Resolucija Evropskega odbora regij – Delovni program Evropske komisije za leto 2021

(2021/C 37/01)

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ob upoštevanju:

—	delovnega programa Evropske komisije za leto 2021 (1),

—	Protokola o sodelovanju z Evropsko komisijo iz februarja 2012,

—	resolucije OR o prednostnih nalogah Evropskega odbora regij v obdobju 2020–2025 (2),

—	resolucije OR o predlogih Evropskega odbora regij v zvezi z delovnim programom Evropske komisije za leto 2021 (3),

1.

poudarja, da je absolutno nujno ublažiti učinke svetovne pandemije, saj koronavirusna kriza poglablja obstoječe socialne, gospodarske in teritorialne razlike, kot je razvidno iz prvega letnega regionalnega in lokalnega barometra OR;

2.

vztraja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti v središču priprave in izvajanja načrta za socialno-ekonomsko okrevanje po pandemiji COVID-19. Podpira cilj EU, da prevzame vodilno vlogo v ekološkem in digitalnem prehodu. OR se zavezuje tesnemu sodelovanju z ustreznimi deležniki, da bi se upoštevale izkušnje, pridobljene pri dosedanjem obvladovanju krize zaradi COVID-19, in da se pripravimo na prihodnost;

3.

poziva Evropsko komisijo, naj uvede hitri postopek za dosego zadovoljive in trajne rešitve problema humanitarne krize v Sredozemlju, ki naj bo prednostno osredotočena na zaščito življenja migrantov in tudi na zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. OR ter lokalne in regionalne oblasti so pri tem pripravljene tesno sodelovati;

4.

zato podpira pristop Komisije k načrtovanju političnih prednostnih nalog EU na podlagi letnega poročila o strateškem predvidevanju, h kateremu bo OR prispeval podatke lokalnih in regionalnih oblasti iz vse EU;

5.

se strinja, da je treba čim prej začeti konferenco o prihodnosti Evrope. Če se OR kot predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti polno vključi v vse organe konference, bi se projekt lahko bolj približal evropskim državljanom in bi v večji meri odražal spremembe, ki so potrebne v politikah, postopkih in institucionalnem okviru EU. OR vztraja, da je treba na vseh javnih posvetovanjih, povezanih s konferenco, zagotoviti čim večjo pluralnost;

6.

poziva druge evropske institucije, naj sodelujejo z OR pri razvoju pilotnega modela za stalen in strukturiran dialog z državljani prek lokalnih in regionalnih oblasti, ki bi omogočal tudi izboljšanje sprejemanja odločitev v EU;

7.

ponovno poudarja, da je treba v oblikovanje in izvajanje politik EU vključiti lokalne in regionalne oblasti, zlasti na tistih področjih, kjer imajo te oblasti vodilno vlogo, predvsem z ustreznim izvajanjem aktivne subsidiarnosti in vključevanjem načel upravljanja na več ravneh. OR pozdravlja odločitev Komisije, da bo okrepila sodelovanje OR v platformi Fit for Future (Pripravljeni na prihodnost), in se zavezuje, da bo prek vladne skupine in namenske podskupine mreže RegHub prispeval k ciljem te platforme. Poudarja, da je v reviziji programa ustreznosti in uspešnosti predpisov potreben izrazitejši lokalni in regionalni vidik;

8.

ponovno poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje kodeksa dobre prakse za partnerstvo pri pripravi sporazumov in programov o partnerstvu za obdobje 2021–2027 in naj zagotovi, da bodo lokalne in regionalne oblasti vanje vključene kot polnopravne partnerice. Načela partnerstva in upravljanja na več ravneh bi se morala v večji meri upoštevati pri upravljanju evropskega semestra, zlasti ker semester zagotavlja smernice za programe kohezijske politike za obdobje 2021–2027 ter mehanizem za okrevanje in odpornost;

9.

bo natančno ocenil zakonodajne predloge za nova lastna sredstva, zlasti njihov morebitni vpliv na lokalno in regionalno financiranje ter državljane;

10.

