno z MOD, STO ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). EU mora na primer bolje izkoristiti mednarodne instrumente, kot je deklaracija MOD o večnacionalnih podjetjih (15), ali nove kazalnike OECD, ki merijo učinek neposrednih tujih naložb glede trajnostnega razvoja (Foreign Direct Investments Qualities Indicators) (16). Podpirati mora razširitev farmacevtskega sporazuma STO z vključitvijo več proizvodov in držav. Nadaljevati bi bilo treba tudi liberalizacijo trgovine z zdravstveno tehnologijo in proizvodi.

3.6

EU bo še naprej odvisna od uvoza različnega blaga in storitev, od surovin do visoke tehnologije. Bistveno je, da se zagotovi nadaljnja odprtost trga EU. EU mora v digitalnem gospodarstvu podpirati „pametno tehnološko suverenost“, pri kateri digitalna trgovina omogoča nemoten pretok inovacij ter visokotehnoloških proizvodov in storitev ob zaščiti evropskih vrednot in standardov na področju varstva osebnih podatkov in kibernetske varnosti.

3.7

EU bi lahko z oblikovanjem boljšega poslovnega okolja za naložbe, inovacije in proizvodnjo podprla vračanje proizvodnje v Evropo. Diverzifikacija dobavnih verig je lahko pomemben korak k okrepitvi odpornosti. Zato mora EU podpirati podjetja pri njihovih poslovnih odločitvah tako, da z dvostranskimi prostotrgovinskimi sporazumi EU in enotnim trgom EU zagotovi trdne in poštene poslovne pogoje.

Potreba po reformi STO in globalnih pravilih za bolj trajnostno in bolj pošteno globalizacijo

3.8

EESO podpira aktivno vlogo EU pri oblikovanju globalnih pravil (17). Leto 2021 bi lahko bilo prelomno za trgovinsko upravljanje, zato EESO podpira zavezanost EU k odprtemu večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih, v okviru prenovljene STO (18). EU in njene države članice morajo uporabiti svoj vpliv in proaktivno sodelovati, oblikovati strateška zavezništva s podobno mislečimi partnerji in tako zagotoviti, da je del razprave o reformi STO tudi spoštovanje mednarodnih delovnih standardov, kot jih določa in spremlja MOD. EESO kot pozitiven primer in priložnost za okrepitev tega ambicioznega ponovnega razmisleka pozdravlja nedavni predlog ZDA za reševanje svetovnega problema prisilnega dela na ribiških plovilih v okviru potekajočih pogajanj STO o subvencijah za ribištvo (19).

Možnosti spodbujanja zelenega prehoda z odgovornimi in trajnostnimi vrednostnimi verigami

3.9

Trgovinska politika EU bi morala biti usklajena s politiko zelenega dogovora EU, vključno z novimi zahtevami glede digitalnega, zelenega in pravičnega prehoda. Zato se je treba pripraviti na nove instrumente, kot je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki mora biti združljiv s pravili STO, učinkovit v boju proti podnebnim spremembam in koristen za konkurenčnost industrije EU (20). EESO podpira začetek dialoga z državami nečlanicami EU in velikimi trgovinskimi partnericami, kot sta ZDA in Kitajska (21).

3.10

Globalne dobavne verige so bistveni elementi mednarodne trgovine in gospodarstva. So kompleksne, raznolike in razdrobljene, kar prinaša številne priložnosti, pa tudi tveganja. EESO poziva EU, naj zbere več podatkov o pozitivnih in negativnih učinkih globalnih dobavnih verig na EU (22).

Izkoriščanje regulativnega učinka EU

3.11

EU je največji trgovec s storitvami na svetu. Trgovinska politika EU lahko podpre takšno globalno poslovno okolje, v katerem lahko ponudniki storitev iz EU rastejo, uvajajo inovacije in konkurirajo. Digitalna trgovina je pomembna na svetovni ravni, zlasti zaradi sprememb, ki jih povzroča COVID-19. EU si mora prizadevati za hiter in ambiciozen sporazum STO o digitalni trgovini.

3.12

Trgovinska politika EU bi morala dopolnjevati ukrepe, sprejete v drugih mednarodnih regulativnih organizacijah, kot je delo OECD na področju gospodarskih in davčnih režimov. Podpirati bi morala vzpostavitev učinkovitih sistemov sodelovanja med davčnimi organi, organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi v partnerskih državah.

3.13

Strategija EU bi morala optimizirati zmožnost EU za aktiviranje vseh svojih eno-, dvo- in večstranskih instrumentov: zavezujoče narave poglavij o „trajnostnem razvoju“ v trgovinskih in naložbenih sporazumih, instrumentov trgovinske zaščite, filtriranja tujih naložb, boja proti trgovinskim oviram, zaprosila organu STO za reševanje sporov ali mehanizmov za posvetovanje in reševanje sporov v okviru dvostranskih trgovinskih sporazumov.