poudarja, da je treba pojasniti medsebojno vplivanje med mehanizmom za okrevanje in odpornost ter sredstvi kohezijske politike na lokalni in regionalni ravni. V zvezi s tem mehanizmom in državami članicami zlasti poziva, naj se prihodnji nacionalni reformni in naložbeni načrti razvijajo tako horizontalno kot od spodaj navzgor, in spodbuja, naj se foruma mehanizma za okrevanje in odpornost oktobra 2021 udeležijo čim bolj raznolike institucije EU in deležniki;

11.

pozdravlja zavezo Komisije, da se bo pri oblikovanju okvira politike za trajnostno okrevanje v EU oprla na agendo OZN do leta 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja ter na Pariški sporazum iz leta 2015;

12.

pozdravlja sveženj Komisije „Pripravljeni na 55“, vendar meni, da je potreben bolj ambiciozen cilj glede emisij do leta 2030, v skladu s stališčem Evropskega parlamenta, in da bi moral biti tak cilj tudi uresničljiv; zato poziva Komisijo, naj v okviru svežnja ukrepov „Pripravljeni na 55“ predstavi ambiciozno strategijo EU za prilagajanje, ki bo jasno poudarila osrednjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v prilagajanju podnebnim spremembam;

13.

je pripravljen pripraviti skupen časovni načrt za COP26 pred 26. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) v Glasgowu, katerega cilj bi bil predstaviti zaveze EU na vseh ravneh ter spodbuditi vlogo in prispevke podnacionalnih oblasti v Pariškem sporazumu in konvenciji UNFCCC; OR bo na ta način poudaril vlogo mest in regij pri izvajanju in pospeševanju podnebnih ukrepov s praktičnim sodelovanjem z gospodarstvom, univerzami, državljani in različnimi skupnostmi;

14.

poudarja dejstvo, da je napovedani predlog mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah tesno povezan s pregledom sistema trgovanja z emisijami. Poziva k natančni oceni, kako bo postopna odprava brezplačnega dodeljevanja pravic do emisije vplivala na energijsko intenzivne sektorje EU, da bi se preprečilo razlikovanje med podjetji iz tretjih držav in podjetji iz EU;

15.

bo skrbno spremljal izvajanje mehanizma za pravični prehod in predlaga organizacijo foruma za pravični prehod v drugi polovici leta 2021, da se oblikujejo začetne ugotovitve glede politik o izvajanju mehanizma;

16.

meni, da je treba še naprej spodbujati energetski in podnebni dialog na več ravneh ter ga razširiti na vsa področja zelenega dogovora. Poziva, naj se v celoti prizna vloga mest in regij pri politikah za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter naj se vzpostavi učinkovit mehanizem upravljanja na več ravneh na podlagi evropskega podnebnega pakta. V zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije, da bo predstavila skupen akcijski načrt za izvajanje zelenega dogovora, ki bi lahko vključeval evropski regionalni pregled kazalnikov za spremljanje napredka pri izvajanju zelenega dogovora na podnacionalni ravni;

17.

poudarja, kako nujno je izvajati strategijo „val prenove stavb“, vzpostaviti mehanizme za prilagajanje tega prehoda lokalnim značilnostim in okoliščinam ter odpraviti obstoječe vrzeli glede finančnih virov in tehničnih zmogljivosti; v zvezi z „valom prenove“ in drugimi ukrepi poziva k zagotovitvi obsežnih možnosti za neposreden dostop regij, mest in občin do evropskih sredstev;

18.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da sprejme akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal kot ključni del načrta za zeleno okrevanje. Načrt in nadaljnji zakonodajni akti morajo temeljiti na ključnih načelih previdnostnega pristopa, da je treba onesnaževanje preprečevati pri viru in da mora povzročitelj plačati. Akcijski načrt bi bilo treba razviti in izvajati v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi na podlagi pobud, kot je sporazum o zelenih mestih; določati bi moral ambiciozen okvir ob upoštevanju razlik in različnih pogojev v državah članicah EU ter dopuščati nacionalne in lokalne prilagoditve. V središču načrta mora biti na tveganju temelječ pristop, da se zagotovi sprejetje ukrepov tam, kjer so najbolj smiselni;

19.

poziva k specifičnim ciljem pri izvajanju novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki bi upoštevali regionalne razlike, in sicer zlasti za preprečevanje odpadkov in javno naročanje ter javno-zasebna partnerstva, saj bi ti cilji spodbudili inovacijske tehnologije in njihovo uvajanje na trg, ter za priznavanje pomembne vloge lokalnih in regionalnih oblasti v bolj krožni družbi;

20.

se zavezuje, da bo podprl izvajanje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, in hkrati preučil prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k obravnavanju zmanjševanja števila opraševalcev in nevarnega pritiska na naše morsko okolje. OR želi poudariti vlogo, ki jo imajo zemljišča, kmetijske prakse in trajnostno gospodarjenje z gozdovi pri obnovi habitatov ter povečevanju odpornosti in stabilnosti vseh evropskih ekosistemov in naravnih okolij. OR podpira poziv Evropskega parlamenta, naj Komisija predlaga pravni okvir za izvajanje obvezne potrebne skrbnosti v dobavni verigi za gozdne in kmetijske proizvode ter proizvode, ki predstavljajo tveganje za ekosisteme in se dajo na trg EU, pri čemer se ponudnikom proizvodov na biološki osnovi ne nalaga nepotrebno upravno breme v primerjavi s ponudniki sintetičnih proizvodov ali proizvodov fosilnega izvora;

21.

poziva k polni vključenosti evropskih regij v izvajanje in spremljanje strategije EU „od vil do vilic“; poziva Komisijo, naj v prihodnjo skupno kmetijsko politiko in njeno izvajanje učinkovito vključi cilje zelenega dogovora ter zlasti strategije za biotsko raznovrstnost in strategije „od vil do vilic“;

22.

poziva institucije EU, naj novo dolgoročno vizijo za podeželje preoblikujejo v agendo EU za podeželje, ki bi morala zagotoviti, da je načelo ravnovesja med mesti in podeželjem v skladu s cilji teritorialne kohezije vključeno v vse politike EU, ter okrepiti vlogo lokalne in regionalne ravni v upravljanju podeželskih politik;

23.

obžaluje pomanjkanje ambicij v delovnem programu na pomorskem področju ter poudarja strateški geopolitični pomen najsodobnejših pomorskih sektorjev in močnih obalnih in pomorskih regij. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije celovito agendo za podporo pomorskim sektorjem in regijam;

24.

se zavezuje, da bo prispeval k zakonodajni pobudi za standard EU za zelene obveznice, saj bi to bilo zelo pomembno za zagotavljanje trajnostnih zasebnih in javnih naložb na lokalni in regionalni ravni;

25.

poudarja, da je treba v okviru revizije uredbe o vseevropskem prometnem omrežju obravnavati manjkajoče povezave v čezmejni prometni infrastrukturi in večjo povezljivost z obrobnimi in najbolj oddaljenimi regijami;

26.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo predstavila zakonodajni predlog za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev; pričakuje tudi, da bodo v aktu o digitalnih storitvah obravnavani minimalni standardi za pošteno delo na daljavo in digitalne pravice na delovnem mestu;

27.

obžaluje, da v letu 2021 ni načrtovanih predlogov za pravno urejanje na področju umetne inteligence, ki bi sledili nedavno sprejeti beli knjigi;

28.

bo razvil kazalnike za digitalno preobrazbo na lokalni in regionalni ravni, da se določijo cilji ter pospeši vzpostavitev digitalnih platform in mehanizma spremljanja za digitalno desetletje do leta 2030, z namenom obravnavati neenakosti in preprečiti digitalni razkorak;

29.

poziva k celovitem pristopu EU k varnosti in odpornosti omrežij 5G, saj zagotavljanje širokopasovnih povezav in uporaba tehnologije 5G na lokalni in regionalni ravni, tako v mestih kot na podeželju ter tudi v gorskih, oddaljenih in manj razvitih regijah, postaja ključnega pomena;

30.