3.14

EU potrebuje učinkovite instrumente trgovinske zaščite: krajša obdobja za uvedbo začasnih ukrepov, manjše breme preiskovanja za industrijo v EU in močnejše instrumente tujih subvencij. EU bi lahko razmislila o ad hoc orodju, ki presega uredbo o uveljavljanju pravil mednarodne trgovine in omogoča prilagoditev pogojev za dostop do trga, kadar ni vzajemnih obveznosti, če prakse znatno škodijo poslovnim interesom EU.

3.15

Nove partnerske države, ki sklenejo prostotrgovinski sporazum z EU, bi morale dokazati, da v celoti izpolnjujejo temeljne konvencije MOD, kar bi bil osnovni pogoj za sklenitev trgovinskega sporazuma. Te konvencije bi morale biti bistven element vseh sporazumov o prosti trgovini. Če partnerska država teh konvencij ne ratificira ali ustrezno izvaja ali ne dokaže enakovredne ravni varstva, EESO poziva k oblikovanju zavezujočega in izvršljivega časovnega načrta za ratifikacijo s tehnično pomočjo MOD. Načrt bi moral biti tudi del poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, da se zagotovi pravočasno izpolnjevanje teh obveznosti.

3.16

Poleg tega mora vsak prostotrgovinski sporazum EU temeljiti na učinkovitejši politiki ocenjevanja EU, pri čemer je treba izboljšati ocene učinka na gospodarstvo in trajnostnost ter naknadno vrednotenje po petih letih (23). Vsebovati mora tudi izravnalne ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov. EU mora tudi okrepiti in bolje uporabljati svoje instrumente za zagotavljanje pogojev za pošteno konkurenco z državami nečlanicami EU.

3.17

Javna naročila EU bi morala biti odprta samo za podjetja iz držav, ki spoštujejo temeljne konvencije MOD in Pariški sporazum o podnebnih spremembah. EU je svoja javna naročila odprla za države nečlanice EU, vendar se številne niso odzvale enako, kar škoduje evropskim podjetjem. Bistveno je, da se uredba o instrumentu za mednarodno javno naročanje dokonča in s tem okrepi položaj EU. Prostotrgovinski sporazumi EU bi poleg tega morali spodbujati primere dobre prakse, kako v javna naročila vključiti okoljska in socialna merila (24).

3.18

EU mora še naprej uporabljati pomoč za trgovino, da bi državam v razvoju pomagala pri izvajanju trgovinskih sporazumov ter podpirala spoštovanje pravil in standardov, zlasti v zvezi s trajnostnim razvojem. Vzpostaviti je treba pravične in uspešne gospodarske odnose med EU in državami v razvoju, da bi zmanjšali revščino in ustvarili dostojna delovna mesta. EU mora ustvariti močnejšo povezavo med prednostnim dostopom in spoštovanjem mednarodnih standardov, kot so pravice delavcev in človekove pravice.

---

(1)  UL C 364, 28.10.2020, str. 108; UL C 47, 11.2.2020, str. 38.

(2)  UL C 364, 28.10.2020, str. 53.

(3)  UL C 364, 28.10.2020, str. 37.

(4)  UL C 129, 11.4.2018, str. 27.

(5)  Mnenje na lastno pobudo na to temo (REX/535) bo predvidoma sprejeto septembra 2021.

(6)  UL C 429, 11.12.2020, str. 197.

(7)  UL C 97, 24.3.2020, str. 9.

(8)  Mnenje na lastno pobudo na to temo (REX/536) bo predvidoma sprejeto v začetku leta 2022.

(9)  UL C 429, 11.12.2020, str. 66.

(10)  UL C 429, 11.12.2020, str. 210.

(11)  Prispevek spremljevalnega odbora EESO za mednarodno trgovino k pregledu trgovinske politike, september 2020.

(12)  EESO temu posveča posebno mnenje na lastno pobudo (REX/536), ki ga bo predvidoma sprejel v začetku leta 2022.

(13)  UL C 429, 11.12.2020, str. 197.

(14)  Priložnostni dokument ECIPE št. 6/2020 z naslovom Globalization Comes to the Rescue: How Dependency Makes Us More Resilient (Globalizacija prihaja na pomoč: izboljšanje odpornosti z odvisnostjo); poročilo Kommers Kollegium Improving Economic Resilience Through Trade (Izboljšanje gospodarske odpornosti s trgovino), 2020.

(15)  Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, 2017.

(16)  https://www.oecd.org/investment/fdi-qualities-indicators.htm.

(17)  UL C 364, 28.10.2020, str. 53.

(18)  UL C 159, 10.5.2019, str. 15.

(19)  The Use of Forced Labor on Fishing Vessels (Prisilno delo na ribiških plovilih), predlog ZDA za STO, 26. maj 2021, https://ustr.gov/sites/default/files/IssueAreas/Trade%20Organizations/WTO/US.Proposal.Forced.Labor.26May2021.final%5B2%5D.pdf.

(20)  UL C 429, 11.12.2020, str. 122; in prihodnje mnenje NAT/834 o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

(21)  UL C 364, 28.10.2020, str. 37.

(22)  UL C 429, 11.12.2020, str. 197.

(23)  UL C 47, 11.2.2020, str. 38.

(24)  UL C 429, 11.12.2020, str. 197.