poziva Komisijo, naj v industrijski strategiji EU okrepi lokalno razsežnost, razširi sektorsko področje njene uporabe in poveča njeno politično usklajevanje na ravni EU, zlasti s pritegnitvijo OR in regionalnih vlad v industrijski forum in evropsko zavezništvo za surovine, da lahko regije in mesta prevzamejo odgovornost za dvojni, ekološki in digitalni prehod svoje industrije in izkoristijo možnosti za diverzifikacijo gospodarstva, ki jih prinaša ta strategija, pa tudi z vključitvijo industrije v sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi razvoj ustreznih naborov znanj in spretnosti za nove poklice;

31.

bo skupaj z mesti in regijami, ki to želijo, predstavil, kako lahko vozlišča evropskega raziskovalnega prostora pomagajo pri razvoju krajevno vezanih regionalnih inovacijskih ekosistemov in z vseevropskim sodelovanjem v njihovem okviru pripomorejo k pospešitvi pametne trajnostne rasti in odpravi inovacijskega razkoraka v Evropi;

32.

glede na dejstvo, da so gospodarske posledice zaradi pandemije COVID-19 močno prizadele MSP v vseh regijah EU in da poglabljajo dolgotrajne težave, kot so neustrezen dostop do financiranja in zamude pri plačilih, ter ob upoštevanju raznolikih struktur in potreb MSP in različnih ekonomskih in institucionalnih pogojev v vsej Evropi predlaga, da Komisija okrepi lokalno in regionalno upravljanje strategije za MSP. V zvezi s svojo vlogo se OR zavezuje sodelovanju s Komisijo in poslovno skupnostjo na področju nadaljnjega razvoja in uporabe testa za MSP, ki ustreza svojemu namenu, zlasti prek mreže evropskih podjetniških regij (EPR);

33.

poziva Komisijo, naj upošteva težave, s katerimi se srečujejo lokalni in regionalni deležniki in ki jim preprečujejo, da bi v celoti izkoristili prednosti enotnega trga, ter z zanimanjem pričakuje posodobljeno poročilo o ovirah na enotnem trgu in ukrepe, ki jih Komisija namerava sprejeti, da bi zagotovila celovito izvrševanje direktive o storitvah. OR tudi poziva Komisijo, naj pripravi nov, izboljšan predlog o potnem listu za storitve;

34.

pozdravlja usmerjenost Komisije v sveženj za pravično gospodarstvo in z zanimanjem pričakuje akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, ki bi moral temeljiti na bolj razširjeni empirični in politični uporabi pregleda socialnih kazalnikov. OR bo podprl lokalno in regionalno razsežnost stebra z dejavnim sodelovanjem na konferenci pred socialnim vrhom v Portu leta 2021. Sodeloval bo tudi s Komisijo pri razvoju pobude za lokalne borze dela;

35.

z zanimanjem pričakuje novi strateški okvir za zdravje in varnost pri delu. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj leta 2021 okrepi prizadevanja, da bi končno uresničila cilj glede določitve 50 mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki je bil prvotno določen za leto 2020;

36.

poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v razvoj akcijskega načrta za socialno ekonomijo z močno regionalno in lokalno razsežnostjo;

37.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija upoštevala poziv OR glede jamstva za otroke, ki bi okrepil socialno vključenost in dobro počutje otrok, pa tudi spodbujanje otrokovih pravic;

38.

pričakuje, da bodo v strategiji v podporo invalidom opredeljeni ambiciozni in merljivi cilji ter da bo zajemala vsa področja politike; je zavezan ciljem Konvencije OZN o pravicah invalidov in želi, da Evropska komisija konkretno podpre njihovo uresničevanje na lokalni in regionalni ravni;

39.

ugotavlja, da delovni program za leto 2021 vključuje revizijo določb o državni pomoči na devetih področjih, ki so izredno pomembna za lokalne in regionalne oblasti. Zato namerava dejavno sodelovati pri reviziji. Za ta namen se bo OR oprl na posvetovanja o mreži regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike, v okviru katerega se že analizira okvir na področjih storitev splošnega gospodarskega pomena in regionalne pomoči;

40.

pozdravlja prožnost, ki je predvidena z aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, da se omogoči hitro in odločno izvajanje ukrepov za usklajevanje politike. Poudarja, da je uporaba te klavzule pomembna, dokler se javni organi pri spoprijemanju s pandemijo soočajo z izrednimi stroški ter dokler izkušnje v zvezi s sedanjo krizo zaradi COVID-19 niso ustrezno preučene in bomo dobro pripravljeni na prihodnje krize;

41.

obžaluje, da delovni program ne vsebuje ukrepov, s katerimi bi se podprlo trajnostno okrevanje v sektorju turizma, gospodarskem sektorju, ki je zelo pomemben za regije in zagotavlja možnosti za preživljanje na lokalni ravni v vsej Evropi, vendar ga je kriza močno prizadela. Ponovno opozarja na pomen dodelitve zadostnih finančnih sredstev in opredelitve usklajenega regionalnega pristopa, da bi rešili ta sektor in razvili dolgoročno evropsko politiko za turizem;

42.

poziva k jasnejšim mejnikom in sorazmernim sredstvom za dokončanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025. Podpira prizadevanja Komisije, da bi oblikovala kulturo vseživljenjskega učenja in olajšala prehajanja med delovnimi mesti v EU, ter poziva k zajamčeni minimalni ravni kvalifikacij ter znanja in spretnosti za mlade, ki bi bili priznani in potrjeni v vseh državah članicah, pripravili pa bi se lahko v okviru prihodnjih individualnih izobraževalnih računov in evropskega pristopa k mikrokvalifikacijam (ob upoštevanju, da so študijski programi osnovno načelo organizacije visokošolskega izobraževanja in da bo tako tudi v prihodnje);

43.

pričakuje, da bo skupaj s Komisijo v celoti izkoristil priložnosti, ki jih ponuja platforma za izmenjavo znanja, da se spodbudi pametna in trajnostna specializacija ter podprejo socialne inovacije in vključevanje ter inovacijski ekosistemi na lokalni in regionalni ravni; priporoča, da se skupaj s Komisijo tudi na ravni makroregij uvede poskusno izvajanje dejavnosti platforme za izmenjavo znanja ter pobude Srečanje med znanostjo in regijami ter spodbujata inovacijska politika in pametna specializacija;

44.

poudarja, da je treba podpreti lokalne in regionalne oblasti v državah kandidatkah za pristop k EU in partnerskih državah v sosedstvu EU, da se jim olajša uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in da se prepreči povečevanje vrzeli, končni cilj pa je boljša obnova po pandemiji COVID-19 in okrepitev odpornosti na ravni skupnosti;

45.

pozdravlja namero Komisije, da pripravi sporočilo o prenovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom, in v povezavi s 25-letnico barcelonskega procesa poudarja, da je treba okrepiti zavezništva med severno in južno obalo Sredozemlja; v zvezi s tem opozarja na pomen evropske sosedske politike kot ključnega orodja za reševanje skupnih izzivov in poudarja, da bo njen uspeh odvisen od ustreznega sodelovanja regionalnih in lokalnih oblasti;

46.

močno podpira zavezo Komisije, da ohrani vodilno vlogo v krepitvi multilateralizma, ki temelji na pravilih, in da bo v središče reforme STO postavila cilje trajnostnega razvoja; meni, da bi lahko s to pobudo v povezavi z boljšim izvrševanjem poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju izboljšali socialne in okoljske standarde ter standarde varstva podnebja v tretjih državah;

47.

se zaveda negotovosti v zvezi s sedanjimi pogajanji z Združenim kraljestvom, vendar je zaradi neposrednega in izjemnega vpliva brexita na številne lokalne in regionalne oblasti v EU globoko razočaran, da v delovnem programu za leto 2021 prihodnji odnosi med EU in Združenim kraljestvom sploh niso omenjeni. Zato v pričakovanju predloga Komisije o rezervi za prilagoditev na brexit vztraja, da je treba to rezervo oblikovati tako, da ne bo obravnavala samo gospodarskih primanjkljajev na ravni držav članic, ampak da bo upoštevala tudi teritorialno razsežnost brexita;

48.

pozdravlja, da Komisija poudarja potrebo po zaščiti podjetij EU in enotnega trga pred nepoštenimi trgovinskimi in konkurenčnimi praksami, zlasti na podlagi objavljenih zakonodajnih pobud o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, javnem naročanju in trajnostnem upravljanju podjetij. OR poziva Evropski parlament in Svet, naj dosežeta napredek pri pogajanjih glede uredbe o izvrševanju, predloga o izvozu blaga z dvojno rabo in mednarodnega instrumenta o javnem naročanju, ki je povezan z večstranskim sporazumom STO o javnih naročilih;

49.

predlaga Komisiji, naj z vidika pravnih meril izboljša in okrepi odnos med kohezijsko politiko in sektorjem politike konkurence, ki se nanaša na državno pomoč, da bi preprečili tehnične ovire in ozka grla, ki bi ovirali ustrezno izvajanje njihovih elementov, zlasti ukrepov, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, na katere vplivajo pravila o državni pomoči;

50.

ponovno poudarja, da je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v oblikovanje zdravstvene unije, saj imajo v večini držav članic pomembne pristojnosti na področju javnega zdravja. V tem okviru pozdravlja namero Komisije, da okrepi okvir EU za zaznavanje resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in odzivanje nanje, vključno s krepitvijo vloge obstoječih agencij in vzpostavitvijo evropske agencije za napredne biomedicinske raziskave in razvoj; v zvezi s tem pozdravlja sveženj za evropsko zdravstveno unijo, katerega cilj je okrepiti nacionalno usklajevanje znotraj EU ter obstoječe strukture in mehanizme za boljšo zaščito, preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na nevarnosti za zdravje ljudi na ravni EU; ponavlja, da je treba v te nove mehanizme, ki bi morali podpirati tudi oskrbo z zdravili, medicinsko opremo in opremo za bolnišnice, vključiti regionalne in lokalne izvajalce zdravstvene dejavnosti; prav tako odločno podpira predlog, ki se navezuje na predlog OR o evropskem mehanizmu za izredne zdravstvene razmere, da se EU omogoči razglasitev izrednih razmer, kar bi sprožilo okrepitev usklajevanja in omogočilo razvoj, ustvarjanje zalog in nabavo izdelkov, ki so potrebni v času krize;

51.

poziva Komisijo k nadzoru nepoštenih praks na področju državne pomoči različnih akterjev, ki izkoriščajo začasni evropski okvir za ukrepe državne pomoči, in k sprejetju popravnih ukrepov, saj bi sicer to lahko dejansko negativno vplivalo na pravilno delovanje enotnega trga;

52.

pozdravlja predlog Komisije za evropski zdravstveni podatkovni prostor, vendar poziva k temeljiti oceni učinka predloga na lokalni in regionalni ravni, da se zagotovi interoperabilnost sistemov, hkrati pa čim bolj zmanjša upravno in finančno breme;

53.

poziva Komisijo k sodelovanju v dialogu z OR in regijami, ki jih zanima prihodnja ocena direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu;

54.

ponovno poudarja, da je treba zagotoviti, da prihodnji predlogi v okviru novega pakta o migracijah in azilu upoštevajo načelo subsidiarnosti ter temeljijo na solidarnosti, zlasti z regijami, ki so najbolj izpostavljene migracijskemu pritisku. V paktu je treba priznati tudi bistveno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti pri sprejemanju in vključevanju migrantov, ter jim za te naloge dati na voljo neposredno evropsko podporo. Vztraja tudi, da je ključnega pomena, da se v sodelovanju z državami izvora in tranzitnimi državami obravnavajo temeljni vzroki migracij in boj proti trgovini z ljudmi. Je pripravljen sodelovati tako, da posreduje podatke lokalnih in regionalnih oblasti ter da vzpostavi stalni dialog za politično izmenjavo med temi oblastmi in Komisijo;

55.

ponavlja, da namerava sodelovati s Komisijo pri skupnem projektu za spodbujanje zavezanosti Evrope varstvu vrednot, identitet in državljanstva EU prek izobraževanja in kulture na regionalni in lokalni ravni; na podlagi prednostnih nalog, ki si jih je zastavil v obdobju 2020–2025, znova poziva Evropsko komisijo k izvajanju predlogov uspešne evropske državljanske pobude za večjo zaščito manjšin v EU (MSPI);

56.

poziva k zagotavljanju prostega gibanja na schengenskem območju z okrepitvijo usklajevanja med vsemi državami članicami in regijami, ki sodelujejo pri upravljanju meja. Državljani EU zelo cenijo svobodo gibanja, zlasti po nedavnih omejitvah med krizo zaradi COVID-19. Ta svoboda je tudi sestavni del evropskega državljanstva in ključni element pri oblikovanju evropske identitete;

57.

močno podpira kulturni in ustvarjalni sektor, ki ga je zelo prizadela kriza zaradi COVID-19, ter poziva h kulturi solidarnosti v fazi okrevanja; se zavzema za močno razsežnost kulturne dediščine v okviru pobude novi evropski Bauhaus, ki jo je napovedala predsednica Komsije Ursula von der Leyen in je del pobude „val prenove stavb“ s ciljem združevanja učinkovitosti z inovativnostjo;

58.

še vedno pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog direktive o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plač, in jo ponovno poziva, naj predlaga sprejetje sklepa Sveta, ki bi kot nadaljnji ukrep po sprejetju strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025 vse oblike nasilja na podlagi spola opredelil kot posebno hude oblike kriminala v smislu člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; nadalje poziva Komisijo, naj se zavzema za pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija iz leta 2011), ter pozdravlja s tem povezane navedbe v delovnem programu Komisije za leto 2021;

59.

hkrati toplo pozdravlja namero Komisije, da predstavi pobudo za razširitev seznama evropskih kaznivih dejanj, ki bi vključeval kazniva dejanja iz sovraštva in sovražnega govora proti ranljivim skupinam, zlasti za preprečevanje rasizma, antisemitizma in diskriminacije oseb LGBTI+ ter boj proti tem pojavom;

60.

poziva evropske institucije, naj zaključijo pogajanja in sprejmejo predlog uredbe o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru, ki bo imel dolgotrajne, pomembne in pozitivne posledice za prihodnje čezmejno sodelovanje. Poudarja tudi, da je treba vzpostaviti ustrezen pravni okvir EU, da bi omogočili učinkovito vzpostavitev in upravljanje čezmejnih javnih storitev, potreba po njem pa je zaradi sedanje krize še očitnejša. Sedanje okvire pogosto spremljajo izjemne upravne obremenitve in stroški, zaradi katerih veliko lokalnih in regionalnih oblasti opusti svoje načrte za take storitve, evropski državljani, ki živijo v teh regijah, pa jih zato ne morejo izkoristiti;

61.

poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjih letnih delovnih programih kot dobro prakso vključi prilogo s posebnimi predlogi, ki jih namerava v tem letu predstaviti najbolj oddaljenim regijam, glede na to da je Evropska unija na politični in pravni ravni že priznala edinstveni položaj najbolj oddaljenih regij; v njej bi bili opredeljeni zakonodajni predlogi, ki vključujejo posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije. Ti zakonodajni predlogi lahko temeljijo na členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, dvojni pravni podlagi, povezani s Pogodbo, ali le splošni sektorski pravni podlagi, povezani s Pogodbo, vendar mora zakonodajni predlog predvideti dejansko posebno obravnavo najbolj oddaljenih regij. V tej prilogi bi bili navedeni tudi drugi akti (sporočila, poročila), ki jih namerava Evropska komisija v tem letu posvetiti najbolj oddaljenim regijam;

62.

ponavlja, naj zaradi velike ranljivosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je posledica COVID-19, Evropska komisija v začetku leta 2021 posodobi svojo strategijo, ki jo je leta 2017 objavila v dokumentu z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017) 623 final z dne 24. oktobra 2017), in predstavi nove učinkovite ukrepe za podporo najbolj oddaljenim regijam na socialnem, gospodarskem, teritorialnem in kulturnem področju;

63.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, nemškemu, portugalskemu in slovenskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

---

(1)  COM(2020) 690 final.

(2)  COR-2020-01392-00-00-RES-TRA (UL C 324, 1.10.2020, str. 8).

(3)  COR-2020-02622-00-00-RES-TRA (UL C 324, 1.10.2020, str. 16).